523 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
Tistim, ki v NOB in prvih letih po II. svetovni vojni ne ‘elijo videti revolucionarnega nasilja, ki se tudi
kriminalu ni izognilo, bo knjiga neprijetna. @e nekajletna politi~na klima v samostojni Sloveniji takim
delom ni naklonjena in to je imel avtor ‘e priliko ob~utiti. Pri tem nimamo v mislih zadnje kadrovske
spremembe v tamkaj{njem arhivu, ampak dogodke pred tem.
Celjski Pokrajinski arhiv je s serijo Študije in nekaterimi drugimi publikacijami dokazal, da imajo
v Ljubljani izpostavljeni celjski zgodovinarji v doma~em kraju mo~no in kvalitetno zaledje. Celje po
{tevilu kvalitetnih zgodovinarjev med slovenskimi mesti nedvomno vodi. O celjski zgodovinski {oli
verjetno ne bo mogo~e nikoli govoriti, o celjskih zgodovinarjih pa~. Med njimi nedvomno s svojimi
knjigami ‘e sedaj zavzema odli~no mesto tudi Milko Mikola.
Stane Granda
Problemi Sjevernog Jadrana. Svezak 7. Zagreb, Rijeka : Hrvatska akademija znanosti i umjetno-
sti, Zavod za povijesne i dru{tvene znanosti u Rijeci i Podru~na jedinica u Puli, 2000. 204 strani.
Menim da je prav, ~e se tudi po osamosvojitvi {e naprej seznanjamo z zgodovinskimi publikacijami
iz na{ega sosedstva, {e posebej ~e se vsaj indirektno nana{ajo tudi na na{e ozemlje. Tako je tudi s
tematsko publikacijo z gornjim naslovom, ki pa o~itno izhaja le od ~asa do ~asa.
Mirko Markovi} objavlja pregledno razpravo Istra i njezino upoznavanje od najstarijih vremena do
pojave prvih karata (str. 5–38). V njej pregledno opisuje geografske, geolo{ke, klimatske in druge
razmere v prazgodovini ter obilno arheolo{ko gradivo iz ‘elezne dobe (hal{tata in latena). Istrska kultu-
ra se je postopoma izbolj{evala in se je naposled stopila z rimsko kulturo. @e Homer je vedel, ~eprav
bolj megleno, za reko Donavo (Histar), Jadransko in ^rno morje, kjer so Argonavti opravili svoje miti~no
potovanje v de‘elo Kolhido. Tudi Strabon je ‘e bil pravilno seznanjen o polo‘aju Istre v sklopu Jadran-
skega morja. Omenil je, da se z Istro za~enjajo ilirske de‘ele. Anti~ni geografi so svoja dela opremljali
z risanimi zemljevidi, ki pa so se ve~inoma izgubili in jih zdaj lahko presojamo le po srednjeve{kih ali
novih prepisih in rekonstrukcijah. V monumentalni Ptolemejevi Geografiji v osmih knjigah je bila Istra
besedilno obdelana v 3., na kartah pa v 8. knjigi s kraji Labin, Plomin, Trst in z ustjem reke Rje~ine. Po
propadu Zahodnega rimskega imperija so za~eli prodirati v Istro Slovani. Od tedaj so znani sledovi
trase ceste via Sclava in via Sclavonica, kjer so potovali istrski Hrvatje iz osrednje Istre proti Pore~u. V
zgodnjem srednjem veku je seveda glavno besedo imela Cerkev. Tedanji kartografi so risali samostan-
ske karte po teolo{ki koncepciji, kjer je bil Jeruzalem sredi{~e sveta. Ker je bila Istra delno pod Bene{ko
republiko jo je seveda zajelo ve~ bene{kih kartografov. Josip Rosaccije je koncem 16. stol. objavil karte
jadranske obale, bakrorezec pa je bil istrski rojak Bo‘o Bonifa~i}. Pomemben prispevek h kon~nemu
poznanju Istre je prispeval Hrvat s Krka, Ivan Klobu~ari}, avgu{tinec, ki je ‘ivel najprej v samostanu na
Reki, nato pa je bil prior samostana v Fürstenfeldu. Potoval je po na{ih krajih in skiciral {tevilna naselja
in zlasti grajske stavbe. Po nalogu nadvojvode Ferdinanda je zbiral tudi topografsko gradivo po Istri in
Kvarnerskem primorju, da bi sestavil ve~jo karto teh obmo~ij, kar pa mu za ‘ivljenja ni uspelo. Ob-
se‘no gradivo je shranjeno v Štajerskem de‘elnem arhivu v Gradcu. Izredno iz~rpnega in s podatki
bogatega ~lanka seveda ni mogo~e prikazati dovolj podrobno.
Miroslav Berto{a je napisal izvirni znanstveni ~lanek Pabirci o povijesti Medulina (Od srednjeg
vijeka do polovice XIX. stolje}a.) (str. 39–88). Avtor je na podlagi fragmentarnih arhivskih in obja-
vljenih virov, zbranih iz razli~nih fondov in zbirk ter na podlagi literature orisal zgodovino vasi Medu-
lin v ju‘ni Istri od polovice 12. do prvih desetletij 19. stoletja. Navedeni so podatki o gospodarskem
‘ivljenju in posledicah velike demografske krize in depopulacije kakor tudi o naseljevanju, posebej od
16. stoletja naprej, ko se je spremenila etni~na slika Medulina. Staro srednjeve{ko romansko naselje z
le kak{nim hrva{kim doseljencem se je za~elo spreminjati v vas s prevladujo~im hrva{kim prebivalstvom.
Ta proces je zelo podrobno dokumentiran z antroponimijskim gradivom. Pisec je obdelal tudi obdobje
usko{ke vojne ter te‘ke in negotove ‘ivljenjske razmere v Medulinu in njegovi okolici. Opozoril je na
postopen vznik razvojnih spodbud, ki so v 19. stoletju spremenile Medulin v mo~no gospodarsko in

524 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3 (124)
kulturno sredi{~e ju‘ne Istre. Objavljeno delo je metodolo{ko podobno koncipirana {tudija, kakor je
bila za sosedno vas Premantura objavljena v isti publikaciji l. 1981.
Rajni Josip Mili~evi} je objavil Promjene u obi~ajima istarskog sela (str. 89–120). Janez Vajkard
Valvasor je v svoji Slavi vojvodine Kranjske 1689 opisal tudi vasi istrskega obmo~ja in tamkaj{nje {ege
in verovanja. Te se niso skoraj ni~ spremenile do za~etka 20. stoletja. Tedaj so se dogodile nagle spre-
membe, ki so se {e pospe{ile v za~etku druge polovice tega stoletja. V razpravi so opisani obi~aji, ki se
nana{ajo na posameznika in sicer pri rojstvu, v otro{tvu, ob odhodu na slu‘enje voja{kega roka in ob
svatbi. Nato so opisani letni obi~aji in sicer kolednica v Brestu, volitve va{kega ‘upana in pustni obi~aji.
Bolj na kratko so opisani dru‘abni obi~aji. Pri vseh opisih je poudarek na spremembah. Pomembno se
mi zdi razmi{ljanje, da ne bi smeli pri obi~ajih romantizirati preteklosti in bi jo morali dojemati realisti~no,
kakr{na je zares bila.
Slaven Berto{a je napisal pregledno delo Doseljenici iz Rijeke, Trsata i Su{aka u puljskim mati~nim
knjigama od 1613. do 1815 (str. 121–142). Na podlagi podrobne analize mati~nih knjig mesta Pulj (ki
so shranjene v Dr‘avnem arhivu v Pazinu), z ve~ kot 18.000 vpisov od za~etka 17. do za~etka 19.
stoletja, je pisec obdelal doseljence iz omenjenih krajev. Le z doseljevanjem je mesto Pulj uspelo ostati
mestno sredi{~e. Sorazmerno precej Re~anov se je doseljevalo v Pulj, medtem ko jih je bilo s Trsata in
Su{aka zelo malo.
Antun Giron je prispeval pregledni ~lanek @idovsko pitanje u op}ini Opatija (Od 1938. do 1945.
godine.) (str. 143–165). Po antisemitski kampanji, ki je potekala predvsem v tisku, je fa{isti~ni re‘im
leta 1938 uzakonil v Kraljevini Italiji rasno diskriminacijo. Rasni zakoni, ki so veljali do leta 1943, so
posku{ali re{iti judovsko vpra{anje s pospe{evanjem izseljevanja Judov in arianizacijo. V tem ~asu so
rasne zakone v Kvarnerski provinci dosledno izvajali. Kljub izseljevanju in po{iljanju v internacijo pa
se je {tevilo Judov na Reki in Opatiji pove~evalo predvsem zaradi njihovega bega pred nacisti~nim
preganjanjem v dr‘avah Vzhodne Evrope in naseljevanja v obeh krajih. Po zlomu Kraljevine Italije je
Kvarnerska provinca postala sestavni del nem{ke operativne cone Jadransko primorje, kjer je bila vzpo-
stavljena identi~na varnostna policija in SS kakor v Nem~iji. Glavna uprava za varnost rajha je izvajala
svoj projekt kon~ne re{itve judovskega vpra{anja (Endlösung). V tabori{~a so odpremili 43 opatijskih
Judov, v Auschwitzu so umrli {tirje, v tr‘a{ki Ri‘arni 34, pet pa jih je pre‘ivelo.
Darinka Muni} je objavila izvirni znanstveni ~lanek Kastav i Kastav{tina u djelu mons. dr. Bo‘e
Milanovi}a ( str 167–184). Bo‘o Milanovi~ (1890–1980) je bil znamenit istrski duhovnik, ki je mnogo
doprinesel, da se je razmejitev med Jugoslavijo in Italijo izvr{ila za zadnjo sorazmerno ugodno. Vendar
o tem se v ~lanku seveda ne razpravlja, pa~ pa obravnava Milanovi~eva stali{~a o Kastvu, Kastav{~ini
in Kastavcih, oziroma kam Kastav in Kastav{~ina spadata. To je prispevek k vrednotenju geopoliti~nega
obmo~ja na vzhodni obali istrskega polotoka in robnega obmo~ja do Rije~ine in kratek opis uglednih
hrvatskih dru‘beno-politi~nih delavcev s tega obmo~ja (dr. Matko Laginja, prof. Vjekoslav Spin~i},
prof. Matko Mandi}, Mate in Ivo Bastian) v zadnjih dveh stoletjih. Ti dve obmo~ji sta po Milanovi}u
najbolj hrvatski, tamkaj{nji ljudje pa potemtakem seveda najbolj zavedni Hrvati. Avstrijska Istra je ve~
stoletij spadala pod Kranjsko oz. pod postojnsko kresijo in njen poseben istrski komisariat v Pazinu, ki
so ga ve~krat vodili uradniki slovenskega rodu. V tem sestavku pa je Kranjska omenjena le kot soseda
in v zvezi z gradnjo cest. Da bi se avtorica izognila nev{e~ni navedbi, da je Istra spadala pod Kranjsko
(morebiti je tako tudi pri Milanovi}u) pa je omenjeno, da je Avstrijska Istra spadala pod avstrijske
dedne de‘ele. O~itno pa je bila Istra vsaj v drugi polovici 19. stoletja pod velikim vplivom Kranjske, saj
so tam ustanavljali ~italnice, posojilnice in organizirali tabore.
Diana Stolac je objavila strokovni ~lanek Hrvatski jezikoslovci akademiku Milanu Mogu{u (str. 185
do 201). V njem je predstavljena dvojna {tevilka Suvremene lingvistike znanstvene revije Hrvatskega
filolo{kega dru{tva za leto 1997, ki je v celoti namenjena sedemdesetletnici omenjenega znanstvenika.
Ker spada ta tematika na podro~je jezikoslovja, je tukaj ne ka‘e prikazovati.
Jo‘e Ma~ek