List 83.
Krompir določevavec žitne cene.
Po dr. Fernandu Stamm-u.
Ker se s spisom, ki smo ga v poslednjem listu naznanili, popolnoma veže ta, kterega je gori imenovani veljavni pisatelj dr. Stamm občinstvu izročil, naj berejo častiti bravci še tega.
Lansko zimo je, kakor naši bravci vedo, ravno ta pisatelj pretresal vprašanje; „kaj bomo jedli?" — ker pa je lani krompirja pomanjkovalo, je svetoval, naj bi se ljudje, kteri si želijo tečnega živeža, po-prijeli graha, leče in boba. Letos se je krompir večidel povsod dobro obnesel, zato govori sedaj od njega.
.,Lani — pravi — je dunajsk vagan krompirja veljal 2 fl. 24 kr. do 2 fl. 32 kr., — letošnjo jesen je v mnogih krajih na Češkem cena padla na 1 fl., v nekterih celo na 44 kraje; rež pa ravno ta čas velja 7 do 8 fl., pšenica 8 do 9 fl., grah 6 fl. — tedaj grah 6 do 9krat, rež 8 do 12krat, pšenica 9 do 12krat več kakor krompir.
Kaj nek pravijo učeni možje (kemikarji) k ti ceni?
Po naj novejših preiskavah Emila WoIf-a se za-more reči, da 102 funta graha, 129 funtov reži, 131 funtov pšenice, 134 turšice v živežu toliko zaleže kakor 514 funtov krompirja. Po druzih skušnjah in preiskavah se je pa zvediio, da rež, pšenica in turšica 4krat, grah pa 5krat več zaleže kakor krompir.
Če tedaj primerjamo ceno teh sadežev z njih tečno s tj o in tedaj no trajno vrednostjo, vidimo očitno, da ste si vrednost in cena navskriž.
Letos je redivni ali tečni del, ki ga krompir v sebi ima, očitno bolji kup kakor redivni ali tečni del reži, pšenice, posebno pa graha, — je tedaj treba, da se ljudem to pove, da naj hišni oče svojo družino preskerbi s tem letos naj Cenejšim živežem in gospodinji naroči, naj prav pogostoma daje krompir na mizo.
Kaj pa bo nasledek tega, ako bo za krompir dokaj kupca, in se ga bo tedaj veliko pokupilo in porabilo?
Dražji bo krompir. V tem pa bo manj kupca za rež, pšenico in turšico, in ti bojo potem — bolji
kup. —
Po tem takem bo tedaj  letos krompir določnik
žitne cene.
Kadar bo ljudstvo dobro razumelo tečnost ali redivnost mnogoverstnih sadežev, tadaj bo vsaki poljski blagoslov, naj že zadeva kteri sad koli, občinstvu na dobro. Tisti, kteri tožijo čez dragino kruha, jo zamorejo odverniti, ako več krompirja vživajo.
Velika škoda je, dokler ljudstvo ne pozna redi v nos t i ali tečno s ti in tedaj prave vrednosti tega ali unega živeža. Hočem jim to v izgledu pri krompirji dokazati. Žganj ari je dobro poznajo vrednost krompirjevo; one bojo letos veliko veliko krompirja
nakupile. Po tem pa ne bo kruh bolji kup, ampak žganje, pa morebiti tudi žganje ne, ker žganje se lahko za dražje čase v magacinih shrani.
Kmetovavec proda svoj krompir in je potem 9krat dražji kruh; on tedaj potrati polovico svojih pridelkov, in gospodarji, ki niso žita pridelali, mu pomagajo morebiti, ker pred vsim drugim reži ali pšenice namesto krompirja nakupujejo.
Jez se ne štejem v versto tistih, kteri od tega, če se vladarstva vtikujejo v kupčijske zadeve, pričakujejo nizke žitne cene, dober kup kruh itd. Ako pa vendar vlada s prepovedjo, da se iz krompirja ne sme žganje kuhati, hoče žitno ceno znižati, je takošno leto, kakor je letošnje, za to prepoved še naj pri-pravniše zato, ker letos je le krompir dober kup. Kadar se je malo krompirja pridelalo in je tedaj drag, prepoveduje že teržna cena sama po sebi, da se ne dela iz njega žganje. Bog daj, da bi kemija tisti sled, ki ga že ima, da se namreč iz premoga utegne špirit (alkohol) izleči, popolnoma dognala, — veliko bi bilo s to znajdbo zoper dragino kruha pomagano".