zdravljat urednika Tomšiča ter ga zahvaljevat za trudapolno narodno delo.« Še preden pa je mogel videti uspehe svojega dela, so ga 2(5. maja 1871 na njegov 2°. rojstni dan našli mrtvega v postelji, čeprav je komisija11 samomor izključila, govorice o njegovi nagli smrti niso hotele utihniti. In celo J. Vošnjak to možnost dopušča. Zdravniška komisija se je pač ozirala ne le na kmeč- kega očeta, ampak tudi na posledice, ki bi jih tedaj imela vest o samomoru znanega politika. Njegov po- greb je potrdil velik sloves in priljubljenost, ki jo je užival pokojnik. 1 Podatke o politični in kulturni zgodovini slovenske Štajerske in Maribora imam iz Glaserjevih in Baše vili razprav v Mariborskih koledarjih od 1931- 34 ter iz .študije Bas Fr,: *K zgodovini narodnega življenja na Spodnjem Štajerskem«. CZN XXI., p. 23-- 89. a BAM (Veda IV. 278.) 3 Po pripovedovanju gospe Koprivnikove, hčerke drja Janka Sernca. J Slovenec II.. 54. 5 Tomšičeva korespondenca: Jurčiču v mestnem arhivu v Ljubljani; Vošnjaku v dež. muzeju v Ljubljani; Levstiku v Studijski knjižnici v Ljubljani, Doslej po večini ne- objavljeno. " J. Vošnjak: Spomini, II. 7 I. Hribar: Moji spomini. L, p. 41. * Želcznikar: Uvod v I. zvezek Zarnikovih zbranih spi- sov, p. XX. " SGp III., 48; SN L, 101. 1(1 Arhiv mariborske čitalnice. Zapisnik sej. Neobjav- ljeno. " Slip II., 19; SN L, 16. la SN 28. VIII. 1869. Is SN XXV., 75. 11 SN IV., 62. 15 Uredništvo »Slovenskega naroda« je bilo do 3. sept. 1868.: Stolni trg 184. (1891. demotirana enonadstropna hiša nasproti današnjemu kapitlju) potem: Gosposke ulice 117 (na oglu današnje Jurčičeve in Gosposke ulice). 1,1 Danes: Ljubljanska kreditna banka. FRANCESCO ROBBA DR. ANTON VODNIK Arhivalna študija (Nadaljevanje) Časa je moral po vsej priliki imeti še kaki dve leti. Tako je Robba poleg oltarjev sv. Katarine in sv. Barbare napravil za zagrebško stolnico še tri druge oltarje, izmed katerih se je ohranil samo eden, oltar sv. Emeriha v Novi vasi pri Zagrebu. O tem, ali je napravil Robba še četrti oltar, kakor poroča v omenjenem pismu jezuitski rektor Barci nadškofu Esterhazyju — ni do danes ničesar zna- nega. Dne 27. maja 172t> se je sklenila z Robbo prva pogodba zaradi velikega oltarja v novi uršulinski cerkvi, dozidani L 1726.,^ in sicer na podlagi na- črta, ki ga je napravil Janez Fusconi.'J« isti, ki je izdelal model za novo župno cerkev sv. Petra v Ljubljani.97 Dne 29. maja istega leta pa so so- ustanoviteljica uršulinskega samostana Ana Kata- rina pl. Schellenburg in mati prednica Marija Rozalija, rojena grofica Lanthieri ter samostan v prisotnosti deželnega upravitelja grofa Orfeja pl. Strassoldo podpisali pogodbo, v kateri je Ana Katarina pl. Schellenburg določila za novi oltar glavnico 4000 gld.se Po nasvetu novega stavbenika (pač Robbe, ki je bil prevzel delo oltarja), se je v grobnici na novo začel kopati temelj, ker je bil prejšnji za veliki oltar preozek in prešibek. Delo je bilo silno težav- Da DS. 1902, p. 731. BB Akt v uršulinskem arhivu v ®T ZUZ, 1923, p. 6. fis Anali v uršulinskem arhivu. Lj. no spričo že napolnjene grobnice, katero je bilo treba podpreti; in ker v že položenem temelju ni bilo trdne podlage, temveč se je v njem zbirala voda, je bilo treba za njim zabiti 252 hrastovih pilotov.8« Ko je sklenil Robba pogodbo, je šel v Benetke, da nakupi potrebni marmor in začne z delom,100 Pri nakupu marmorja (in sicer afrikanskega za štiri stebre) pa je bil posredovalec tudi neki Lo- renzo Pezzana iz Benetk, ki je imel v uršulinskem samostanu v Ljubljani svakinjo, kateri je v tej zadevi pošiljal pisma in ki pravi sam o sebi, da je znana oseba v Benetkah, Bil je najbrž samo- stanu stalen posredovalec v trgovskih stvareh in nekak njegov zaupnik. Kakor izvemo iz enega Pezzanovih pisem, je Robba sam res kupil kararski marmor, ker pa pri nakupu afrikanskega mar- morja ni bil udeležen, se je med njim in Pezzano vnel konflikt, zaradi katerega je Pezzana odstopil od nadaljnjega posredovanja v le-tej zadevi. V pismu z dne 16. julija 1729 poroča Lorenzo Pezzana svoji svakinji Mariji Antoniji, da je že preskrbel 500 listov zlata za samostan, a se mu ne zdi primerno, da bi jih poslal po pošti, ker bi bili stroški preveliki. Čez Trst je velika nevarnost, da se izgube. Prosi sveta, kako naj pošlje, ali pa ho treba Čakati na kako osebo, ki bo šla v Ljubljano. Tako se bo stvar zavlekla za nekaj tednov. "B 1. C. lm Akt v uršulinskem arhivu. KRONIKA 41 Glede afrikanskega marmorja piše: »Hotel sem vam tudi dati informacije o afrikan- skem marmorju; videl sem različne, bolj ali manj lepe vrste, in po tem se je ravnala tudi cena, nam- reč od 20 do 32 dukatov za miljar. Kos zelo lepega marmorja, dolg 10 Čevljev in debel 17 unč, stane 32 dukatov za miljar. Mislim, da bi se iz takega kosa moglo dobiti dvoje aH troje stebrov. Kar bo še manjkalo, se bo lahko dobilo, in sicer iste kako- vosti, saj je celo tukaj v Benetkah sedaj nekaj takega marmorja. Mislim, da bodo znali v Ljub- ljani rezati marmor, kakor jim je potreba, zakaj, če bi ga hoteli rezati tukaj, je nevarnost, da se kosi med potjo polomijo, če bi imeli samo 6—7 unč širine. Najbolje bo torej, da polijemo debele kose. Toliko o tem, da se boste znali ravnati. Prosim, pozdravite v mojem imenu gospo mater prednico in jo zagotovite mojega spoštovanja. V primeru, da vam morem postreči z marmorjem, vas prosim, da mi natančno pišete, da ne bo kakih pogrešk. Nato sledijo družinske stvari.101 V pismu z dne 23. julija 1729 piše Pezzana, da pošilja zlato med knjigami, ki jih mora neki frančiškan poslati v Ljubljano. »Kar zadeva afri- kanski marmor, ste že povzeli vse potrebno iz zadnjega pisma.«102 13. avg. 1729 sporoča, da zlata ni poslal med knjigami, kakor je pisal, ker bi se preveč zavleklo, temveč da ga je izročil »tistemu gospodu, ki mu je prinesel njegovo pismo, Čeprav ga ni še nikoli videl.« »Kar zadeva marmor in kolikor sem mogel spoznati ni bil gospod nič kaj vesel, da sem zraven pri nakupo- vanju. Mislim, da bi bil rad naredil dobiček pri ceni. Toliko, da se boste vedeli ravnati.«10^ Ta gospod je bil Francesco Robba, kar potrjuje odgovor Marije Antonije na to pismo. Potrdi prejem zlata in se zahvaljuje. Nato nada- ljuje: »Na pismo Vam še nisem odgovorila, ker se še nismo posvetovali s Schcllenburgovo gospo, ki bo nosila stroške, zakaj samostan nima sredstev, da bi dal napraviti kaj takega. Tudi jaz mislim, kakor ste mi zadnjič pisali, da se hoče g. Robba brez dvoma okoristiti s ceno. Dejal je, da je bil pri Francescii Maria Vinelliju in da je videl ne preveč lepe marmorne stebre po 32 dukatov in da je šel potem k Antoniju del Medico, pri katerem je videl zelo lepe stebre po 40 dukatov za miljar. č. g. mati mi naroča, naj Vas prosim, da vzamete kakega kiparja in poizveste, kakšna je zadnja cena naj- 101 Pismo v ursulinskem arhivu. 102 n ,, ,, *t 103 lepšega marmorja, zakaj imenovana dobrotnica hoče, da je najlepši. Težko mi je nadlegovati Vas, pa Gospod Vam bo povrnil. Prosim, da mi ceno čim prej sporočite, da se vemo ravnati.104 10. sept. 1729, ji Pezzana v odgovoru na to pismo sporoča naslednje: »Cena za zlato cekinov je 75 lir za miljar in nič manj. Kar zadeva stebre, sem šel sam v spremstvu strokovnjaka pogledat one pri Vinelliju kakor one pri Antoniju del Medico. Oboji so lepi in podobni. G. Antonio jih je ponudil po 34 dukatov za miljar, pa sta dva kosa, ki imata 11. oz. 12 čevljev dolžine. torej bi bilo treba precejšen kos odžagati. Vi- nellijevi so dolgi 10 čevljev in jih da po 32 duka- tov za miljar. So lepi in nič slabši od onih. Toliko. da se veste ravnati. Za kararski marmor, ki ga je bil kupil g. Robba, sem zvedel, koliko je dal zanj: 8 in pol dukatov za miljar, Mislim, da ga je tudi Vam toliko zaračunal. Pro- sim, da porabite moje sporočilo, ne da bi povedali, kdo Vas je obvestil, ker se nočem osovražiti pri tistem g. Robbi. Nočem pa, da bi Vaša dobrotnica po krivici trpela škodo. Glede tistega, kar bi se moralo odžagati pri ko- sih g. Antonija, mi je on dejal, da jih hoče pro- dati take kot so. Vinellijevi so debeli 17 unč, Antonijevi 18, dva pa sta tanjša. Porabite ta obvestila zase, pa ohranite jih tajno. P. S. Opozarjam še, da ima g. Antonio del Me- dico samo tri stebre in se ne more obvezati, da dobi še četrtega.«105 Svakinja Marija Antonija mu odgovarja: »Hvala za opozorilo glede g, Robbe; ne bojte se, nikomur ne povemo, ker Vam ne maramo na no- ben način delati neprilike.« Naj kupi zlato cekinov in ga shrani, dokler se mu ne ponudi prilika, da ga pošlje, ker se ne mudi. »Glede marmorja smo se odločili, da ga vzame- mo od g. Vinellija, ki naj ga hrani toliko časa za nas, dokler ne uredimo potrebnega.«100 22, okt. 1729 piše Pezzana: »Stebri imajo zaželeno mero. Če se med vožnjo pripeti nesreča, prodajalec ne prevzame odgovor- nosti, ker to ni v navadi. Pege so krasne. Kosi so Štirioglati. zaokrogliti jih mora tisti, ki jih kupi; zato se ne sme odbiti četrtina, kakor pravi arhitekt v svojem pismu, če hočete take, dobro, če ne. pa pravi prodajalec, da jih ne bo več hranil za Vas, temveč jih bo prodal, če se mu bo ponudila ugodna prilika, čakal bo še na Vaš odgovor, potom pa nič več.« 1,H Pismo v ursulinskem arhivu. 105 44 .. .. ,, 100 „ M M ,, 42 KRONIKA Dalj«.1 pravi, da bo skušal dobiti od kakega po- zlatarja recept, kako se dobro pozlati, in ga jim poslati. Takoj, ko mu sporoče, kako, jim pošlje onib 10 miljarov zlata. Stane 750 lir.1" 19. nov. 1729 sporoča: »Strokovnjaki so pregledali vse štiri stebre in jib spoznali za lepe, dobre, periektne v vseb delih. Mero prilagam tukaj, en steber za drugim.1"3 Za vožnjo preskrbi kupec. Treba je pažnje, da se ne pripeti nezgoda. Prosim, odločite se hitro, ker trgovec ne misli več čakati. Stebri stanejo 684.12 dukatov. 10 miljarov zlata stane 121 dukatov. To- liko v vednost in ravnanje.«10** 10. dec. 1729 piše Pezzana: »Glede denarja za stebre in zlato naredite, ka- kor Vam je drago. Kar se mene tiče. nimam dru- gega interesa, kakor da napravim samostanu kako uslugo radi Vas. Dukat je vreden 6 lir in 4 solde, tako da je unghero prave teže vreden 3 dukate in pol ter 14 soldov. Mislim, da bo treba stebre vkrcati za Trst ter jih tam obdelati in zaokrogliti. Tako bodo manj tehtali in jih bodo laže pripeljali v Ljubljano. Sicer Vas pa zagotavljam, da v Benet- kah ni lepših stebrov.«110 28. jan. 1730 piše: »Pretekli teden sem prejel dvoje Vaših pisem. v enem izmed njih sem našel vrednostno pismo, ki mi z njim nakazujete pri g, Federigu Zinelliju 4994 lir, ki sem jih tudi prejel. Ko bo treba, bom iz tega plačal vse štiri stebre iz afrikanskega mar- morja in onih 10 miljarov zlata z vsemi ostalimi stroški, O vsem bom položil natančen obračun. V svojem prejšnjem pismu z dne 10. jan. mi pišete, da se čudite, kako da nisem dobil pisma, ki ste mi ga poslali po nekem gospodu in ki je bilo v njem naročilo glede odprave stebrov. Toda jaz tistega pisma nisem nikoli videl in tudi ne tistega gospo- da. Ce še pride, se bom po tem ravnal, pač pa mi lahko še enkrat sporočite, kdaj in komu naj od- pošljem stebre.«111 Ker je bil Robha od kupčije s Štirimi stebri iz afrikanskega marmorja odrinjen, je bil zavisten Lorenzu Pezzani, ki ga morda še iz kakega drugega razloga ni mogel trpeti. Saj vidimo iz Pezzanovih lnT Pismo v uršulinskcm arhivu. tos Pezzi cjuattro affricann delta soiuiente rmsura; Lungheza - Largheza - grosseza Un pezzo ... Onde: 126 18^ 18 Un altro pezzo „ 126 18»4 18 „ „ „ „ 126 18 18 120 17 16 Li .sopradetti pezzi fanno miera: 22 K/.i piu oncic 474,30 al migliaro inportano Ducati ... 684:12. 100 Pismo v Liršiilinskem arhivu. 110 m pisem, kako je bil Rohba pri svojih kupčijskih poslih za oltar pod tajnim njegovim nadzorstvom. Falzificiral je pismo in ga poslal Pezzani, kot da je od matere Rozalije, prejšnje prednice samo- stana. Najbrž mu je očital kake nepoštenosti, na- kar je moral Pezzana silno užaljeno odgovoriti samostanu. Mati Rozalija mu je odgovorila dne 13. febr. 1730 in odločno zanikala, da bi bila pismo pisala ona. »Priznam, da me je silno razburilo, ko sem čitala pismo, ki mi ga je izročila sedanja č. mati pred- nica, pisano dragi sestri materi Antoniji. Če bi bilo to res, bi pomenilo, da sem bila zelo nezauplji- va nasproti Vam ali prav za prav strašno nehva- ležna, posebno če pomislimo, koliko truda smo Vam nakopali zaradi tistih štirih stebrov. Vaše dobroti j ivosti ne bomo pozabili nikdar ne jaz, ne samostan. Za pričo mi je Bog in moja vest, da je pismo, ki ste ga povrnili, ponarejeno, stokrat po- narejeno in da ga jaz kot prednica nisem nikoli pisala. Zato Vam tisto pismo vračam, da se prepri- čate na lastne oči, da ni moja pisava, ko jo primer- jate s temle pismom. Res je toliko, da sem naročila, naj gre mornar ali prevoznik k Vam in naj Vam izroči pismo č. matere Antonije in da dobi 2 gld., dalje, da naj beneški kipar, oče nekega delavca v Ljubljani, da naložiti stebre in jih prepeljati v Trst, ker se Vas nisem upala več nadlegovati. Bodite uverjeni, da mi nikdar ni prišlo na misel in da se tudi ne stri- nja z mojim vzvišenim stanom in rodbino, da bi pomislila kaj takega o Vaši osebi. Čeprav Vas ne poznam osebno, sem venoar slišala že veliko hva- levrednega o Vas. Prosim Vas torej, kakor je le mogoče prositi, da ne mislite kaj takega in verja- mete moj emu za trdilu, za čigar resničnost sem pripravljena tudi priseči. Ponavljam, da je tisto pismo ponarejeno, narekovala ga je nesramnost našega arhitekta, ki je šel v svoji vnemi za naš samostan predaleč. Upam, da mi bo Vaše pleme- nito srce po tem pismu rado odpustilo in da nam ostanete še vnaprej naklonjeni.«112 Hkrati mu je pisala tudi svakinja, mati Marija Antonija: »Vaše pismo me je res užalostilo, ker sem vide- la, da ste užaljeni in da sem izgubila Vašo naklo- njenost, ki je ne bom pozabila, dokler bom živa, Pa ko bi bila to vsaj zaslužila, toda pismo je bilo ponarejeno, pisala ga je slepa vnema našega arhi- tekta, kakor lahko razvidite iz priloženega pisma matere Rozalije, ki je bila takrat prednica. Prosim Vas torej, da nas ne zapustite in izpeljete stvar do Pismo v uršulinskcm samostanu. KRONIKA 43 konca. Zatrjujem Vam, da Vas je ona vedno viso- ko čislala, kar Vam lahko izpriča ves samostan, zato je bilo vse potrto, ko so videle, da tako zasluž- nega prijatelja...«113 18. febr. 1730 je že prišel Pezzanov odgovor ma- teri Antoniji: »Zelo mi je žal, da Vam je bilo hudo, ko ste čitali moje zadnje pismo, toda Bog obrne vse tako. da je prav. Prosim Vas, da sporočite moje poklone prejšnji in sedanji materi prednici, hkrati pa mi naj oprostita, Če v tej zadevi ne morem več sode- lovati, Prosite ju, naj me odvežeta. Ne pišem jima v odgovor na njuna vljudna pisma, da še kaj ne poslabšam. Me boste že Vi opravičili. Čakam spo- ročila, komu naj izročim poverjeni mi denar. Pro- sim, da mi čimprej natančno sporočite, komu naj ga izročim. Ta Vaš arhitekt — najbrž ni mogel zaslužiti, kot je hotel, pri marmorju — je bil zelo predrzen, da ne rečem nesramen s tistim pismom. Takih ljudi se je treba varovati.«11'1 11. marca 1730 piše Pezzana poslednje pismo v tej zadevi: »V Vašem vljudnem pismu z dne 22. febr., ki mi ga je izročil g. Pietro Lanza, ste mi naročili, naj 113 Pismo v uršulinskem samostanu. V tretji številki preteklega letnika naše »Kronike slovenskih mest« smo v velikih obrisih navedli obseg, naseljenost in pomen na novo priključenih občin za naše mesto ter obljubili podrobnejše podatke o re- zultatih popisa prebivalstva, ki se je takrat pravkar vršilo. Mestni domovinski urad (odd. VIII.) je moral nam- reč zaradi pravočasne ugotovitve doinovinstva vseh prebivalcev na novo priključenih občin izvršiti popis prebivalstva v vseh priključenih občinah: temu delu se je pridružil tudi mestni statistični urad (odd. 1/5) z lastnim popisom hiš in stanovanj (glavni namen zgradbe, število nadstropij, starost poslopij, število stanovanj, lega stanovanja, higienska ureditev poslo- pij in stanovanj itd.), kmetske posesti (pravnega raz- merja - ■ lastnik, zakupnik uživalec — površine, šte- vila zaposlenih oseb, števila domače živine in sadnega drevja ter posevkov) ter obrtnih in industrijskih obratov (pravnega razmerja — lastnik, zakupnik — obsega obratov, glavnih objektov produkcije, razpore- ditev in položaj zaposlenega osobja, števila in delovne njemu izročim tistih 41>!M lir, ki ste mi jih bili nakazali. Naročilo sem izvršil in si dal izstaviti pobotnico, ki Vam jo tukaj prilagam, za Vaše in moje kritje.115 Pripravljen sem na uslugo v vsaki drugi stvari, v zadevo marmornih stebrov pa se ne maram vež mešati; spoznal sem, da je g. Robba, ker ni mogel zaslužiti, naščuval gospo mater prednico. Jaz sem samo hotel, da samostan ne bo oškodovan. Ker se nočem več izpostavljati slabim dejanjem g. Robbe, je bolje, da se umaknem. Stvar je sedaj v rokah poštenega človeka, ki bo delal z vnemo.«110 Ker je bil prvi načrt oltarja, ki ga je napravil Giovanni Fusconi, »neproporcioniran«, so dobri prijatelji mater prednico opominjali, naj ga da izboljšati. Ker pa je stavbenika, ki je načrt napra- vil, ščitil grof Strassoldo, ni bilo tega lahko izvesti. S tozadevnim predlogom pri grofu Strassoldii niso dobro naleteli, zato je postala gospa ustanoviteljica nejevoljna in je dejala, da se ni zaobljubila po- staviti oltar ravno v uršulinski cerkvi, da bo Bogu tudi ljubo, če naloži denar v kako drugo cerkev. Ona da takega nasprotovanj a ne more prenesti, naj si torej samostan ne dela nikakega upanja. 313 Pobotnica v uršulinskem arhivu. lla Pismo v uršulinskem arhivu. (Dafje ) LOJZE P I P P sile pogonskih strojev, površina obratnih prostorov itd.). Vsa tovrstna dela je mestni statistični urad naslonil - kolikor so dopuščale razmere in razpoložljiva sred- stva — na obrazce in izkušnje najnovejšega nemškega popisa prebivalstva, poklic.ov in obratov z dne 16. ju- nija 1933. Nerazumevanje majhnega števila prizadetih prehi- valccv, pomanjkanje za tovrstne posle izvežbanih moči, nekatere manjše ovire internega značaja, pred- vsem pa silno primitivna in zamudna tehnika pri ob- delavanju zbranega gradiva, so dela tako ovirala, da je mestni statistični urad mogel šele konec preteklega leta — vsaj provizorno — zaključiti prva dela prt po- pisu prehivalstva okoliških občin, ki se je pričel dne 21. oktobra preteklega leta. Rezultati provizornega zaključka težavnih del pri popisu, ki prav za prav ni hi) namenjen za statistična raziskovanja - odtod tudi zamuda -- o številu, spolu, stanu in zaposlenosti prebivalstva posameznih okoli- ških občin, so naslednji: PROVIZORNT REZULTATI POPISA PREBI V A L S T V A PRIKLJUČENIH OKOLIŠKIH OBČIN Z DNE 19. SEPTEMBRA 1935 44 KRONIK A in kako se jih naj poslužujemo, pokažeta najbolje dva primera. V nekem dnevu meseca decembra imamo hladno vreme s temperaturo pod ničlo, sneg pada gosto in zavija ozračje v enolično meglino. Suhe snežinke nosi mrzel vzhoden veter, ki ohranja temperaturo nizko, pod 0" C in ozračje še naprej ohlaja. Zračni tlak se počasi dviga ali pa ne izkazuje izprememb. Kakšno vreme pričakujemo naslednji dan? Opisani dan najprej primerjamo s tipi in najdemo, da se prilega vzhodno-ciklonskemu primeru. Zato gledamo V tabelo št. 4, določeno za zimski čas. Kakor vidimo, je največja verjetnost, kar 49 %, da se isto vreme po- novi, da nastopijo tedaj naslednji dan zopet vzhodni vetrovi s padavinami, sicer mogoče ne tako močnimi kot prvi dan. Manjša je verjetnost, da pri istih raz- merah naslednji dan padavine izostanejo, da nastopi torej vreme iz vzhodnega lipa (označka V); procent verjetnosti je 25. Skupaj znese verjetnost, da se po- novi vzhodno vreme in to brez ali s padavinami, 25 % -j- 49 % — 74 %. To število 74 pove povprečen procent verjetnosti prehoda v vzhodno vreme za zim- ski čas, ne oziraje se na vreme, ki je bilo pred tem vzhodno-ciklonskim tipom in ne oziraje se na zračni tlak. Zato je v enih prilikah ta procent večji, v drugih manjši; nastane vprašanje, kdaj je to Število oja- čeno, kdaj oslabljeno. — če je bilo pred vpisnim dnem vreme isto, je razumljivo verjetnost manjša, da se naslednji dan vzhodno eiklonsko vreme ponovi. Obratno pa se procent verjetnosti, če je opisani dan nastopilo vzhodno vreme s padavinami prvič, ojači. Zanima nas sedaj predvsem, ali bo prešlo to vreme v padavinsko ali ne. Pri tem ocenjevanju bo koristilo tudi poznanje tendence zračnega tlaka. Dviganje zračnega pritiska je navadno v zvezi z oddaljevanjem barometrske depresije, torej s pojemanjem vertikal- nih vetrov navzgor, ki povzročajo kakor omenjeno — padavinsko vreme. Obratno pa opozarja nižanje zračnega tlaka, da leži kje v bližini barometrska depresija, ki ustvarja okoli sebe območje, nad kate- rim se zrak dviga in s tem sili vodne pare h kon- denzaciji in padavinam, če se v našem primeru zračni tlak hilro dviga, je znamenje, da se depresija hitro oddaljuje in da se s tem v zvezi slabijo verti- kalni vetrovi in padavine; tako ne pričakujemo na- FRANCESCO ROBBA To je prednico in prefekto, ki je bila rodna sestra ustanoviteljice, silno užalostilo, nakar se je usta- noviteljica dala ganiti in je priložila prejšnji vsoti 4000 gld. še 2000 gld. ter darovala samostanu ves ornat.117 Robbi je bilo ustavljeno delo in je moral napra- viti drug načrt.118 nakar je sklenil 27. julija 1730 117 Anali istotam. 118 Akt istotam. slednji dan več padavin. Ce je dviganje zračnega tlaka počasno ali Če se ne izpreminja, je verjetnost največja, da se isto vreme ponovi, kajti kaže, da se vremenska situacija ne izpreminja bistveno. Pri nižanju zračnega tlaka moremo pričakovati ali isto vreme še z močnejšimi padavinami, ali južno s top- limi vetrovi. V prvem primeru se depresija ojačuje in s tem še močneje sili zrak k dviganju in vodne pare k padavinam. V drugem primeru je vzrok »pa- danju* barometra depresija s svojim središčem daleč na severu. Ta se začne pomikati proti nam in srkati vase zrak iz naših in južnejših krajev; tako izpre- meni mrzlo vzhodno vreme v toplo južno. To so naj- večje verjetnosti, ki jih moremo izreči za vreme na- slednjega dne v primeru vzhodno-ciklonskega tipa pozimi. Kot drugi zgled, kako se posluževati tabel, nam služi vreme iz južnega tipa, — Po jutranji megli na- stopi v nekem dnevu meseca julija skoro jasno a vetrovno dopoldne. Pri tleh in v oblakih pihajo čez dan močni južni vetrovi in povzročajo, da se kopičijo oblaki okoli planin. Temperatura je visoka, zračni tlak se počasi in enakomerno niža. Popoldne se moč oblačnosti stopnjuje, pojavijo se tudi najvišji mre- žasti oblaki, od katerih niti prvi niti drugi ne pri- vedejo do padavin. — Opisano vreme pripada k juž- nemu tipu in zato gledamo v tabelo 3 procente, ki pripadajo znački J. Vidimo, da imamo za naslednji dan precej isto verjetnost za padavinsko kot nepada- vinsko vreme; v prvem primeru znaša procent 46, v drugem 54. To je seveda neugodno za napoved in ogledamo si zato še druga števila v tabeli. Južni tip se prevrže vase v Ljubljani poleti povprečno v 32 %; če prištejemo to število k procentom za padavinsko vreme, dobimo število 86. Tedaj je verjetnost, da bo naslednji dan nastopil južni ali kak deževni tip, kar 86 procentna. če se naslednji dan res brezpadavinski jug ponovi, je za en dan pozneje verjetnost za isto vreme oslabljena in pričakovati moremo dva dni po opisanem dnevu že dež in nevihte. Pri sklepanju nam pomaga tudi poznanje izprememb zračnega tlaka, saj je znano, da nizko stanje in nižanje zračnega tlaka pomanjša verjetnost za padavinsko vreme, višanje in visoko stanje pa poveča. DR. ANTON VODNIK novo pogodbo.11" V njej obeta Robba, da bo po- stavil oltar brez kipov že v treh letih. Prednica mu mora izplačati 5000 gld, in štiri stebre iz afri- škega marmor j a na svoj e stroške pripelj ali do cerkve, dalje mu mora preskrbeti železo, svinec in zidarje z vsem potrebnim za postavljanje. Posa- mezni deli oltarja bodo iz afrikanskega marmorja, iz rdečega francoskega, rumenega veronskega in 1111 DS, 1902, p. 731. Sam pogodbe nisem mogel najti. (Nadaljevanje.) K H O X I K A rdečkastega domačega, kipi pa vsi iz belega mar- morja. Visok bo oltar 42 čevljev.120 L. 1733. poleti je položil generalni vikar v pri- sotnosti notarja in spovednika Andreja Wagnerja bli2u obhajilne mize prvi kamen. Nato so se po- stavile stopnice in prvi postament.121 2, dec. 1734 je dobil Robba na račun oltarja 500 gld.122 L. 1735. je delo pri začetem oltarju zastalo, ker ga je Robba prekinil. Morda iz istega razloga kot v avguštinski cerkvi, ker je namreč nameraval oditi na Koroško. Na tožbo priorja in konventa avgušlinskega samostana je ostal v Ljubljani in nadaljeval začeto delo pri avguštincih. Morda je tudi zato odložil nadaljevanje oltarja pri uršulin- kah.i23 18. avg. 1739 je dobil Robba na račun oltarja 200 gld.,i24 20. aprila 1740 tudi 200 gld..i^ nato pa še 100 gld.i26 26. aprila 1742 je prejel na račun oltarju 50 gld.127 in 12. maja 1742 na račun nagrobnika 100 gld. Obljubil je, da bo dokončal oltar v za- četku prihodnjega avgusta. 21. julija 1742 je pre- jel na račun nagrobnika še 40 gld,123 Po prvi pogodbi, ki je bila sklenjena 27. maja 1729 na podlagi načrta, ki ga je napravil g. Gio- vanni Fusconi, sem bil primoran iti takoj v Be- netke, da kupim potrebni marmor ter začnem z delom. In ko sem z delom že precej napredoval, so mi ga čez eno leto čč. matere uršulinke ustavile in prepovedale, da bi ga nadaljeval. In bil sem pri- moran lako po čč. materah uršulinkah kakor po velerodni gospe Scliellenburgovi, dobrotnici, da napravim drug načrt, in ko sem ga naredil, se je sklenila sedanja pogodba. Ker pa je moralo biti vse delo po mojem načrtu večje, sem moral iti zopet v Benetke, da kupim drug marmor, ker ni- sem mogel rabiti prvega, ki je bil premajhen. Tako sem tudi moral kupiti en kos afrikanskega marmorja, da sem zvezal štiri afrikanske stebre, ker so bili prekratki, in katere so v smislu pogodbe dolžne dati čč. matere uršulinke. Ta afrikanski kos stane v Benetkah, kakor jo razvidno iz pohotnice. 165 benečanskih dukatov, kar da 120 DS, 1902. p. 731. 121 Anali v uršulin.skeni arliivu. 122 Pobotnica istotam. 14:5 Anali istotam. 144 Pobotnica istotam. 12B 1211 H ti 12T nemških........gld. 20436 21. avg. 1743 je predložil Robba samostanu na- slednjo specifikacijo stroškov in del, ki so se izvr- šila preko načrta in pogodbe pri oltarju v uršulin- ski cerkvi: prevoz iz Benetk v Trst stane . . gld. 10*34 in iz Trsta do Ljubljane .... gld. 5119 Imenovani kos stane s prevozom . gld, 26629 Ker sem porabil za vezanje vseh štirih stebrov približno polovico tega, kar stane, morajo čč. ma- tere uršulinke plačati še gld. 133'14V2 Za stroške, ki sem jih imel. da sem prežagal in dodal vse štiri kose imenovanim štirim stebrom, računam........gld. 10'— Da sem zboljšal prvo stopnico in jo napravil bolj udobno za duhovnika, to je, da sem jo razširil in stavil vmes afrikanski marmor — in sicer z na- menom, da stopi bolj v oči in tvori okrasek, ki ga načrt nima, računam.....gld. 40"— Ker so v načrtu kapiteli goli in sem jih jaz na- pravil v obliki olivnih listov, da stopijo bolj v oči, ter sem pri pozlačevanju varčeval z zlatom, raču- nam za to navršno delo ... . gld. 15'— Za druga dodana dela iz genoveškega marmorja, to je dve angelski glavici, ki sem ju napravil v antependiju v večji okras, ker jih načrt nima. računam........gld. 6'— Za druge dodatke iz genoveškega marmorja, to je dve angelski glavici pod grbom in »picalgio« (?) pod sredo velikega okvirja, z izpremembo istega pod Vero, v večji okras in zaradi večje proporcije, in za školjke slike iz trdega kamna (?), kar načrt nima, računam......gld. 25'-- Ker sem obvezan v smislu pogodbe, da napravim kipe v naravni velikosti, in ker so mi rekli, da bi bili premajhni za tako velik oltar, sem jih napra- vil za pol čevlja večje in sorazmerno tudi širše in debelejše; za to navršno visokost, širokost in debe- lost, računam, ker je bilo pri vsakem precej več dela, za vsak kip 24 gld. Za vseh sedem torej.......gld. 168- — Prepeljave so se izvršile na moje stroške. Ko je delo že toliko napredovalo, sem dal s svojimi vozmi in konji zapeljati marmorne dele v samo- stan preč. uršulink, kamor sem dal zapeljati ves imenovani oltar, razen 10 do 12 vozov, ki so jih dale preč. matere, ker je meni manjkalo konj. In ko je prišel čas, da se postavi v cerkvi na določe- nem kraju, sem dal znova naložiti imenovani mar- mor na voz z dvema kolesoma ter ga potegnili s po- močjo delavcev iz samostana v cerkev na določen 96 KRONIKA kraj. Dal sem ga zvezali, potegnili kvišku na dolo- čeno mesto. pri čemer sem rabil 12, včasih 4 aH (i delavcev, kakor je bilo pač potrebno glede na težo in velikost marmornih kosov. Ker so v smislu pogodbe dolžne nositi vse te stroške preč. matere uršulinke in ker sem jih po- ravnal jaz, mi jih bodo morale plačati v znesku........gld, 320" Pree. gospa dobrolnica Schellenburg mi je oblju- bila, da mi bo prav vse povrnila z darilom, ne samo škodo, ki sem jo imel radi izpremembe prvega na- črta in pogodbe, in me je prosila, naj vse dobro in temeljito izvršim ter okrasim, da bo kolikor mogoče stopilo bolj v oči, zato pa da bom čisto gotovo zadovoljen z darilom. To sem vedno pri pravljen priseči. Da ustreženi želji pree. mater uršulink. jim da- jem na prosto voljo, da mi izplačajo ta denar ali z darilom ali s plačilom. Ker so preč. matere uršu- linke dolžne, da mi dajo afrikanski ter beli in ru- meni marmor, da izvršim grob blag. gospe dobrot- nice, in ker sem ta marmor dal jaz, mi bodo mo- rale plačati.......gld. 46'32 Druga mala dela in popravila, ki sem jih nare- dil za samostan, odpuščam zaradi vljudnosti in ljubeznivosti, ki sem jih prejel od blag. in preč. mater. Ljubljana, 21. avgusta 1743. - Fran- cesco Hobba, scilftore et arcbiteto.1-9 Maja 1742 je Hohba obljubil, da bo dovršil oltar v začetku prihodnjega avgusta, toda šele 1744 se je delo spet nadaljevalo. V juliju so tlakovali sa- krarij z marmorjem in cerkev s kamenilnimi plo- ščami. Odpravili so stari nagrobnik ustanoviteljev in postavili novega.*30 Vse to je izvršil Hobba. 9, maja 1744 je prejel Hohba na račun oltarja 150 gld. Istega dne tudi 100 efektivnih ogrskih de- narjev za delo, ki ga je izvršil preko načrta in pogodbe'31 in ki je navedeno v specifikaciji. Za tlak v sakrariju je Hobba računal 400 gld. 40 kr. Od tega je prejel sam 327 gld. 18 kr., osta- nek 82 gld. 22 kr. pa 3. nov. 1744 Ludovik Bom- basi,'32 ki je gotovo Hohbi samo pomagal pri tem delu, ker je bil sicer samostojen mojster. Stroški za tlak v cerkvi so znašali 738 gld. nO kr. 1 vin.iK" Oltar z vsem drugim je bil dovršen 20. okt. 1744. Stal je 11.130 gld. 30 kr.i« l2H Akt istotam. 130 Anali istotam. 131 Pobotnica istotam. i, *, 133 i, ,, 1U Anali istotam, KRONIKA Na dan sv. Uršule se je obhajala slovesnost v proslavo novega oltarja. Službo božjo je imel, v juliju istega leta imenovani, novi generalni vikar Karel Peer. Ker je bil sedaj postavljen ludi oltar, se je 17. ju- lija 1740 cerkev javno posvetila. Obred je izvršil škof Ernes* Amadej grof pl. Attems.13s Dne 3. febr. 1730 je tožil Janez Serin Hobbo kol Mistejevega zapuščinskega oskrbnika zaradi dolga v znesku 400 gld, s prošnjo, da se radi njegove bo- lehnosti izvrši položitev prisege v njegovem stano- vanju dne 0. febr. Sodišče je prošnji ugodilojae Dne 17. febr, se je vršila razprava v tej zadevi. Serin da p reč i ta t i zapis o prisegi dne o, febr. Rohba pri- znava, da je treba dolg v znesku 400 gld. plačati, navaja pa, da je našel v zapuščini neko protiterja- lev od 9. nov. 1725. Serin ugotavlja, da protiterja- tev še ni likvidna. Sodišče ugodi tožbenemu za- htevku Serina na 400 gld., prav tako glede 50 gld., zaradi katerih se je istočasno vršila razprava.13? Dne 17. marca toži Janez Serin Hobbo zaradi dolga v znesku 100 gld. s 6% zamudnimi obrestmi. Serin da je namreč na račun Luke Misleja izplačal ne- kemu njegovemu prijatelju N,. kamnoseku v Be- netkah. v marcu 1725. leta 600 liber ali 120 gld. nemške veljave. Mislej mu je 20 gld. vrnil, drugih 100 pa obljubil plačati čimprej. Ker je njemu sa- memu udeležba na razpravi neprilična, pooblasti solicilatorja Jelouška. Končno predlaga Serin za Hobbo zapor v mestnem stolpu, če ne plača.138 Dne 7. julija Hobbe v zadevi 100, oz. 4(H) gld. ni bilo k razpravi, zato ga je sodišče zamudno obsodilo na plačilo 100 gld, s ivf( obrestmi, zaradi 400 gld. pa na zapor v stolpu, dokler ne plača.13fl Dne 18. avgusta pa prosi Robba v zadevi 400, oz. 100 gld., na katere je bil dne 7. julija zamudno obsojen, naj se Serin povabi pred sodišče, medtem pa naj se sklep suspendira.14(t Dne 18. okt. 1731 je umrla Hobbova žena Tere- zija, stara šele 30 let. Dne 3. junija 1732 pa se je Robba poročil drugič, in sicer z Ano Marijo Pettcr- man, hčerjo Matije Pettermana. Poročil ju je gene- ralni vikar dr. Jakob Schilling v uršulinski cerkvi. Tudi iz tega zakona se je rodilo več otrok, ki" pa so večinoma kmalu pomrli. Matija Frančišek Ks. se je rodil 15. febr. 1733. Boter mu je bil ljubljan- ski zvonar Gašper Franchi. Marija Neža se je 135 Anali istotam. 'M (i. P. 1730, p. 138, 139. l:" I.e., p. 139- HO. m I.e., p. 1J2 14.H. *» I.e.. p. 152-153. 1411 l.f.. p. 156—157. 97 6796 rodila 1. Jan. 1734, umrla 8. aprila 1736. Marija Terezija 11. sept. 1735. Nepomucena Jožefa 9. jau. 1737, umrla 26. febr. 1738. Nikolaj Jožef 8. dec. 1738. Marija Antonija 16. junija 1741, umrla 17. maja 1742; pokopali so jo pri sv. Petru. Vincencij Fererij Fortunat 12. julija 1743. Marija Antoni- ja 11. 13. julija 1745. Gregor Peter Regelat 17. mar- ca 1748, umrl 27. dec. 1748; pokopan je pri sv. Petru. Odtlej se ne hrani noben poti ate k več v farnih malicah o Robbovi družini v Ljubljani.141 0 drugi Robbovi ženi Ani Mariji, rojeni Petter- man, ni znanega nič drugega kot to, da je 27. okt. 1744 tožila pri mestnem sodišču Urbana Wreiderja zaradi obrekovanja, češ da je imela, preden se je poročila, nezakonskega otroka. Zahtevala je, da naj toženec v 14 dneh doprinese dokaz resnice, v nasprotnem primeru pa naj mu sodišče naloži sileutium perpetuum in naj ga zasliši. Sodišče do- loči dan zaslišanja na 17. nov.14- Dne 4. dec. prosi tožiteljica za obnovitveni narok v isti zadevi. So- dišče ga določi na 10. dec.143 Pri razpravi dne 15. jan. 1745 je Wreider tožbi ugovarjal in izjavil, da je pripravljen priseči, da ni tega nikdar govo- ril. Sodišče sklene, da mora tožiteljica dokazati. da jo je toženec res obrekoval.144 Meseca julija 1. 1732. je postavil Kobba v — te- danji jezuitski — cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani veliki oltar, in sicer samo spodnji del s tabernak- Ijem. Nastavek bi imel izvršiti pozneje — v ta namen so istočasno položili že temelj - vendar pa do tega ni prišlo. Oltar je dobil naslikan nasta- vek na steno kora. Oltar, ki je ves iz raznobarvne- ga marmorja, je izdeloval Robba štiri leta in za- služil po pogodbi 2900 gld. Od Cirhaimove imovine so vzeli malone 2000 gld., drugo je plačala cerkev sama.145 Oltar je signiran in datiran FRANC. ROBRA. VEN. INVEN. ET. FAC. 1732. Mislej je zapustil svojemu zetu med drugimi tudi hišo na Starem trgu pri sv. Florijanu. ki pa je bila v lako slabem stanju, da je imel magi- strat za potrebno, izdati Robbi dne 9. aprila 1735 odredbo, v kaleri ga poziva, da mora hišo popra- viti še to leto in najmanj v šestih lednih pričeti z delom. Hiša da je že napol razpadla in je krita z deščicami, radi česar ni samo za mesto nepri- merna, ampak je tudi nevarnost zaradi ognja. Zato mora hišo podreti in pozidati, jo obokati, opremiti z zidanim opažem in jo pokriti z opeko. Ce ne, bo «1 DS, 1902, p. 077. 1« G.P.od S.julija 1740 3. dec. 1750. 1J3 Le "K DS, 1902, p. 081. prišla na javno dražbo in se bo prodala prvemu. ki jo bo pripravljen popraviti, Ce pa ne bo kupca, jo bo za ceno, izklicano na dražbi, kupil magistrat, da se odvrne nesreča in torej v korist splošnosti. Zabiča mu, da se mora te odredbe držati in jo izvršiti.140 Vendar se Robba te odredbe ni držal in je ni izvršil, marveč je po dveh in pol mesecih, dne 27. junija, prosil magistrat za odlog do pri- hodnje spomladi, češ da je zidarski material letos predrag in ga ni niti dobiti. Magistrat mu podaljša rok do prihodnjega sv. Jurija.117 Toda Robba tudi spomladi 1736 še ni pričel z delom, odlašal je z njim tudi vse leto 1737 in 1738 — zato mu je ma- gistrat z odredbo dne 20. dec. 1738 ponovno nalo- žil, da mora spomladi prihodnjega leta popraviti bilo.150 Toda tudi ta magistralova odredba ni za- legla, Robba je odlašal dalje do 1. 1748, ko se je začela zaradi razpadajoče hiše razburjati že tudi soseda Ana Marija vd. Tonitsh, ki je dne 8. junija 1748 poročala meslnemu sodišču, da je imenovana hiša tako razdrla, da se bo vsak trenutek zrušila — zato prosi magistrat, naj ne izvrši samo ogleda. ampak naj tudi Robbi naloži, da naj hišo čimprej popravi in spravi v red. Sodišče je določilo narok 12. junija.151 Dne 25. junija je Robba pri mestnem sodišču prosil, naj se da hiša ceniti po izkušenih ljudeh in naj se prvemu najboljšemu kupcu, ki jo bo hotel popraviti, proda. Sodišče je določilo za cenilce Primoža Felicijana Walandta, Jožefa Karla Penitsha, mestnega stavbenika Janeza Ju- rija Schmidta ter dva tesarska mojstra.152 Isto- časno je magistrat na prošnjo Ane Marije vd. To- nitsh izdal Robbi nalog, naj v določenem roku prične s popravljanjem hiše, sicer se bo postopalo proti njemu z ostrejšimi sredstvi in se bo od njega zahtevalo povračilo morebitne škode.153 O nadalj- nji usodi te hiše izvemo iz pravde med Robbo in Frančiškom Perrom, o kateri nam bo govoriti po- zneje. Dne 30. nov. 1738 je prejel med drugimi ludi Robba od mestne občine v užitek njivo pod štev. 82, ki je bila prosta, proti vestnemu odrajtovanju obrtnega davka,154 «e G. P. 1735, p. 49. »*» I.e., p. 77. 150 I.e. 1738, p. 137. 151 I. c. 1748, p. 104. 132 1. p., p. 174. Janez Jurij Schmidt je posloval v Ljub- ljani kot zidarski mojster okoli 1. 1730. 1700. L. 1732. je n. pr. napravi! model za vojašnico pri sv. Petru, ki pa se ni zidala po tem modelu. (Viktor Steska, Nasi stav- barji minule dobe, ZUZ 1923. p. 7.) 15:( I.e., p. 175. 1S4 I.e. 1738, p. 114. (Dalje.) KRONIKA FRANCESCO ROBBA DR. ANTON VODNIK Arhivalna študija. (Nadaljevanje) Dne 8. avg. 1739 je predložil Robba magistratu račun v znesku 64 gld. 27 kr. 2 vin. za dobavo ka- menitih plošč za utrdbo pred vice domskimi vrati, oz. kapucinskim samostanom.155 Denar je prejel 11. avg. istega leta.150 Dne 12. jan. 1740 sta vložila Hobba in njegova žena Ana Marija pri mestnem sodišču zadolžnieo, glasečo se na 400 gld,, katere jima je posodil grof Jurij Sigmund pl. Liechtenberg, s prošnjo, da naj se ista zabeleži v zemljiški knjigi.15" Dne 30. jan. istega leta je ložil Matija Christian pri mestnem sodišču Kobbo kol zapuščinskega oskrbnika po Misleju zaradi dolga 75 gld. 27 kr., in sieer na podlagi za dolinice z dne 25. avg. 1711, od pokojnega Misleja izdane pokojnemu Wornusu. M. Christian zastopa opatici, oz. samostana v Škotji Loki in Ljubljani, odnosno dve redovnici, rojeni Wornus, kot dedinji zapuščine po M. Wornusu. Christian je zahteval, naj mu Robba plača s 6% obrestmi v teku 8 dni, sicer bo rubežen.158 Dne 11. marca je zahteval, naj plača v treh dneh,15R dne 11. maja, da mora plačati še isti dan.160 Dne 20. julija je prosil Hobba pri mestnem sodišču, da se določi narok glede zaslišanja v tej zadevi, med- tem pa naj se vse zahteve suspendirajo. Sodišče določi 8. avgust.101 Dne 13. avg. je prosil Christian pri mestnem sodišču za obnovitveni narok v isti zadevi. Sodišče določi 9. sepl.102 Dne 17. sept. jo Christian ponovno prosil za obnovitveni narok. Sodišče določi 7. nov.103 Dne 7. nov. se je vršila razprava, pri kateri je sodišče sklenilo, da stopi odlok z dne 11. maja v veljavo.1«4 Dne 16, nov. je zahteval Christian, da mu plača Robba v 14 dneh, sicer bo rubežen. Sodišče izda tozadevni nalog.10fi Dne 19. jan. 1741 je sodišče sklenilo, da mora Robba tožite] j ti dolg 75 gld. 27 kr. s S% obrestmi plačati takoj, če ne, bo rubežen.100 Dne 26. jan. je prosil Robba pri sodišču za narok glede terjatve in da naj se medtem vse druge zahteve suspendi- 155 1. c. 1739, p. 113- 114; mestna računska knjiga 1739. 1M Mestna računska knjiga 1739. 1B7 (i. P. 1740, 11.19. *5S I.e., p. 23. 1TO I.e., p. 47. lno I.e., p. 72. 1(11 I.e., p. 101. «2 I.e., p. 120. "« I.e.. p. 131. «* 1. c, p. 146—147. 1,i5 I.e., p. 150. 11,(1 I.e. 1741, p. 13—14. rajo. Sodišče določi 27. febr.107 Dne 16. febr. se je Christian v isti zadevi obrnil na sodišče, ki ga je opozorilo na sklep z dne 26. jan.1(iS Dne 10. marca je prosil Christian za obnovitveni rok, ki ga je sodišče določilo na 24. marec,101* Prav tako je pro- sil za obnovitveni narok dne 28. marca. Sodišče ga je določilo na 21. april.170 Pri razpravi, ki je sle- dila, je Robba ugovarjal, da znaša dolg radi po- botanja samo še 66 gld. 52 kr. Christian ugovarja, da kompenzacija tu ni dopustna, ker Mislejeva terjatev ni likvidna, in ker je zadolžnica datirana 25. avg. 1711, protipostavka pa je od 2. dec. So- dišče sklene, da je dekret od 19. jan. lahko izvr- šljiv. Robba apelira, apelacija se sprejme.17L Prav- da se je nadaljevala. Dne 15. aprila 1744 je tožil Andrej Radesskhini, ki je postal medtem blagaj- nik in pravni zastopnik Wornusovih dedičev, pri mestnem sodišču Robbo, da mora takoj plačati dolg 75 gld. 27 kr. s6«, obrestmi, sicer bo rubežen. Sodišče je izdalo Robbi tozadevni nalog.173 Dne 6. avg. je nastopil Radesskhini pri sodišču v isti zadevi proti Robbi. Sklep sodišča se je glasil: ker se Robba ni brigal, da bi izvršil dane mu naloge in tožitelju plačal dolžno vsoto, zato naroča sodišče mestnemu sodniku Jožefu Hueberju. da izvrši ekse- kucijo za prosilca.*173 Dne 6. marca 1742 je tožil Robba pri mestnem sodišču zidarskega mojstra Candida Zullianija na plačilo dolga v znesku 147 gld. s 5f0 obrestmi, v 14 dneh, in sicer na podlagi zadolžnice od 31. jan. 1742.174 Dne 2. aprila je prosil Robba za obnovit- veni narok v isti zadevi. Sodišče določi 27. april,17r> Dne 27. aprila je bil Zulliani zamudno obsojen na plačilo.170 Dne 12. maja Robba zahteva, da mu 1117 I.e.. p. 16. la8 I.e., p. 24. ™B Le, p. 38. "« I.e., p. 45. 111 I.e., p. 63 G4. 172 I.e. 1744, p. 55. 173 I.e., p. 105. 174 l.c. 1742, p. 63- 64. Candido Zulliani, stavbar, je bil od 1. 1735. ljubljanski meščan. Zidal je trnovsko cerkev v Ljubljani 1. 1753., ]. 1748. je napravil načrt za vojašnico pri sv. Petru, I. 1754. je pa priredil tamkajšnji lazaret za vojašnico. Za nameravano novo gledališče je izdelal 1.1756. model. Izvršitev se mu ni poverila. L. 1763. je izgotovil proračun za povišanje smleške graščine na II. nadstropje. (L c, p. 7.) >7H l.c, p. 81. i™ l.c, p. 113-114. K P O N I K A 157 plača Zulliani v 14 dneh, sicer bo rubežen, Sodišče izda tozadevni nalog.177 Dne 26. junija zahteva Robba, da mu plača v 8 dneh,*7* dne 10. julija, da mu plača v treh dneh.*™ Dne 18. julija je prosil Zulliani, da se določi narok za sodnijsko porav- navo pri mestnem sodišču dne 27. aprila zalite- vanih 147 gld. Sodišče določi 3. avgust.18« Dne 7. junija 1743 je Robba zopet tožil Zullianija, da mora takoj plačati, sicer se bo izvršba brezobzirno izvršila,1S1 prav tako ga je tožil dne 26. nov. 1743,182 28. aprila 1744183 jn dne 16. aprila 1745.18*1 Dne 15, okt. 1742 se je Robba obrnil do mestnega sodišča v naslednji zadevi: Uršula Toffant, kot dedinja po svojem pokojnem možu Mihaelu Tof- fantu, je trdila ustmeno pred mestnim sodnikom, da je bil Robba njenemu pokojnemu možu dolžan .50 gld. Zalo Robba prosi mestnega sodnika, naj ga zasliši, ker »nihče ne more biti obsojen, ne da bi bil zaslišan«. Dotlej pa naj se izvršba ustavi. Sklep je vseboval naročilo mestnemu sodniku Volusiusu, naj Rob bo nemudoma, kakor ta zahteva, zasliši in dotlej vsak nadaljnji nalog ali izvršbo ustavi.185 S sklepom sodišča dne 13. dec. 1742 bi bil moral Robba deponirati pri sodišču 50 gld.1*^ Zato je Robba dne 15. dec. prosil pri sodišču za narok zaradi ugovora. Sodišče je določilo 11. Jan. 1743.187 Pri razpravi dne 11. jan. 1743 je Uršula vd. Tof- fatit izvajala tole: Robba je bil njenemu možu dolžan 100 gld. Zato je Robba zastavil srebrnino ba poslal pozneje na račun 50 gld. Nekaj dni nato je njej sporočil, naj mu prinese srebrnino, da ji bo plačal ostanek. Ko jo je prinesla, je dejal, naj pride čez nekaj dni, potem da ji bo plačal. Med- tem je pustila srebrnino pri njem. Ko je čez nekaj časa prišla, ni dobila ne enega ne drugega. Nato je tožila pri mestnem sodišču in dosegla sodbo (13. dec. 1742), da naj Robba ali srebrnino depo- nira pri sodišču ali plača, Robba je ugovarjal, da bi ga ne smelo mestno sodišče obsoditi za več kakor 30 gld., dalje je zanikal, da bi bil Uršuli Toffant qua Uršuli Toffant česa dolžan. Sodišče potrdi sodbo prve instance z dne 13. dec. 1742. Robba apelira, apelacija se ne pripusti.18S Dne 14. jan. 177 I.e., p. 125—126. 17B 1. c, p. 158—159. 17B 1. c, p. 169—170. 180 1. c, p. 175. 181 l.c.1743, p. 106.