Št. 74 V Gorici, v soboto dne 3. julija 1909. I:naja trikrat na teden, in sh-or v torek, četrtek ju soboto "t> +• l»'' p«Iiolrln«> tov stanr j>o |msti preji.-,lflm ulj v Gorici na ilom pnšiijann: Tečaj XXXIX. ]V številki- stanejo 10 vin. ffiatffi GoriSkem Tii Gradi&anskcm" in dvakrat /l$l\ Vd$$rred železnic, pamikov in poštnih avei". .—'\;irt(lTifiio s|nvj|.ina upra\nistvo V »ifisjiuski ulici ' •,r.'V. 7 1. liivlsN'. v „,o'k. Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice' se-rttttmijo pirivtit-vrstiih «» ,;.;,.,„, .-h:-t ii v, 2-krat 1-t v. 3-krat 12 v v*:ika u.,ta. Vciil.iP.t po iM.fjudbi. VcC-jc črke po prostoru. -IJcklanu- m spisi v uruliiiski-m delu 'M) v vrsta. Za jglasuv odklanja! vsako odgtjvorn-jst. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K LavriČ. Uredništvo so nahaja v Oosposki ulioi §t. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a v n i š t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 vi. nadstr. na levov tiskarni Naročnino in oglase je plačati loco Goricar Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in druge'reci, katero ne" spadajo v delokrog uredništva, naj se. pošljejo le upravnfštva. - * »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soc"o" vsak petek in stano vse leto 3 K 20 vin. ali gid. 160. „So5a" in „Primoree'< se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-Ie tobakarnali: J. Afrie\ Gledališka nI.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Belinger, lržaSfca cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, Jellersitz, Nunska ul. 3. L Hovasski. na Gorišceku; Peter Krehelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2; Jos. Primožič, Mironska cesta; Iv Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Sclnvara, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Casorma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna" A. GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. „2000!« I Švedska pisateljica Ellen K e y je I. ! ivui. obelodanila knjigo, v kteri 2i). sto-| letje reklamuje za »stoletje otroka«, češ, i čas je, da že enkrat začnemo otroka vzgajati k o t o t r o k a, t. j. upoštevajoč njego-sjovo o t r o š k o dušo, ne pa povsod in vselej napram otroku, za... merilo jemajoč odrastlega »pametnika«, t. j. po navadi samega sebe. Kdo, ki mu ni v slepem samo-Ijtibju še srce docela zakrknilo, bi se pač iie razveselil te gorko občutjene zahteve, ki prihaja s sicer hladnega severa! In kteri iskren prijatelj mladine bi osobito ne želel, da sedanje vzgojevalniee m-učilnice /e vendar enkrat postanejo res vzgoje-valiiiee-učilnice. Toda če Slov e n e c natančno pre-motri vladajoče razmere, si mora z mračnim čelom priznati, da njegovemu o-troku še ni zasijala zarja »stoletja otroka«, da mu še morda dolgo ne /asijc. vsai ne »stoletje otroka«, kot je ima v mislih švedska ljubiteljica nežne mladine II Key. Za slovensko dcic se poraja stoletje >o t r o k a« v češkem pomenu besede (č. otrok suženj): slovensko dete se naj dresira v španskih čevljih tujega jezika, če že mu ni mogoče popolnoma izruvati vsega »božanstvenega v človeku«, česar se mu je — v materino besedo zavitega ¦-- duša opojiki ob enem z materinim mlekom. Stoletje suženjstva -¦ slovenskemu otroku!« to je neprikrito in neprikrivano sceslo naših narodnih sovragov brez trohice sramu. A verig otroške sužuosti ne kujejo morebiti le prepotentni kričači in oholi vsakdanjiki, ne, za svojo peklensko idejo so kot priganjače s privlačno močjo vpregli aadvsakdauje smrtnike, ki smo v njih bili vajeni giedati od božanstva člove-veštvu v rešitev poslane genije. Sam R o-se g g e r je odložil nežno liro ter si obesil Blagor na vrtu cvetočih breskev. Čudna povest. čeSkl napisal Julljus Zeyer. (Kunce). Od kod :maš te predragocene staro-žitnosti, te krasne rokopise davnih časov?* se začudi mandarin in me strogo motri. »Te stvari so bile zakopane v ze-Hilit<:, nadaljuje, »to se jim dobro pozna. Ali je mogoče, da si se morda drznil zagrešiti božji rop ter si jih izkopal iz skrivali shramb kakega starega svetišča? Repično, ta zločin bi bil večji nego lahkomiselna strast.« Spustil sem se v jok. Zdelo se mi je, ^;> me namenoma muči. O Mingcja«, vskliknem. »o poslušaj, tako sramote onega, katerega čista duša 'ilibi tvojo«. -Tvoje solze se mi zde odkritosrčne«. P^ivi nato mandarin mirneje. »Morda sem {i delal krivico; to bi mi bilo resnično žal. ')(;'ii naju k tej deklici! Če je res taka, takor blazniš o njej, Čemu se potem'skri-Va? Nihče bi se ne upiral tvoji ženitvi«. Zavriskal sem in blagoslavljal man-(lilrina za to srečno izpremembo. Zasedli s,"o konje in jezdili k Mingeji. Prišli srno ntl stezo, zagledali grič in končno majajo- ropotajoč boben, češ, kdo da več, da se prej nabereta dva milijona — za »nc-m š k e« (!) šole n a jezi k o v n i meji ! Koliko komedijantstva! —- Pa ni da bi se človek prerekal s kričači, ki jim je strast sovraštva zamorila sleherno izmed plemenitejših čustev, koje bi naj gojil človek kot socialno bitje. Niti ne kaže spodbijati očite sofistike spričo sicer blagega človeka Roseggcrja, ki mu takrat pero menda vodi nagib, kojemu bi s pravim imenom rekli: restitutio in iiite-grum. Vprašamo raje po recept ti, kako našo deeo obvarovati smrtnega strupa, ki ga za njeno dušo varijo brezvestni otrov-niki z nemškimi kronami in markami! Kot radikalno sredstvo, ki brez dvoma pokaže ugoden učinek, si jaz iisojam zapisati kratke besede: > K 1 i 11 s klinom!« Učimo se od sovražnika, segnimo v boju za našo deco po enakem orožju, kakor ga vihti sovražnik! »Kdo da več!« bodi tudi naše geslo, da se kot korak na poti do popolne dušev.e osamosvojitve slovenskega otroka prej ko prej otvori o 11 o š k i vrt e c u a Blanči ter trdnih ta! zadobi moderno urejena slovenska šola v K o r m i mi ! Lepo priložnost, poskusiti trdno voljo in svoje moči, nam nudi jutrišnja veselica, ki jo na O o r i š č e k u priredite možka in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. In parola za jutri nam bodi, nabrati 21H h* i, reci: d v e t i s o č k r o n za o-tioški vrte*, na Blanči in korminsko šolo k o t p r v i o d g o v o r n a R o s e g -g e r j e v n e u t e m e I j e n i d v o m i I i -i on s ki ki i c! Tovariši ahiturijenti! Čez malo dni se vam odpro vrata življenja. Doslej ste bili pod uplivom avtoritet in dogem, učilo se vas je mrliti iu delati pod nadzorstvom, nastopati z zavestjo, da je nad vami oblast, ki opazuje in ocenjuje te vaše nastope in jih lahko tudi kaznuje. Zdaj stopite v prostost! Če se ||brnete na visoke šole, ste prepuščeni •Svoji lastni volji, izročeni svoji lastni vesti. —• Obračamo se ob tej priliki na one izmed vas, ki so se naučili samostojno misliti, samostojno nastopati, na one, ki so prosti tradicionalnih spon, prosti slepe vere v avtoritete. Vam, tovariši, grozita sedaj dve nevarnosti. Dvoje potov je, ki vas moramo pred njima svariti. Prva pot pelje po vabečih ovinkih do blaziranosti in do popolnega egoizma, do štreberstva. Ta pot mami ravno tiste, ki so prijatelji prostosti in neodvisnosti, in ta je žalibog danes med-našim dijaštvom zelo razširjena. Razširjena je ta antipatija proti vsakemu društvenemu življenju, in če se bo razvijala tako naprej, utegne zamoriti vse društveno gibanje slovenskega dijaštva. »Der Starke ist am maehligsten alleiu«, pravi Schil-lerjev Teli, ali kdo se hoče primerjati s Tellom? In v sedanjem soeijalnem časi. ta lepa fraza ne velja več; dandanes — znano vam bo dovolj — vlada iu odločuje masa. Stan pa, ki zanemarja svojo lastno organizacijo, si koplje sam svoj grob. Sinovi malega naroda smo, zaničevanega, preziranega. naša dolžnost je, da stojimo v prvih vrstah za obrambo njegovih pravic. Morda ste čitaii o bojih na univerzah v prejšnjih dneh, morda ste bili tedaj še toliko mladi, toliko neblazirani, da ste hoteli braniti svojo narodnost čeprav z barbarskim sredstvom svojih pesti. In taki boji, tovariši, nam groze tu na Dunaju danzadnem; nikdar niste varni pred oholimi nastopi nemškega radikalnega dijaštva, vedno morate pričakovati surovih napadov na dijaško menzo, na podporna društva, na vas same in na vaš narod celo v avli dunajske univerze. Odpomoč temu je edino krepka organizacija v dijaških društvih; in kdor tu obžalovalno skomigne z nameni, je najbolj sam vreden obžalovanja. Druga nevarnost vam grozi od baš nasprotne strani. Ravno nasprotno temu ekstremnemu individualizmu, ki se pojavlja v blaziranosti ali štreberstvu, je soci- jalno demokratično naziranje. Ono pome-"*nja uniformiranje nazorov in misli. Komaj ste se oprostili onih dogem, ene avtoritete, že se podaste v okrilje drugih dogem. Treba je, da strogo ločite med socijalizmom in socijalno demokracijo. Eno je svetovni nazor in pravzaprav že vednost, drugo je stranka ali še bolje niti stranka ne, ampak obsežna organizacija delavskega stanu, podobna v nekoliko katoliški cerkvi, vsaj v svojem dogmatizmu in v svoji intoleran-ci. Tovariši, premladi ste še, da bi si mogli v takih težavnih in po večini narodno gospodarskih vprašanjih pripisovati pregled in popolno umevanje. Življenje leži pred nami; mi akademiki, v slavnostnih govorih imenovani »bodočnost naroda« smo zavezani, da se ne vežemo na nobeno stranko. Posebno v gospodarskih vprašanjih, ki so mnogo težja od kulturnih in narodnih, nam manjka vpogleda, .skušnje, razumevanja. Mi hočemo po Montaigne-jevem izreku te reči preiskovati, »skeptein' kaj te z njimi. In če postane kdo izmed vas socijalni demokrat, po treznem prev-darku čez pet, šest let, ne bo imela stranka nobene škode, on sam pa pride vanjo večji in s prostejšim obzorjem. (Konec prih.) če se breskve. Kako popisati naše presenečenje, ko nisem našel niti nasada, niti hiše, niti »Blagra na vrtu cvetočih breskev«. Pusto iu prazno je bilo kroginkrog. Le nekaj onih prastarih breskev je stalo tam, in v njihovi senci je ležala pol raz- ( padla gomila. Dolgo nisem verjel svojim očem, tolkei sem z glavo ob deblo, da mi je lila kri po čelu. Mislil sem, da imam grozne sanje, in hotel sem se prebuditi iz j njih. Toda ah, bilo je baš nasprotno: iz sna razkošja in ljubezni sem se prebudil v bo- : lestno. obupno resničnost. Omedlel sem ( in padel na razvaljeno gomilo. Ko sem se vrnil v žalostno življenje, mi je rekei mandarin Panju: »Poznam to mesto; vem, kdo je pod to gomilo razpadel v prah. Pred tremi stoletji je umrla v cesarjevi palači čarokrasna devojka iz žalosti, da hrepenenje njene strasti ni bilo nikdar zadovoljeno. Ko je umirala, je prosila, naj jej nasade okoli groba breskvina drevesa, simbole ljubezni in pomladi. Hotela je, da bi bele zvezde njihovega cvetja vsako leto snežile na njeno gomilo. Zgodilo se je, kakor je želela, in ljudstvo je sočutno dolgo venčalo livado, pod katero je spala, pod katero je našla mir. »V grobu je mir, iu mir je blagor«, so govorili, in zato so to mesto imenovali »Blagor na vrtu cvetočih breskev«... O nesrečni mladenič, ljubil si'prikazen... S spoznanjem te res- nice se razbliue v nič, in pokoj tvoje duše izgine ž njo-----« Vrnili smo se domov. Oče m mandarin sta me tolažila, kolikor sta mogla. Bil sem lop kakor skala. Panju je pregledoval darove v skrinjici, ki mi je bila dana v spomin na prvo noč v breskvinem gaju, in začudeno vskliknil: »Glej, tu so vdolbene besede! Ali znaš citati to staro pisavo?« Pristopil sem in čital, česar dotlej nisem opazil. »Te dragocenosti polagam v grob nesrečne Mingeje, na katero sem v življenju pozabil....« Podpisa ni bilo več mogoče razločevati. Najbrže je bil cesarjev ___Kaj se je godilo z menoj dalje, ne vem, toda vem, da svojega razočaranja nisem dolgo preživel in sem žalosti poginil, ko sem jo obupno iskal po širnem svetu in je nisem našel nikdar več! Tako je končal Umbriani. Ogenj pred nama je dogorel. Ostal je od njega le kup žarečega oglja. In zunaj se je že svitalo. Oba sva molčala. Verjel sem Umbrianiju vsako besedo tako, kakor je bil on sam prepričan o resničnosti svoje povesti. V tem polsvitu, v katerem je bilo vse tako tajinstveno, se je zdelo baš to najnemož-nejše najbolj možno in resnično — Vzšlo je solnce. Tatarji so vstali, raz-govarjali se z Umbrianijem, in vse je nav-zemalo zopet svoje vsakdanje lice. Od- DOPISI. Iz goriške okolice. Ajševica, 30/6. — (Cvetke iz vr-t a k a t. izobraževalnega d r u -š t v a). Nedeljska krasno vspela veselica našega društva na Ajševici je bila trn v peti tukajšnji divjaški tolpi Likarjevih smrkavcev. Kaj so ti pobiči vse delali, je pač nezaslišano. Da bode pa javnost zvedela, kaj je slavni Likar iz Ozeljana tu vsejal, smo prisiljeni tu podati par cvetk iz njegovega zbora. Najprvo pa vprašamo • učitelja Likarja: gospodine, dajte nam odgovor, zakaj pa v svoji vasi ne podučujete pevskega zbora ter ste se k nam pritepel liki kukavica ter tu sejete zdražbo med pravila sva se na pot. Dolgo nisva govorila, oba sva bila še pod vtisom čara, ki se je razblinjal le počasi kakor vmi-rajoč akord. Ko sem se popolnoma streznil, sem rekel svojemu sopotniku: »Povejte mi, Umbriani, kako morete s takimi spomini, naj bodo že fantom ali resnica, zedinjati ljubezen do drugih žensk?« »Ljubil nisem nikdar več«, je odvrnil, »niti v prejšnji eksistenci, niti v sedanji«. »In te španske markize? Te nubijske princezinje, sirske plesalke itd?« »Deležen ste splošne zmote. Kot lahkomiselnost obsojate takozvano nestal-nost, in ta vendar ni nič drugega kakor novo in vedno novo iskanje ene ženske. Po vsaki prevari se znova pričenja ta mučna želja, najti jo, to edino, ki je ni nikdar mogoče najti, ki je vedno blizu in nikdar prisotna. Tako si je vsaj pri nekaterih mogoče razlagati to navidezno ljubimkanje. Jaz sem izmed teh nekaterih. Dolgo sem v vsaki ženi iskal Mingejo. Zdaj živim s to topo Anjuto Vasiljevno zato, ker mi brez žene sploh ni mogoče živeti. Pri njej sem našel nekak mir. Zakaj? Zato, ker mi mkdar ne more pasti v glavo, da bi jo primerjal, z Mingejo. Pri njej ni mogoče nikako razočaranje, ker ni bilo. nobene iluzije. Anjuta me ljubi kakor me ljubi moj pes, in v tem je nekaj ginljivega. Sodite kakor hočete! Anjuta je poslednji I našo mladino, odgoyoritQ nam, potem se še kaj pomenimo o tem. Da je to društvo, kojemu je nekdo izmed posvečencev za-lagateij »dopjonov«, Likar pa vživatelj teh, ter pevovodja, našej veselici na vse načine želelo škodovati, prosili so dež, malo udeležbe, ter da bi tudi oder se podrl pod pevci i. t. d., ali keF se vse te »krščanske« želje niso spolnile, so med našim nastopom začeli žvižgati ter s tem poka-- zali, da so res sposobni še za kaj višjega. In res vrhunec izobrazbe so pokazali, zvečer, ko se je namreč naše bratsko društvo iz Oseka domov grede vstavilo pri Čube-ju; napadli so dva mladeniča ter tri deklice izmed pevskega društva na surov na- • čin, jednej pevki so vso obleko raztrgali omenjenega mladeniča pa po tleli suvali in vlačili. — Merodajni faktorji pa že povedo tem mladeničem, da mirne ljudi je pri miru pustiti. To je ena cvetka kat izobraževalnega društva, druga se je dogodila pa na sv. Peter in Pavel, ko so ti ljubitelji gesla, »bomo pili zastonj« poleteli v Grgar. Tam so menda neki »hudičev blek,« (besede kapi. Ktidrmaca) blagoslavljali ter tam so imeli tud 2 hI v.ina na razpolago. Da so napravili s svojim nastopom grozovit fiaško, o tem ne govorimo; kdor jih pozna, ne more kaj dr»gega pričakovati. Še večji je bil fiaško ta, da so odmerjeno pijačo preveč naglo povžili ter hitro začeli zgubljati ravnotežje, nekateri so se kar valjali po tleh, ni bilo jih mogoče pripraviti za skupen odhod. Posledice preveč vžite pijače »zastonj« so se pa več njim poznale namreč — po obleki. Domov grede so ti »izobraženi« divjaki napadli neko gostilno ter šiloma zahtevali še vina, dasi je bila ura že pozna ter krčma zaprta; hoteli so šiloma vlomiti vrata, tako da je gospodar omenjene gostilne, boje se, da mu vrata vlomijo, bil prisiljen vstati ter jim dati vina. Ali ko je odprl vrata, so kot divjaki notri planili ter vpili na kr- Čmarja: vina gor, ako ne,-------------------- divjali so kot besni ter izgovarjali kletve, kojih se mi bojimo izgovarjati, nam se zdi greh tako kleti, njim pa je morda šteto v dobro; kajpa še odpustek dobe. Tukaj vidite, kaj vse se lepega nau^! ta, kdor obiskuje to krščansko izobraževalno društvo, kojemu je Likar, »primo-ran« klerikalec, glavar. S tem gospodom pa se še srečamo ter vdrugič povemo, kako ter radi česa je ta Likar postal klerikalec. Do tedaj pa na svidanje! Iz sežanskega okraja. Samotorica. — Kaka nesreča nas je zadela, da nam hočejo kobilice vse požreti. Lansko leto jih ni bilo niti polovico od letos, sedaj pa so jih polni travniki in njive, da je groza. Če gremo po travnikih, njivah itd. nas žalost obide, trave ne bodemo niti kosili, ker na več krajih je ni. Na nekaterih travnikih smo nakosili in želi pred par leti po 2 voza sena na enem. Zdaj ga bodemo vbrali težko 2 q v enem. To nam da misliti. Kam pojdemo po krmo za živino. Ne bo mogoče imeti niti eno živinče v hlevu, če pojde tako naprej, nam kobilice vse požro. NaSr županstvo ali upravitelj je ukazal, da smo se vpisali, koliko puranov hoče vsak posestnik naročiti. Pa mogoče, da jih vdoblmo za par let, prej težko, v tem času pokončajo vse kobilice. Torej želimo, da bi mogli dobiti kak pripomoček, da se pomori to zalego. Ako ne bo mogoče, je ubogi kmet-trpin v kratkem času končan. Proti koncu dopisa se najsrčnejše zahvaljujemo g. drž. in dež. poslancu Alojziju Štreklju za predlog v pomoč radi škode vsled kobilic in glede sena. Živel! Moll-ov le za na želodcu trpeCe neprenosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stiCnimi Blatil, kroglicami in grenCicarat. Cena orig. škatlje K2- Ponarejanje se sodnijsko zasleduje. Holul-o. Franc, žganje in sol za ribanje iivota. — Bolečine olajšujoče in okrepCojoCe sta-roznano sredstvo proti trganja in prehiajenja vsake vrste. O ig. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna i. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, Tachlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Criatofoletti, A. Gironcoli. ; Družba sv. Cirila in Metoda. j Za šolo. I Narod brez šol je narod brez bodočnosti. To bridko resnico imajo pred očmi naši drugorodni nasprotniki. Dobro ve-doč, da narod brez šol je narod brez bodočnosti, nam skušajo kratiti šole v našem jeziku ter nas osrečevati s svojimi, nam tujimi šolami. »Schulverein« in »Lega« sicer kričita, da sta le obrambni dru- I štvi, toda šole pa ustanavljata le tam, kjer se da poloviti v nje drugorodno deco. Na jezikovnih mejah delujeta, od tam hočeta pregnati naš jezik, da bi prodirala nemška ali laška misel v notranjščino ter počasi zajela cel rod. Visokoleteči so ti načrti, neizvršljivi se zdijo; vsi pa vendar čutimo, kako so nevarni. Braniti se moramo! »Schulverein« in »Lega« sta agresivni društvi, naša šolska družba je obrambna. Braniti se moramo in sicer tako, da ne podlegamo po trdem boju, marveč da ostane naše, kar je naše. Mi ne hrepenimo s svojo šolsko družbo po raznarodovanju drugih, mi hočemo le ote-ti slovensko deco pred nevarnostjo, kjer koli jej preti. Gorjenarodu, kisenebrani, je zaklical nemški pisatelj Rosegger poleti 1903. ob neki priliki. Ponavljamo ž njim vsklik: G /rje narodu, ki se ne brani! Slovenci, zapišimo si te Roseggerjeve besede globoko v srce. — To je tisti Rosegger, ki je izdal letos na nemški narod apel, naj člen verige. Začel sem z nadzemeljsko hi-mero, končam z živaljo. Ne mislite, da s to besedo psujem Anjuto. Vem, da ljubi Bog tuitam psa bolj nego mnogega človeka«. Na to nisem odgovoril, ali za treno-tek sem rekel Umbrianiju: »Zdi se mi, da I sem čital v starem potopisu legendo, ki je imela mnogo podobnosti z vašim pripovedovanjem«. Nasmehnil se je. »Ali hočete s tem reči, da sem vas mi-stificiral? Takih legend je nebroj. Sam sem slišal na Kitajskem, kjer sem predlanskem iskal Mingejin grob in ga nisem našel, nekakega improvizatorja, ki je predaval nekaj podobnega na javnem trgu. Docela možno je, da je bila to moja lastna historija. Mimo idoči literati in rasni duhovi« so se prezirljivo smehljaii. Toda ljudstvo je ginjeno poslušalo. Zakaj? Zato, ker ima o življenju in smrti, o ljubezni in prirodi globokeje naziranje nego se nahaja povprečno pri takozvanih izobražencih. Ljudstvo vidi, da se drevo, s katerega pada listje, drevo, ki umira, na pomlad zopet pokrije s cvetjem in zopet ljubi. Ljubezen mu je torej močnejša nego smrt«. »O Umbriani«, sem vskliknil, »tudi jaz verujem temu koprnečemu vzdihu cvetočih prastarih breskev, ki je bil tako-rekoč duša vašega pripovedovanja. Če bi našel, ko vse to napišem, le enega čita-telja, ki bi tako čital kakor sem vas jaz poslušal! Toda ta želja je neskromna. S čim mu nadomestim godbo vašega glasu, čarobnost italijanskega jezika in mogočnost prizorišča, ki so me ob enem z vašimi besedami dvigali v bajne loge pb-ezije?« Umbriani se je zasmejal. »No«, je rekel, »samo, da vas je zabavalo. Smatrajte to, za kar hočete, čeprav za tisoč in drugo noč«. Potepala sva se še nekaj časa po Krimu. Potem sva se vrnila zopet v vsakdanje življenje, kjer sta čakali na naju bridkost in žalost. Odšel sem na Češko in izgubil Umbrianija iz oči. Ne vem, kod se potepa; morda se snideva enkrat zopet na kakem gozdnem potu, ali v gorah, ali na stepi. Spomin nanj je za me neraz-družljiv z mesečno nočjo, ki modrikasto zre v kiklopsko votlino, in z belostnim fantomom Mingeje, ki še v grobu koprni po ljubezni. O Mingeja! O ubo^i prah, ali še trepečeš, kadar se odpira pomladansko popje, ali si našla končno mir, ta pravi »blagor ua vrtu cvetočih breskev«? prispevajo nemški možje, da se nabere i svota 2 milijona za »Schulverein«, češ, da bo moglo društvo še agresivneje nastopati ter dosegati še večjih uspehov. Tako vidimo Nemce v boju proti nam potom šolskega društva. Lahi pa šo imeli v torek v Gorici veliko veselico v korist »Lege«. Natlačen je bil park za mestno palačo in gotovo so nabrali lepo svotp za »Lego«, naperjeno proti Slovencem. Tako vidimo tudi Lahe v boju proti nam. — Torej branimo se! Gorje narodu, ki se ne brani! Otroški vrtec na Blanči je živa potreba. Tam okoli je zavel nemški duh in Lahi so tudi že nastavili svoje limanice. Branimo se! Postavimo na Blanči slovenski otroški vrtec! To je gotovo jako lep namen jutrišnje vrtne veselice na Goriš-čeku v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Kakor je tudi lep drugi namen: za slovensko šolo v Krminu. Ti dve točki stojita v ospredju. Veliko nalogo ima za šolo naša šolska družba. Svojo nalogo pa bo izvrševala tim lažje in tim bolje, čim več bo prispevkov. Čim bolj se zavedamo potrebe družbe, tim rajši jo bomo vsi podpirali. Potrebe pa se zavedamo, ker vidimo dobro tujce, kako prežijo in kažejo zobe, s katerimi nam hočejo vgrabiti našo deco. Poi/eha družbe, potreba obrambe narekuje nam, da polagamo darove na oltar domovine, taka potreba nam zapove-ie tudi, da proslavimo god slovanskih bla-govestnikov sv. Cirila in Metoda kot n a-roden p r a z n i k, za kateri naj žrtvuje vsak Slovenec kaj za našo šolsko družbo. God blagovestnikov bo 5. t. m., jutri j na nedeljo, ko počiva vsakdanje delo, pa se zberimo ter dajmo vsak svoj obolus domu na altar! Dan navdušenja za šolo naj bo jutrišnji dan. Prinese naj obilo darov naši šolski družbi! Pozor! Če bo jutri popoludne deževalo, veselica na Goriščekti seveda odpade. Ako pa bi deževalo ti. pr. še opo« ludne pa se potem zjasni, se bo veselica vršila. Nadejamo pa se lepega vremena. Za družbo sv. Cirila in Metoda izročil v našem upravništvu g. Alojzij Dra-šček, trgo- cc v Gorici K 6'82. In sicer je nabral K 2'32 ob varhčini predragega mu A dol f a Podgornik-a. K 4'50 pa je ostalo od nabrane svote za venec. Iskrena hvala! Za družbo sv. Cirila in Metoda po g.čni Anici Komel, učiteljici iz Kanala, nabrano na godovni dan staroste Ivančičeve družine v Desklah K 5. Slavljenec odkupil nagelček za K 2.— skupaj K 7.— Hvala. Izkaz darov za podružnično veselico sv. Cirila in Metoda, pri Katariniju v nedeljo dne 4. julija. (Dalje). Gospa Santlo-va. soproga svetnikova, je darovala dve veliki sliki z okvirjem, 4 krasne vaze in dve stojali za fotografije; gos. Makučeva štiri različne galanterije; gospa i Berbuč, roj. Favetti, posodo za sladkor; gospod Fabčič 2 K; gospa dr. Papeževa dve krasni vazi in stojalo z ogledalom; gospa prof. Mastnakova dve knjigi in posodo za sladkor; gospod Šuligoj, urar, eno butilj-ko in eno žepno uro; gospa Novakova soproga svetnikova, tulipan z garnituro za liker; obitelj Baje — ravnateljeva — 3 K; gospa prof. Košnikova dve buteljki maršale; tvrdka Anderwald dva velika zavitka biškotov; gospod Cigoj, vinotržec, dve buteljki izborne kapljice; gospa Kovačeva, soproga svetnikova, eno škatlo peciva; gospa L Deklevova service za liker; gospa prof. Vazzazova lepo mizico in krasno posodo za surovo maslo; gospod ravnatelj Strnad krasno izrezljano karafitio. Tvrdka Zornik — Kravanja razno modno blago. — Vsem blagim darovalcem se odbor najsrčnejše zahvaljuje. Podružnica sv. C. in M. v Brjah je nabrala v svoj nabiralnik pri slavnosti v Dornbergu 10*60 K in na Preserjah nekaj nad 6 K, od katerih se da nekaj tudi za »Dijaško kuhinjo« v Gorici. Rodoljubi in rodoljubke po deželi! Nabirajte jutri za družbo sv. C. in M. VSAK VINAR ie dobrodošel! V Rihembergu bo jutri že naznanjena veselica v korist družbe sv. C. in M. U-pamo, da bo tudi ta veselica dobro obiskana ter da lep dobiček družbi! Spominjajte se, rodoljubke in rodoljubi po deželi, v nedeljo družbe sv. Cirila in Metoda ter polagajte mal dar domu na altar! Domače vesti. Dijaški zbor »Pevskega in glasbene^ društva« priredi 7. julija pri »Jelenu« pev. ski večer. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. Ant. ]v Pečenko v Gorici je daroval 6'25 K. prel bttek pri koncertu slovenskih dijakov'prj »zlatem jelenu« je znašal 115 K. •'N. N. v Biljah izročil 20 K. Neimenovana It. 1. je prispevala za julij 2 K. I. Budal, dijak v Gorici je daroval 1 K. Na račun mesečini^, je prišlo 60 K. Po gdč. Anici Komel iz Kanala nabrano na godovni dan staroste Ivančičeve družine v Desklah K 7'30. Gg. pevci »Slov. bralnega in podpor. nega društva v Gorici« so uljudno napro. šeni, da-se udeleže nocoj pevske vaje % jutrišnji nastop na veselici podružnice sv C. in M. Prižgite jutri zvečer polno kresov ši rom naše goriške dežele! Javni nastop učencev glasbene in p& vske šole se je vršil 29. pr. rn. v dvoran Trgov, doma ob obilni udeležbi občin stva. Zbrali so se prijatelji glasbe, starš in sorodniki nastopajočih učencev in n čenk in v posebno velikem številu kii so šolci in sošolke. Bil je vesel pogled na na šo mladino, ki jo je privedlo zanimanj.. ; napredek tistih tovarišev in tovarišic, k so v ugodnem položaju, da morejo polej znanstvenih predmetov naših srednjih šo gojiti tudi glasbo in petje in tako izpopol njevati svojo izobrazbo. Občinstva je bih sploh več nego prejšnja leta. Parter in ga lerija dvorane sta bila obilno zasedena. Ti kaže, da raste zanimanje za našo prvo ti edino slovensko glasbeno šolo in prodir; v vedno širše kroge. Ako je občinstvo pri šlo s prijaznim mišljenjem in z dobrimi na dejami o uspehih šole, gotovo ni bilo va rano. »javni nastop« je namreč uspe! vrh dobro. Vrstili so se po določenem sporedi učenci in učenke klavirske, vijolinske is pevske šole. Pri začetnikih je bila prema gana umljiva bojazen prvega javnega na stopa, kakor hitro so jim zadoneli.prvi krla sovi na prijateljskem instrumentu. Poten smo imeli priliko presojati, kako so izve žbaiii v zahtevah takta in čitanja glasb držanja in spretnosti rok itd. V teh stva reh se kaže ne le sposobnost in nadaije (Dalje v prilogi.) Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obsežnejši se računa za vsako besedo 3 vin. HajpripratnejSe inseriranjc za trgovce in obrtn ke. Koliko jo miinjših trgovcev in obrtnikov v floriei, kti'erih no dež »M (in celo v mestu) nilino ne pozna, ker nikjer ne insorirnjo. Škoda ni majhna. Pri»a'na učiteljica r S^-^Š upravnišlvo našega lista pod šifro „A. L.* Lepo meblovana sok lErV1*;: mesta se odda v najem. Poizve se v u; upravništvu. V fc ulici št. 2 je oddati s 1 avgustom dvoje stanovanj ffi«®.^^ tam se odda tudi lep lokal, primeren za prmla j jalno. V ppotki ulici it. I (Via Cardurci j se odda s?anovanje vIII. nadst: -'T. j 2 sobic, kuhinjo in podstrešja. Poizve sr pi .Goriški ljudski posojilnici". Proda se dobro vpeljana gostilna v sredini mesta. Krasni lohii in hlev za živino. Natančneje se izve v n:v šem upravništvu. Triumf francozke kosmetika Lepe polne prsi dobo dam«*, ak" rabijo Elizir Lavaiier. -ti Zanesljivo učinkujoče sredstvo otl v\ Lavalier-ja v Parizu. - Robi so samo W~-»Jfc m zunaj 1 stekl. K 8-~. Dobi se P» t*ST/ vseh lekarnah, drogerijnh in trgovinah 7. dišavami. Proti povzetju pa v Lavaiier Depot Feltx Perker, -Dunaj, T. Karluplata 8. Priloga „Soc>" it. 74. i m 3. julija 1u09. n08t učenca nego nič mani izkušnja in skrbnost učiteljeva, ki je-znala učenca sekani*5 s temeljnimi zahtevami- glasbe in instrumenta, bodisi glasovirja, bodisi go-slij. Pokazalo se je, da je težavni začetni poduk v dobrih rokah. Veseli obrazi malih učencev in učenk, ki so odhajali zvr-šivSi•svojojitotffftr ffl^živahfjfc"#>hj&da občinstva so'to prltffeVilii^govoriK). Na-* stopali so potem* po vrsti udeležniki drugega, tretjega in četrtega letnika, ki so imeli primerno težavnejše naloge. V. spored so bile uvr-ščenejtočke, ki zahtevajo prav resnega obvladanja "instrumenta, točke, ki se uveljavijo le, če se že prav umetniško izvajajo. S pozornostjo smo sledili tem izvajanjem. Izjaviti smerno, ne da bi se bali ugovora, da smo bili prav veselo i/nenadeni nad čvrstim napredkom, ki se javlja v letnikih od prvega do petega. Za-ij.jvoljala je igra na glasovir bolj nego prejšnja leta. Občinstvo je ponovno priznalo zreli uspeh z glasnim odobravanjem. Četrti letnik je imel že prav težko nalogo, a izvršil jo je vse hvale vredno. — Igro na uosli pa, ki so plemenitejši instrument, je občinstvo občudovalo z živahnim, trajnim ploskanjem. Učenci višjih letnikov so izvajali nekateri bolj težke, drugi bolj hvaležno točke. Vsi so pa iznenadjali bodi si j z i/borno tehniko, bodi si z znamenitim fra/.iranjem. Pokazali so, da znajo imenit- ' no voditi lok in gospodariti z njim, da znajo vladati instrument v vseh legali prejem- j Kov iii tudi v dvojnih prijetnkih, da znajo izvabiti čist, mehek glas — skratka, da so oriientirani v vseh mnogoličnih posebnostih goslij. Seveda se zrcalijo v tolikem napredku učencev vrline njihovega učite- j Ija. -- V sporedu je bilo to pot prvikrat tudi petje. Pesem za tenorsolo je predna- ' šal pevec lepega, dobro vežbanega glasu s toplim občutkom in pravilnim čistim izgovarjanjem, torej vse hvale vredno. Pesmi za zborov« petje niso bile lahke. Zbor, ki zna lepo zapeti Foersterjevo »Povejte ve planine* in pa Križkovskega »Utop- ' Ijenko« mora že odoleti precejšnjim težko- ! čatu. In priznati smemo, da sta obe pesmi uspeli vrlo dobro. Nastopilo je 35 dijakov; ' glasovi so med njimi povoljno zastopani, j Videlo se je, da so vsi peli s pravo uuemo I in da znajo primerno izražati nemalo za- i ftteve težkih kompozicij. Ako bodo mladi , pevci vztrajno gojili dobra svojstva, ki že čvrsto brsttjo v njih, se bo gotovo povzdignil njih zbor do uspehov, ki bodo čast slovanski pesmi in veselje in ponos njim, j ki se bo razlegala iz njih grl! — Uspeli javnega.nastopa, ki z njim zaključuje šola I Pevskega in glasbenega društva šolsko leto, moramo imenovati vseskozi povo-ijen. Zola goji svoje naloge skrbno m smotrovito, zatorej napreduje in si bolj in bolj zagotavlja bodočnost ter pridobiva prijateljev in priznavateljev. Učenci smejo veseli biti svojega napredka, učitelja g. M i c h I (za gosli in petje) in g. K o m e 1 (za glasovir) pa lepih uspehov svojega dela, ki je za naš rnladi naraščaj vplivnega kulturnega in narodnega pomena. Razstava dijaških risarskih del na c. kr. realki v Gorici se vrši dne 6. in 7. t. m. od 10--12 predpoludne in od 4—6 popoldne in sicer v risarski dvorani. Vstop prost. V državnega poslanca Al. Štrcklja se je zopet zagnal »Prismojenec*. Očita mu razdiranje, ker je v nujnem predlogu glede nabave sena svetoval, naj se nakup in razdelitev sena ne vrši več po deželnem odboru, marveč po okrajnih glavarstvih sporazumno z župani. Radi tega je »Pri-prisrtiojenec« ves iz sebe, hvali dež. odbor, to je g. Berbuča, ter se znaša nad Štre-kljem. — »Prismojenček« pač menda ve, kako se je ljudstvo po Krasu pritoževalo, in sicer opravičeno, radi sena, katerega ie nabavljal š!av$i deželni odbor. Blago je bilo po večini za nič pa Še predrago. Laški iiiakarji v Gorici so se hvalili, da so dobi-'< dobro seno, po laških listih smo čitali, koliko dobrega sena se je razdelilo po Furlaniji brezplačno — od strani Sloven-<^v pa so bile same pritožbe, ker je bilo Pač seno slabo! Kmetje si niso izmišljeva-11 tega, da je seno slabo, ampak slabo je Mo v resnici. — Ljudstvo v Štrekljevem volilnem okraju je zahtevalo, naj se ne na-,,(>ča sena več potom dež. odbora, kateremu med zavednimi Slovenci nihče več ne z''iipa, marveč potom glavarstev. Po tem Klasu svojih volilcev se je moral Štrekclj ravnati — odtod nasvet v nujnem prcdlo-Ku» naj se nakup in razdelitev sena ne iz- vrši več po dež. odboru. Štrekelj je ravnal čisto prav, ker je poslušal ljudski glas, pa naj se g. Berbuč jezi, kolikor hoče. — Pa saj klerikalci sami vedno uče, da se mora upoštevati ljudski glas! No, torej! Jutri popohidne na Gorišček! To je parola slovenskih meščanov in bližnjih y. pkgHčanov. Vsi vemo, kaj pomeni naša *' soiska*"Hružbar^aTlo pridemo vsi na Gorišček mal položit dar domu na altar! Resolucija UČiteljstva, katero stno že omenili, se glasi: Podpjsanci prosijo: Vis. državni zbor naj skleni, da prevzame država 50% šolskih stroškov od dežel. Utemeljevanje: Uvedba državnega šolskega zakona je bila blagodejno delo, ki je pripomoglo, da je ljudstvo gospodarsko v zadnjih desetletjih tako jako napredovalo. Državni šolski zakon je ustvaril dalekosežno elementarno izobrazbo, na kateri podlagi se je mnogo-brojno kmetijsko, obrtno in drugo šolstvo^ moglo razviti. Šolstvo naše monarhije se sicer raz-cvita, a nadaljnega razvoja pričakujejo pod-pisanci z morečo skrbjo, ker Finaricialne podlage, ki na njih sloni šolstvo, ne orno-gučujejo uspešnega nadaljnega razvoja. Dežele, ki so jim naložena bremena za šolstvo, ne morejo več žrtvovati za nadaljni razvoj šolstva. Podpisanci smatrajo za edino sredstvo, da se finaricialne razmere šolstva trajno urede, to, da država prevzame 50% šolskih stroškov od dežel, da morejo te izpolnjevati svoje kulturne naloge napram šolstvu. Najvažnejša kulturna naloga moderne države je, da si mladina pridobi potrebnih znanosti in spretnosti za boj za obstanek-In to svrho ima šola. Ne le da izobrazi posameznega državljana v koristnega uda Človeške družbe, temveč šola je vir gospodarskega razvoja države. Izobraženo ljudstvo je tudi najsposobnejše. Temu velikemu pomenu, ki ga ima šolstvo v organizmu države, pa. žal, nikakor ne odgovarja skrb ! države, ki jo ima ta za materialno podlago ' šolstva. Država si je sicer pridržala vrhovno [ nadzorstvo, a financialne dolžnosti do šol-! stva je naprtila deželam, ki so zaraditega J prišle na rob financialnega poloma. | Pri ustvaritvi državnega šolskega za- kona se je deželam sicer dovolilo da smejo pobirati 10% doklade na državne davke za . stroške za šolstvo, ker so pa ti stroški od leta do leta rasli in ker morajo prispevati t dežele tudi za zgolj državne potrebe, so se prvotni izdatki dežel postoterili. Dežele so bile primorane svoje potrebščine kriti z najetjem posojil, in financialni položaj dežel je od leta do leta slabši. Pri tem pa trpi posebno šolstvo, zakaj stroški za ljudsko šolstvo znašejo skoraj polovico deželnih dohodkov. Da pa šolstvo ne bo nazado-1 valo, se mora postaviti na tako financialno • podlago, ki bo omogočila in jamčila za njega uspešni nadaljni razvoj. Ker ima država na dobro razvitem šolstvu največji interes, mora deželam priskočiti na pomoč, ker so dežele prišle zaradi državnega šolskega zakona v financialne stiske, je dolžnost države, da prevzame primeren del stroškov za ljudsko šolstvo, kakor je to urejeno tudi na Angleškem, Francoskem in Pruskem. Da so se dežele zadolžile, ni krivo morda njih slabo gospodarstvo, temveč tiči vzrok baš v tem, da se je država odtegnila svoji dolžnosti, da bi prispevala k stroškom za šolstvo. V interesu kulturnih nalog, ki jih imajo dežele, posebno pa v dobrobit ljudskega Šolstva, zahtevajo podpisanci, da prevzame država od dežel 50% njih stroškov za šolstvo. Ta način prispevanja države v svrhe dežel ni le pravičen temveč je s principi-alnega stališča neovrženo utemeljen. Po naših holmih, dolinah in planinah naj zaplamte jutri zvečer kresovi v znak, da živijo tu zavedni Slovenci, ki hočejo vedno krepko braniti svojo zemljo pred grabežljivimi tujci. Ubogi Dante! — Kjer le morejo, tam izpostavijo Dantejev kip. Vedno govore o Danteju, ali o njem vedo le ime, drugega nič. Dantejevo ime profanujejo, ker ga izrabljajo za simbol velelaštva in irreden-tizma. — V torek zvečer jebi! v parku za mestno palačo na veselici »Lege« tudi kip Dantejev. Dve lepi laški gospodični, katere bi smatral vsakdo za izobraženi, še.to- liko bolj,, ker se toliko povdarja* izobraženost Lahov in Lahinj, sta gledali in gledali kip. Kdo je ta starec — vpraša jedna. Druga: Ma, jaz ne vem. Najbrže kak bivši goriški župan,, ki je umrl kdo ve kdaj. Pika! ------Tako namreč pripoveduje tukajšnji »II Gazzettino Popolare.« On že pozna Lahe! Kdo ne goji srčne želje, da bi se kmalu otvoril slovenski šolski vrtec na Blan-či,. kjer prežita na slovenske otroke v današnjih časih kar dva sovražnika? Dobiček jutrišnje veselice je namenjen tudi za otroški vrtec na Blanči. II. slovenski protiaikoholni kongres se bo vršil v nedeljo 4. t. m. v Ljubljani." Predavanja bodo ta-le: 1. Ing. chem. J os. Turk: Vpliv alkohola na človeško telo. 2. Dr. P. Gvidon Rant: Pijančevanje in ljudska nravnost. 3. Okr. sodnik Fr. Milčin-ski: Pijanec pred sodiščem. 4. Slavko Ravnikar: Alkoholizem in narodno gospodarstvo. 5. Dr. Avgust Levičnik: Alkoholizem in jetika. 6. Dr. Fran Gosti: Alkoholizem in blaznost. 7. Janez Ev. Kalan: Principi in praktično delo. I Iz Dola nad Ajdovščino nam pišejo, i kako krasno je poleti v Dolu in okolici in kako pripravno za letoviščnike. Priporoča se zlasti Polančevo'gostilno. Tombolo na Travniku v Gorici v torek je dobila deklica Ana Vižin, činkvino pa krojač Kocijančič iz Stračic. Pred tukajšnjo okrožno sodnijo se je vršila danes vsklicna razprava proti cer-klanjskemu iiuncu Kosu radi žaljenja časti, storjenega učitelju I. Mahniču na Policah. V Cerknem je bil oproščen Kos, v Gorici pa je obsojen na globo in občutne troške, oziroma zapor. Čuki v Št. Andrežu. — K poročilu o čukih, kaj so počeli v nedeljo v Št. Andrežu, nam poročajo še, da so imeli med popoldansko službo božjo glavno vajo za nastop z godbo, in to prav v bližini cerkve. — Če bi kdo drug kaj takega storil, joj, to bi bil krik in vik po cerkvi v Št. Andrežu pa po farovških listih »Ali da bi kdo drug kaj takega storil, je izključeno, ker vsi spoštujejo cerkev; samo čuki je ne spoštujejo in tako malo mar jim je za popoldansko službo božjo, da se v bližini cerkve tisti čas »zverajo« ter da jim gode inuzika. - - Kuratu je to seveda vse prav! — Nov dokaz, kako se mladina izprija in pohujšuje v klerikalnih vrstah na celi črti! Pa so hoteli celo, da se izroči takim, ki rajši stegujejo svoje ude ter poslušajo muziko, kakor da bi šli v cerkev, — šolsko mladino, da bi hodila k njim »telovadit«! Ta je lepa! Lepim vzgojiteljem bi prišli otroci v roke. Podivjana druhal bi se množila. Najlepše pa je bilo to. da je konec pridige v nedeljo agitiral za čuke kapuein, ki je prišel pridigat menda le zato, da bi nagnal več ljudij na ču-kovsko »slavnost«. — Cerkev se profa-nuje kar naprej v klerikalne politične namene. Posledice bodo hude! Posnemajmo Lahe! Kadarkoli imajo kako veselico v prid »Lege«, vselej pribite na veselico v impozantnem številu. Gospe, gospodične, gospodje, otroci, staro in mlado, srednji in nižji sloji, delavstvo, dijaštvo itd., vse je zastopano, Ali ne more biti tako tudi pri Slovencih, ko gre za splošno slovensko korist, ko gre za brambo slovenske dece pred grabežljivimi tujci? Upamo, da ho tako. Čuki so premagali Gregorčiča. — Dolgo časa se je branil novostrujarjev na vse kriplje in vse njihove organizacije je obsojal, češ da to ni za ljudi goriške pasme. »Gorica« je imela za čuke zaprte predale, v »Primorski list« so pokukali le tu-patam kradoma. Čuki so bili jezni na Gregorčiča in na nekem zborovanju je jeden izmed oberčukov zagrozii Gregorčiču maščevanje, ker dela proti njim. Pomagalo je. Gregorčič je kapituliral pred čuki in jim odprl predale »Gorice« in »Prim. lista«. To pa še toliko bolj, ker se boji nadškofa, ki stoji odločno na strani novostrujarjev in čukov, katerim deli tudi svoj blagoslov. Gregorčič je ugnan v kozji rog. Že čuki delajo ž njim, kar hočejo. Kaj bo! Pa kako žalostno ulogo igra pri tem. Prej je trdil, da čukovska organizacija ni za ljudi goriške pasme, sedaj pa jih brani, pa še tako navdušeno! Ali to mu ne bo pomagalo nič, tudi če se vpiše med čuke ter si naroči kroj. Tako le spravljajo novo-strujarji Gregorčiča pod se, da ga končno spravijo v kraj. Pravosodno ujinsterstvo je; darovalo, 400 K. tukajšnjemu, dru.5t.vu za podporo izpuščenih kaznencev in, njihovih nedolžnih rodbin. Lahi v Gorici In/tasizajo pri veselicah za »Lego« do <000 K. — Na lepafdh za jutrišnjo veselico blesti Število 200^ K. AH bi; n$ bilo lepo, če bi bilo mogoče pošteti v.blagajno družbe z jutrišnje veselice 2000 K? v Znani obrekovalec goriških Slovencev v »Slovencu« nesramno laže o. tambu-raškem zboru srednješolske mladine, ki je priredil lepo uspeli koncert, na katerem je bilo vse v redu in dostojno. Vsa pisava kaže znanega nesramnega poba. — To se samo konštatuje. Reagirati pa se more na take izbruhe le po Jakilovo. Vprašamo pa ob tej priliki, kaj je z denarjem, kateri so nabrali »katoliški« študentje pri predstavi »Divjega lovca«. Tamburaši so izkazali dohodke in dobiček — »katoliški« študentje pa skrivajo račune. Kje so? To naj pove »Slovencev« dopisnik, ne pa da laže, da se kadi okoli njega. Zopet tržni komisar. —, Kadar je odprt izvozni trg, se množe ppitožbe o znanem tržnem komisarju. Neka reva iz Koj-skega je pripeljala gobe v sredo dop. Ker komisarja ni bilo, je morala čakati do poldne. Čakala pa je še popoldne. Ko je prišel, pa jej ni hotel pregledati gob. Drugo jutro se je še le zgodilo. Seveda jih je precej zavrgel, ker je ležalo blago. Prejšnji dan bi bila prejela žena za gobe 6—8 K, drugi dan je dobila pa borih 70 vin. ŠusterSič hoče do cesarja, — »Slov. Narod« poroča: V železniškem odseku državnega zbora imajo klerikalci dva zastopnika, deželnega glavarja Šukljeta in dr. Gregorčiča. Čeravno je skoraj gotovo, da v doglednem času ta odsek ne bo obravnaval nobene važnejše stvari, so klerikalci sedaj iztaknili, da mora Gregorčič napraviti prostor Šusteršiču. Gregorčič se je seveda vdal in, to tem lažje, ker ima za gotovilo, da mu Šusteršič spet kmalu prepusti to mesto v odseku. Ljudje pravijo, da bi bil Šusteršič rad povabljen na otvoritev turške železnice, kjer bi se mu morda ponudila priložnost, da bi se približal cesarju, ker ve, da bodo vsi Člani železniškega odseka povabljeni k otvoritvi. Ali cesarja najbrže ne bo, ker mu zdravniki odsvetujejo. Šusteršič je torej zaman pahnil Gr. iz odseka. -<- Gregorčič je torej nekaka marioneta v rokah Šust., ki dela ž njim, kar hoče, in Greg., ta ponosni mož, mora lepo ubogati. Čudni časi. Kresovi naj gore jutri v nedeljo na večer okoli in okoli Gorice. Pomenljivi bodo ti kresovi in preko njih naj zadoni krepka slovenska pesem. Oj ta užhrina. — »Corriere« je pel veliko slavo Pajerju. Vse, kar se je zgodilo, vse je njegova zasluga. Vse »zasluge« za užitnino ima tudi le Pajer. Tako pravi »Corriere«. Ali je gledal čudno Berbuč, ko je čital to! — »Zasluge« za užitnino si mečejo iz naročja v naročje. Kadar jih rabi Berbuč, se baha ž njimi, kadar jih rabi dež. svetnik Pettarin, jih ima on v roki, sedaj jih je rabil dež. glavar; no, zato so ga pa pohvalili v visoki pesmi o užitnim*. V resnici pa nima nič zaslug tudi g. Pajer. Nenadoma je umrl v Gorici izvošček Štefan Zuljan, star 43 let. Zadela ga kap. Sveta bodi nam vsem naša šolska11 družba! Vsakdo naj žrtvuje za njo, ko^' liko more. Res, imamo polnega narodnega davka, toda jutri za veselico darujmo, vsak po svoje, kolikor kdo zmore, jutri pustimo vse zgovore in pomisleke na stran. Ta pa zna! — »Slovenec« ima v znanem kremžarskem Kremžarju res imenitnega dopisnika iz Gorice. Pred dnevi je nafarbal »Slov.« s »samomorom« v Renčali, včeraj pa ga je nabrisal z notico »S h e r 1 o k-H bi me s v G o r i c i«. Pripoveduje, da se je pričakovalo v »Soči« imena onega izprijenega Študenta iz Re-jec-Capudrove šole,1 kile pisal-g. poslancu A. Gabrščeku nesramno pismo, ali da »Soča« noče povedati imena. Na to pa pravi, da goriški Holmeš pri »Soči« je pisal tiste notice »pri osmem kvartinčku pri Pete-llnčku« ob 12. uri ponoči«. Kako natanko! — Povemo »Slovencu«1, da iz našega uredništva ni nikoli nobenega v omenjeni gostilni ponoči, tim manj pa o polnoči. Kremžar ga je zopet nafarbal. »Jnfonrti- 4992 rak pa je Kremžarja z n a n i šviga-šva-ga. —¦ Ime tistega izprijenega študenta je »Soči« znano. Če bo Kremžar še kaj stikal po javnosti, mu bo škodoval. — Kremžar piše take neumnosti po »Slovencu«, kadar je sit vina iz farovških kle-tij. Takrat ga pošteno trka. -. Vsak zaveden goriški Slovenec se je veselil, ko je bila otvorjena v Korminu šola družbe; sv. Cirila in Metoda. Komur je za procvit te šole, na! pohiti iutri na Go-rišček, kajti dobiček je namenjen tudi za slovensko šolo v Krminu. Zahvala. — »Slov. bralno in podporno društvo v Gorici« se tem potom zahvaljuje vsem onim, ki so blagovolili posetiti veselico in s tem pripomogli do tako dobrega uspeha, nadalje se zahvaljuje vsem onim društvom, ki so se udeležila bodisi korporativno aH pa po depntaciji. Posebno zahvalo izreka pa vsem onim gg., ki so preplačali vstopnino. — Odbor. Kolesarsko društvo „0 a ni c a" t Gorici se eleži vfl«ke sokolske slavnosti na Opčinah, katera bodo v nedeljo dne i 4. t. m, in sicer v dveh oddelkih. I. oddelek s kolesi odbod oh 6. uri zj izpred kavarne „Doganaa, od koder se koles trji popeljejo naravnost v Miren, kjer se snidejo z ondotnim kolesarskim društvom nMiren". II. oddelek se popelje z državno železaico opoldne ob 12. uri 23 min. Izpred sodnije. — Pred sodnike so bili klicani Avgust Gratton in Felicita De-biasi, oba iz Tržiča ter Frančiška Tomec iz Radovljice, bivajoča v Zagradu, obdol-ženi, da so pomagali dezerterj1- Ant. De-biasiju, ki je bil pobegnil od vojakov v Sežani. Obsojena sta Felicita Debiasi na teden dnij zapora ter Avg. Gratton na 2 meseca ječe z iednim postom. Nevarnega pretenja je bil obtožen 36 letni Jakob Nikolis iz Italije. Na Žagi je grozil pred hišo Žagarjevo in krčmarju tudi ni plačal, kar je popil in pojedel. Nikolis se je tako branil da je bil oproščen. Ivan Codarini in Ivan Pertoldi, oba iz Italije seveda, sta bila obtožena, da sta nevarno grozila nekemu Antonu Manio in drugim, Codarini vrhu tega še, da je žalil člana cesarske rodbine. Pertoldi je oproščen, Codarini je obsojen na 8 mesecev v ječo. Po svetih dveh slovanskih blagovest-nikib >ilu in Metodu, nosi ime naša pre-potreu.ia šolska družba. Po celi Sloveniji se obhaja praznik sv. Cirila in Metoda! Na predvečer bodo goreli kresovi povso-di po Slovenskem. Posebno dosti jih mora biti v zavedni Goriški! Veličastno naj gore kresovi v noč v znamenje, da hočemo luči in zavednosti, da nas tujec ne prežene z rodne naše zemlje. Luc in zavednost ob mejah pa vživa naša družba, katera naj raste in cvete in ponosno žari v boljšo bodočnost slovenskega naroda! Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gliubich. V teh dveh le"karnah bo tudi po-nočna služba v času od 4. do 11. t. m. Javni ples prirede v nedeljo in pon-deljek fantje na Volčjidragi v piostorih g. Iv. Kodermaca. Opozarjamo na današnji oglas Kolin-ske tovarne za kavine primesi, o katerih podajamo naslednje poročilo, da seznanijo slovensko javnost s tem slovanskim fodjetiem.. Kolinsko tovarno za kavine prienesi je poklical v življenje arhitekt Č. Krička, ki. je že leta 1894 izdelal vse priprave za ustanovitev te tovarne, kakor tudi za zgradbo sušilnic za cikorijine korenine. Leta 1895. je bila dogr*ajena nova tovarna v Kolinu in sušilnica v Rečianih in istega leta se je. že pričelo z izdelovanjem i in ražpečavanjem Kolinske cikorije. M!a- , do podjetje se je moralo v počektu svojega obstanka boriti z raznimi težkočami, kajti tudi. na Češkem je,Le pri večini kon-zumentov vladalo napačno mnenje, da.slo-vanski izdelek po svoji kakovosti ne more dosegati nemških izdelkov. Vztrajnosti ustanoviteljev pa se je vendar posrečilo polagoma pospešiti razvoj podjetja in pridobiti stalen krog odjemalcev za slovanski izdelek. Zanimanje za to podjetje se je nepričakovano pomnožilo, ko se je leta 1898. pretvorilo v delniško družbo češko-moravskega trgovstva s temeljno glavnico 600.000 kron. Rapidno se množeči promet Je primoral družbo, da je ustanovila podružnično tovarno v Prostjejovu na ] Moravskem, v kateri nameri je bila izdana nova emisija delnic v znesku .400.01H) K. Obe tovarni se nahajata danes v najži-vahnejšem obratu in nemški konkurenci je bil z dosedanjimi imenitnimi uspehi tega podjetja zadan občuten udarec. Letos je napravila družba v svojem razvoju pomemben korak naprej s tem, da je od g. Ivan Jelačina kupila tvrdko in varstvene znamke »Prve jugoslovanske tovarne za kavine su roga te v Ljubljani« ter se tako približala narodnemu trgovstvu na slovanskem jugu. Delniška glavnica je bila za prve potrebe zopet zvišana za 200.000 K, katere delnice so bile določene v nakup slovenskim, hrvatskim in srbskim trgovcem. V Ljubljani sezida družba Še v tekočem letu popolnoma novo po najmodernej-, šem načinu urejeno tovarno, tako, da postane Kolinska tovarna za kavine primesi podjetje vsega slovanskega trgovstva .in tudi v naših krajih doseže ono stopnjo v tej industriji, ki jo zavzema dosedaj nemška konkurenca. Podjetju, ki prinese v Ljubljano novega gospodarskega napredka, želimo na slovanskem jugu najboljšega uspeha ter njega izdelke vsem slovenskim rodbinam najtopleje priporočamo. Uie na mu\", zapoveduje jospodav \j fuš\. gtoI{o!sl{i v\>sh)il{. »Sokol« v Gorici naznanja, da se udeleži korporativno zleta primorskih Sokolov na Opčinah dne 4. julija 1900. Člani v kroju zbiramo se točno ob 11 '30 dopoldne v društvenih prostorih, ulica sv. Ivana št. 7, od koder odkorakamo na kolodvor državne železnice ter se odpeljemo z vlakom ob 12'23. Prihod v Gorico je ob \2'22 po noči, Zveza narodnih društev. Narodno izobraževalno društvo na Ajševici se tem potom zahvaljuje najpri-srčneje vsern bratskim društvom, ki so se v tako velikem številu odzvala našemu vabilu. Posebno zaslužijo zahvalo društva, ki so s svojim nastopom pripomogla, da se je vršila veselica na najsijajnejši način, med temi velecenjena bratska društva iz Sempasa, Ozeljana-Št. Mihela. Sta-regore-Rožne doline, Črnič in Oseka. — Istotako se veselični odbor zahvaljuje vsem gg. darovalcem, ki so z res lepimi darovi pos, ,,li. da si je društvo upalo uvrstiti med vsporedove točke tudi sreč-kanje. Nadalje so posnemanja vredni tudi oni gg. ki so blagohotno darovali prcpla-čila. — Enako naj bodo zahvaljena vsa društva, ki so se udeležila in naj bodo uverjena, da hočemo v prihodnosti vse boljše prirediti in odstraniti vse nedostat-ke, ki jih radi neizkušenosti nismo prej izprevideli. Preserje. — Bralno društvo »Venec« na Preserjah je priredilo v nedeljo pop. 27. t. m. svojo prvo veselico v lepih prostorih gosp. Pečenka, tamkajšnjega gostilničarja. Vidi se, da Preserci, zlasti mladina vrlo napreduje in se ne zadovoljuje več le s plesi, javnimi plesi, o katerih se že toliko vgovorov čuje, ampak zaželeli so si lepe poučne in zabavne veselice. V pozdravnem govoru je bilo čuti o pomenu takih društev in njih potrebi. Naj bi se v društvo čim več njih vpisalo in se združilo k mejsebojnemu spoštovanju, ljubezni, napredku in omiki! Igra »Ne kliči vraga!«, v kateri pisatelj tako lepo na šaljiv način biča grdo razvado preklinjanja našega ljudstva, se je nad pričakovanje lepo izvršila. Posebno moramo pohvaliti Tončko Birsa Karnelovo in Loj-ziko Vidmar. — Lepo Gregorčičev, pesem »Hajdukova oporoka« je tudi lepo in glasno deklamoval znani vrli mladenič Ivan Birsa. Vsi ti so nastopili prvič, a kaže se, da dobro. Pri igri sta pomagala tudi mladeniča Ant. Makovec in Al. Fabjan iz Brjij, ki sta pa že večkrat bila na odru in seveda dobro igrata. Na programu ste bili dve pesmi »Ženin kos« moški zbor in »Smo vesela družba« mešani zbor, kateri je pelo bralno in pevsko društvo iz Brjij. Zlasti je zadnja ugajala, da jo je bilo treba ponoviti. Ves spored je bil lep in vse točke so ugajale zbranim dobrovoljnim poslušalcem. Po veselici je bil ples, ki se je v redu in lepo vršil. Občinstvo, razun domačinov je došlo le iz Brjij in Rihemberka, malo od drugod, ker je bil dopoldne dež in popoldne tudi ni kazalo stanovitnosti. Prireditelji komaj če pokrijejo troške. Vendar pa je društvo pridobilo na vgledu in gotovo nam še kako lepo " eselico priredi na prijaznih Preserjah. Priporočamo našim rodbinam TrgivikB-oIrtne in gospodarske vesti. Svilodi. — Danes so se tehtali svilodi po K 37» za kg. Krompir je danes na trgu po K 6'50 za kvintal. Včeraj ga je bilo 50 vagonov. Vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje živine v Kostanjevici priredi v nedeljo, dne 11. t. m. javno tombolo. Dobitka: cink vina 70 kron, tombola 140 kron. V slučaju neugodnega vremena se vrši tombola prihodnjo nedeljo. Znamke na poštnih spremnicah. — Od 15. julija naprej bode izdajala pošta spre-mnice z natisnjeno znamko za 60 vin. To bode za odpošiljalec malih zavojev zelo prilična olajšava. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani ima učlanjenih i52 zadrug. Prometa je imela pretečeno upravno leto 18,261702 K 88 vin. V tekočem letu je znašal promet že v prvih mesecih 17 milijonov kron. Na občnem zboru je sprožil posl. Ga-bršček misel o ustanovitvi jugoslovanske zadružne banke. v Izkaz posredovalnice slovenskega tr-govkega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 4 knjigovodje, 4 kontoristi, & poslovodje. 10 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov manufakturne stroke. 4 pomočniki špecerijske stroke. I pomočnik galanterijske stroke, .? blagajničarke, 5 kontoristinj, 9 prodajalk. — Službe išče: 4 knjigovodje, .* kontoristi, l poslovodja, 1 potnik, 30 pomočnikov mešane stroke. 2 pomočnika železninske stroke. 3 pomočniki manufakturne stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke. 2 pomčnika modne in galanterijske stroke, 9 kontoristinj, 11 bla-gajničark, 10 prodajalk. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti tnali odškodnini. Politični pregled. Državni zbor. — Med ulogami , nujni predlog soc. demokratov za takošnjo razpravo o pooblastilnem zakonu. V razpravi nujnega predloga posl. Mastelke glede minoritetnih šol so se pritoževali slov. poslanci o škandaloznih razmerah slov. šol v nemških jezikovnih okrajih. Med ulogami je 6 nujnih slovenskih predlogov ter predlog posl. Fresla o draginji moke. v 62 nujnih predlogov klerikalnih Slovencev in čeških agrarcev zapira pot dnevnemu redu. Ti nočejo odstopiti od svojih predlogov. Torej obstrukcija v državnem zboru! — V »Slovanski Jednoti« so zmagali obstruiccionisti. Sklenjeno je, da Jed-nota smatra s sprejetjem državnega proračuna program poletnega zasedanja za izčrpan. Kakšne posledice bo imela obstrukcija? Posebno hudo za delavce in slične sloje je to, da se ne pride do po-oblastilnega zakona, po katerem more vlada sklepati trgovske pogodbe z balkanskimi državami. Take pogodbe so potrebne, ker bi pomagale tudi proti tako rastoči draginji. Obstrukcionisti si nakopavajo veliko odgovornot. Državni zbor odgoden? — Čuje se z Dunaia. da vlada odgodi že v sredo zasedanje drž. zbora. Proračunski odsek ne bo več sklican, dokler se ne razjasni položaj, posebno ra- i di obstrukcije Jugoslovanov. Zadnja seja \ se ni mogla vršiti, ker je bilo navzočih premalo poslancev. Kompromis z Italijani ali razpad jugoslovanske »Narodne zveze«? — »Slov. Nar.« poroča: Dunaj, 2. julija. »Zveza južnih Slovanov« je imela danes sejo, v kateri je izključno razpravljala o italijanskem vseučiliškem vprašanju. Včeraj so se namreč obrnili italijanski poslanci Bu-gatto, Conci in Gentili v imenu italijanskega kluba na Jugoslovane, ako bi bili pripravljeni, stopiti glede italijanske pravne fakultete v kompromisna pogajanja z Italijani. Italijani so izjavili, da so v tem slučaju pripravljeni na dalekosežne koncesije glede slovenskega šolstva v Trstu. »Zveza južnih Slovanov« je sklenila, stopiti /. Italijani v pogajanja. V slučaju, da bi se klerikalni »Slovenski klub« izrekel proti temu, se jutri proglasi, da je skupna juro-slovanska »Narodna zveza« prenehala obstajati. Razne vesti. V Trstu se mudi danes prcstoloiuisk*. dnik s soprogo, ker so spustili v morje novo vojno ladijo »Radetzk.v«. V Ink. je polno ladij iz Ptilja. Slovesnost je velika. Nadvojvoda bo potoval na to s soprogo po Jadranskem morju na jahti »Miranuu , Vrne se na Dunaj 9, t. m. V Parizu je bil impozanten protestni shod proti »veleizdajniškemiN proceMi. Sklicali so ga razni odličnjaki. Delavsko bralno društvo v Idriji l»» obhajalo svojo 25-ietnico dne 24. in 25. t. m. __ v soboto dne 24. julija t. i. bo oh u. uri zvečer v telovadnici mestne višje realke slavnostni koncert. ~ V nedeljo dne 25. julija t. I. dopoludne: Do 11. ure sprejemanje-gostov. Ob 11, uri pozdrav pred mestno hišo. Vsa pevska društva zapojo Hajdrihovo »jadransko morje«. Takoj po pozdravu v realični telovadnici slavnostno zborovanje. Po slavnostnem zboruvan-ju: pri »Črnem orlu« skupno kosilo, popoldne: ob V«3. uri odkorakajo društva k bratu .lanu Orudnu v Jelieeu vrh. kjer se vrši velika ljudska veselica s petjem, godbo in plesom. Razno. — V Opatiji traja stavka sobnih slikarjev že drugi teden. • V Vran-siavi je obglavil rabelj Svic na smrt obsojenega Pvsika. ki je umori! svojo ženo, svojo sestro in še eno sorbdnico r,"di neke dedščine. — V Petrogradu je bilo I. r. m. 90 novih slučajev kolere. — V Perziji divja zopet revolucija. Šahovi nasprotniki prodirajo proti Teheranu s 4 strasii. Ruske čete, ki so odšle iz Perzije, so pozvane, da se vrnejo, ker je položaj resen. — Vlak je povozil pri Ponikvi na Štajerskem 70 letnega M. Slatenška. Vlekel ija je 10 m daleč ter strašno razmesartl. Slov. klerikalci v (iradcu so si ustanov,!) svoje lastno delavsko društvo »Kres . Nikjer ne morejo delati ti ljudje skupno / drugimi! - Na Jesenicah se je obesila N letna služkinja Barbara Ažbe s Korošk-ga. — V Siciliji in Kalabriji je bil ;:oj... potres. V Mesini se je zrušila neka hiša :xr zasula neko mater z detetom. Zrušilo ^ je mnogo zidov. Ljudstvo je zbegano. V Pittsburgu je začelo 1. t. m. štrajkan 70(K> unionističnih delavcev. — Turški bivši sultan Abdul Hatnid ostane zaprt v vili Alatini v Solunu; vlada da za vilo K 600.000. *- Fran Hamerle, vojak 97. pe>-polka, je dezertiral. Ujeli so ga in zaprii v Ljubljani, odkoder je ušel ter prišel v Trst. Tam so ga redarji prijeli. — Iz Save so potegnil« pri Hrastniku truplo 25 letnega delavca Jos. Koširja iz Bazovice pri Vrhniki. — Na Reki so našli pri luki na tleh nekega tujca v strašnih bolečinah. V bolnišnici je povedal, da je iz Metlike ter se piše Janžekovič; zastrupljeno vino mu je dala baje neka ženska. — Vojna preii. in sicer med Španijo in Maroko. Španska vlada kliče vojake pod orožje. Zahvala in noročiio. Kmetaka delavska gospodarska tadruga v Dobravljati na Goriškem reg. zad. z omejeno zavezo se zahvaljuje tem potom vsem dosedanjim gg. od jemalcem posebno pa »Občnemu konsumnemu društvu v Idriji«, in »Delavskemu konsumnemu društvu v Ljubljani« za dosedanja naročila« Priporočamo se tem potom dosedanji"« in novim gg. odjemalcem, da nas počasti* s svojimi naročili. Obenem zagotavljamo reeln« poatrežno in pristno blago. Zadružni odbor. [fl. Horuat klobučar v Gorici Gosposka ulica št. 12. i.()iiia izdeloval niča raznovrstnih čopič Posebnost: čepice za gg..kolesarje. Velika izber raznovrstnih klobukov. Ceink zmenile blago'prve vMc. j Naznanjam -1. občin.stvu, da ^em otvoril v Solkanu v lastuoj hiši 1 J veliko zalogo raznovrstnega pohištva. | f\ Priporočam nov< poroeeneem kompletne spalne sobe. Cene zmerne l^ jj in brez konkurence. Blago trpežno in lično izdelano. Cpogled zaloge H? sd dovoljen vsakomur, ne da bi bil pri mora n kaj naročiti. — Posebn) \* | se priporočam gg. rodoljubom z dežele, si. učiteljstvu itd. \L Za obilen obisk s? priporoča || j Ferdinand Delak v Solkana *t. 299. ? Dobro ch-anjEi! kompletni biljard Seifert i sinoui se ceno proda Iti h uprtvrišhu »Slov. Naroda" v Ljubljani Dobro izvežban zidarski polir se sprejme -^o4: ugodni mi pogoji. Akordantje za izkopavanje zemlje kakor tudi zidarski akordantje dobijo delo pri R. SmielOWSki, stavbenik Rimska cesta št. 16 v Ljubljani. Jifci^beno podjetje Znidarčič & Stepančič GORICA ULICA MATTIOLI so priporoča si. občinstvu in drugim korporacijam za izdelovanje vsakovrs-nih stavbenih del. j Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov tor statičnih računov. J Za obila naročila so toplo priporočata , Znidarčič & Stepančič. | Proda se sl^aj i)ofl, dob*© f^ajoc gramofon po jako nizki ceni. Več so izve v Kanalu v gostilni na Gradu. Odda se takoj v najem ! pod dobrimi pogoji stara dobro vpeljana jedilna prodajalna s trafiko in mostno tehnico, na jako , lepem prostoru, obstoječa od leta 1848. 1 Poleg tudi veliki prostori za magazine. Ponudbe so pošiljati na naslov: NoVOdOŠlo blagO Za Anton Šn p la, Štmjo - Ajdovščina. nastopno sezono so vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami == Anton Krušič, ===== krojaški mojster in trgovec Gorici Tržaška ulica štev/. 16 v las.ni hiši. = Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar ueiika množina raznorstnega blaga ka-kouosli iz austrijskih in angležkih louaren najrazličnejših za vsaki stan. A. vi Berili; Gorica, Šolska ulica št. 2. ueiika zaloga = = oljkinega olja prve vrste ijfcipl. Ivrdk iz Istre, Dalmacije Molfette. Bari in Niče b prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —'96, 104, 112, 1*20 128 1-36, 144, 160, 180, 2* . 240, za InČi po 72 vin. ------ Na debelo eene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na doia. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po v porabi se spol zaineui s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ----------------tnila in sveč.--------------- Cene zmerne. Proda se 2 hiši z vrtom u sredini mesta. Natančneje se izve Riva Castello št, 13 ali pa Mo-rellijeva ulica 9. Naznanilo., — Na razna vprašanja slavnega občinstva si dovoljujem naznaniti, da so toisi pravo pkeasko pivo »prazdroj« v Gorici v hoteljskih restavracijah, in sicer: v hotela.....»Pri pošti« » » ......»Union« » » . . »Pri zlatem jelenu« » ».....»Tri krone« ter da ga oddajam na debelo \r, zalogo v sodčkih po 100, SO in 2:> litrov. Priporočam se z odliCnim spoštovanjem A. I. Pečenko, zalagatelj za Gorifiko-GradiSCanRko v Gorici, tok. Josipa Verdi S20./28. N. B. - Kdor pije phensko pivo pri »Zlatem olenu- prispeva 25 vinarjev pri hektolitru za »BUaiko kuhinjo«. POZOR! Edini sgeciialist - opuk I Primožič-Gorica na Kornu št. 13. priporoča svojo bogato zalogo optičnih predmetov kakor: raznovrstna očala bodisi niklasta ali zlata v vseh številkah, (Bergkristal), leče itd. vse le po zdravniških predpisih. Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce in hribo-lazce, vage za vino, žganje in razne druge tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajočih v to stroko. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. Cena blagu konkurenčna. Isa željo se pošilja blago tudi na dom. Za mnogobrojna naročila se toplo priporoča J. Primožič, optik. Zasebni detliš i ilnei, trgovski tečaj, gospodinjska in ljudska šola sester v Trsk Naznanilo, .llaiiufaktnrna trnovimi IVAN MAKCHZŽl dediči se je piosilila * H. junijem i. 1. na Travnik (Piazza Grande) št. 16. Obenem se naznanja eenj« 'odjemalcem, da od 3. junija 0% popusia. Steckenpferd- lilijino mlečnato milo je najnežnej*e milo za kožo. I zborna lega, k>nsen razgled na Adrijo, park iu igraiišče, moderno opremljeno poslopje: električna razsvetljava, kopališče, telovadnica. Učni jezik nemški, poleg tega francosko, angleško, italijansko in kurzi za slovenščino in hrvaščino. —-Letna penzija 600 K; šolnina: za licej 160 K, za trgovski, kurz 100 K, za gospodinjsko šolo 200 K, za ljudsko šolo 100 kron. Na željo se dopošljejo prospekti. Prostovoljna prodaja. Proda se iz proste t»ol»3^*žL<~ (|agt verskega za|0ga). ije vodstvo: Trsi, Via da Caserma l\, 1, Intarnrban. telef.: Gorica it. 74, Trst M. 1631. — TeJ.: Zadruga, Used. A. B. C. Codo v Edit Zaloge: Solkan ; Trst, Via della caserma 4; Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad InO 11. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K (I0O.O0O. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični i?i iotograiični zavod v Solkanu. >g Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t d. >Z Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. '«' Zadružne glavnice K 00.000. — Garancijska reserva K 130.000. — fieserva u izgubi! K 21.000. V Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—67„. W Kolinska tovarna = za kavine primesi: v Ljubljani priporoča slovenskim rodbinam JJ Kolinsko", »Zvezdno" in „Ciril- Metodovo" cikorijo. 1 ,*„_______¦__ m