Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 10815 HALO BERILO PERVOŠOLCE Velja zvezano v usnjatem herbtu 15 kr, sr. Na Dunaju. V zalogi ces kralj, bukvarnice za sole. 1857. W/rr 408JL&S n V 4 c. k. ljudskih šolah se smejo, ako ministerstvo uka in bogočastja izjeme ne do¬ voli, samo predpisane, s štempeljnam ceš. kralj, bukvarnice za šole zaznamvane. bukve rabiti. Tudi ne smejo dražje biti, kakor je na pervera listu postavljeno. IiO|»a beseda^ učenikom in učencam. r c/odro veddo dra/ej *^/ut dddo en drez /reda; do^e/e mad dra/e, /ut /o čedno, en eemenno. ddt/Je de ddde verd/ec /e/, Afere dodrciA d/o dere, AaAor de /ed drad /lefcAdef, /ut /ere/o d/d?n drez /dive. dffirez /dve drafe r e /od ved d gred. •*) brati ali šteti, 4 /omeddd de/ deped, dod ma/e znad do /ed/e, de dpa/e ne zna, /ta na /o /aze, dap vedi en d/e Je. '3daP /ta /deva med/e in doc/e, ne/ /eecd depce odcee/e. ^/atta na ae zded/pe, depce tndcdtd/e /a /oz/ad/ne. a /o /e /o deped /tedano. cddedee/e da iz mno/o dpe/ev nadpane, si/ de de/e vdem dddveitcam znane, dadcsp /e s/e/i /pavica tn nada ’z- 5 1. Mladost! tvoja perva skerb bodi mo¬ drost. Po modrosti spoznavamo Boga. Bogu lepo služiti nas modrost uči. Prava modrost nam pravi, za kaj nas je Bog vstvarii. Modrost nam kaže pravo pot k Bogu. Zia kaj so vse stvari na nebu in na zemlji, nas modrost uči. Le modrost nam pravo srečo daje. 2. Modrost več velja kot srebro in zlato. Modrost je slajša ko med. Lepše ko mila zarja nam sije modrost. Naj večjo čast nam modrost daje. Veselo živi, kdor modro živi. 3. Modrosti na cčsti ne najdeš. Za denar modrosti ne kupiš. Stan modrosti ne da. Bog nam pravo modrost deli. Začetek modrosti je strah božji. Kdor Boga prosi, njemu jo Bog hoče dati. 4. Jezus otroke v šolo vabi, in jih prave modrosti učiti želi. Najte malim k meni priti, on veli. Radi hočemo v šolo hoditi in prav pridno se učiti. Bog nam bo dal, de bomo modri, veseli in srečni otroci. P II. Vesela šola. 1. Šola bod’ pozdravljena! Ti nas veseliš; Si za nas pripravljena, De nas podučiš, Se učiti prav lepo Naj edino skerb nam bo. 2. Bog daj srččo, dober dan, Pridnim šolarjam! Vse igrače zdaj na stran! Nauk v skerbi nam! Naj serce, ne le uho, Naukam posvečeno bo! III. Perva skerb . V nekem kraju sta bila dva kmeta. Imela sta mnogo otrok. Juri je bil bogat, in ni hotel svojih otrok v solo pošiljati. Rekel je, de lahko brez sole živijo. Radi so otroci doma ostali, pa tudi niso nič znali. Marko je bil siromak. Za otroke je imel veliko skerb. Pridno jih v solo pošilja• Kaplje vina si ne kupi , de plača za otroke šdlski denar. B6s po Uti hddi, de po zimi otroke za šdlo obuje. Ljubi otroci! je Marko večkrat djal, blaga vam nimam dali. D6te za manoj ne. bole imeli. Le skerbno se učite, pridni bodite. Bog bo za vas skerbel. Če bote pametni, b ote tudi srečni. Taka je tudi bila. Tatje so Jurja okradli, in mu ves denar vzeli. Dve leti potem je Juri pogorel, in od. žalosti umeri. Jurjevi otroci so ostali sirote. Gole roke so imeli in pa prazno glavo. Poglejte, reče Marko, kako slabo se. je na blag6 zanašati. Le kar človek zna mu nihče ne vzame. Modra glava, pridne, roke in pa zdravo teld so naj boljše blagd. Za dober nauk nam bodi perva skerb! Ko je Marko umeri , so vsi Markovi svoj kruh imeli. Filip je bil kolar , Simon roden kovač, Gregor dober kmet. Anica je bila pridna dekla, Neža pa sivelja. * *) Vsim se je dobro godilo, in oni so Jurjevim dosti krat kruha dali. Se v mladosti izučiš: Se za starost oskerbiš. IV. Kako se v šolo hodi. 1. Šola je velik božji dar. Vsak dober nauk je zlat denar. Naj bi cesar ali kralj v šoli zlate delil, bi stariši otroke v šolo gonili; otroci bi se ne mudili zlatov pobirati. Sveti Duh pa pravi: Modrost je boljša ko zlato in srebro. Čemu je bogastvo hudobnežu? Ne more si modrosti ne čednosti**) kupiti za*nj. 2. Otrok, ki šolo rad opuša, in ga vsak dan v šoli ni, se tudi slabo uči. Kar pervi dan sliši, drugi dan doma pozabi. Hitro zaostane, in do nauka veselje zgubi. Mlad zanič bo tudi star zanič. ***) Sivelja ali mojškra. * s ) Čednost ali krepost. ***) Zanič ali človek, kteri ue velja nič. 9 t?i 3. Hočeš priden učenec, pridna učenka n biti, moraš vsak dan prav skerbno v solo - e hoditi. n Zgodaj ptice žvergolijo, ' l Hvalo stvarniku dajat’, Pridne bčelice letijo, Si sterdi po rož’cah brat. Tudi mravlja — si pripravlja, Se za zimo oskerbi, — pridne biti nas uči. V. Pridna Rozika. K k*’ ^ Pridno Roziko so kotli mati doma imeti , de bi jim pomagala. Roziko žalost obide. Jokaje materi pravi: Drugi otroci se bodo učili , jaz *) pa bom zaostala. Drugi bodo veliko znali, jaz pa ne. Na to mater za roko prime rekoč: Ljuba moja mati! lepo vas prosim , najle, de v solo grem. Rom iz sole hitro domu prišla, in bom toliko bolj pridna. Mati prijazno rečejo: Moje dete te idil Ker se tako rada učiš , mi boš potem veli¬ ko bolj pomagala. Vidim, de se v šoli več naučiš, kakor mi doma pomagaš. — Tako *) Jaz, jez ali jest. — 10 — pridni otrici v solo prosijo, radi v šolo hodijo, in lepo doma bogajo. Takošni otroci so ljubi Bogu in ljudem. Otroci, pridni šolarji So starišem veselje: Le umnost in pa čednosti So njih naj slajše želje. Očeta, mater ljubiti Iz serca vsi želimo, Se jim lepo prikupiti Le pridno se učimo! VI. Dva slaba šolarja. An dr e j č i k je pogosto prepozno v solo prihajal. Pervi nauk je bil že večji del dokončan, ko je prilezel. Ni nauka slišal, ga tudi ni znal. Celo leto je ta zamuda veliko znesla. Ko je bila na koncu leta očitna skušnja, je Andrejčik slabo znal. Gospod šolski ogleda v zapisku najdejo , de je Andrejčik petdeset krat v enem letu prepozno v šolo prišel. Rekli so: Ni čudo, da otrok malo ve. Tudi težak *j na polju le malo opravi, kterega o pravem času na delo ni. Tak še druge mudi. ') Težak, nadničar ali delavec. - 11 — V id ek je po cele dni iz sole ostajal. Mogel je doma dete varovati , živino pasti ali kaj malega delati. Kadar so ga spet v solo poslali , si ni v solo upal. Okrog se je potepal, dokler je sola bila , potem je sel domu. Doma ni prida zalegel, in v soli ni kaj vedel. Vzrastel je neveden, razvajen potepuh. Takih šolarjev med nami ne daj Bog. VJL Kako se pred šolo vesti. 1. Otroci! če hočete pridni učenci in učenke biti, svoje .šolske reči imejte v lepem redu. Ne mažite in ne kvarite šolskih stvari. Šolska priprava je draga. 2. Ne jemljite več orodja v šolo, kakorjetre- ba. Nožev, linijal *) in druge nepotrebne ropotije v šolo ne jemljite, če vam ne reko. Igrač v šolo ne nosite. Šola je za nauk, ne za igro. 3. Poprej, kot iz doma v šolo greste, po¬ glejte, če je obleka čedna. Obraz in roke si umijte, tudi nogč, kadar bosi hodite. Nohti čedno porežite, lasč poravnajte. Dečki **) mo¬ rajo biti počesani, dekleta čedno spletene. Po¬ trebo opravljajte doma, ne na poti. *) ali ravnilo. **) Deček ali fanti«. — 12 — 4. Če ktero zboli, ali ga doma kaj za¬ mudi, naj prosi tovarša ali tovaršico, de to v šoli pove. Če pa nikogar nima, naj se v prihodno lepo izgovori. Učeniki morajo ve- diti, kje so njih učenfci. 5. O pravem času pojdite z doma. Po poti se ne mudite, de ne zamudite. Ojstra je prepoved, se med ljudi vtikati. Tiho in pa¬ metno hodite. Pozdravljajte ljudi, ktere sre¬ čate. Ne delajte škode, de bi po setvi ali po travi hodili. Drevja ne lomite, ne dražite ži¬ vine. Dečki naj hodijo posebej, dekleta le z dekleti. 6. Pred šolo blato otrebite, in otresite sneg, pozdravite sošolarje. *) Pred šolo se ne mudite, v šoli klobuke, kape, strehe in ker- nirje denite na svoje mesto. Priklonite se go¬ spodu učeniku, ter jim povejte, če kaj imate. 7. Po zimi na ravnost k peči ne hodite, po letu ne prehitro k hladnemu studencu, ne k oknu, ampak na svoje mesto. 8. Ne hodite zavidni tistim, ki na pred¬ njem mestu sedč. Skerbite, de naprej pri¬ dete. Tiho in mirno uka čakajte. Berite iz bukvic, **) ali pa mislite, kaj bi vas utegnili prašati. Sošolar ali šolski tovariš. **) Bukvice ati knišice. 13 t0 Vlil. Šolska priprava. I 5 ' Janezek*) je bil nov abecednik dobil. Lepe pisane knižice so bile. Bil jih je vesel, o in se je prav rad v njih učil. Varoval se je, a de jih ni oslinil, ne zamazal. Pred solo si je vselej roke umil. Listov ni vihal, ne ger - bančil; košček papirja je vtaknil med liste na tisto stran, kjer se je učil. Bukvice drugih otrok so že bile rastergane, njegovega še kakor nove, čedno **) v papir povite. Učenik so lepe knižice pri skušnji vsim pokazali. Janezek je bil pohvaljen. Kadar pa Janezek pisati začne, mokro pero v knižice dene, in jih okaplja. Ko čer- nega mačka ugleda, se razjoka; zal mu je lepih bukvic. Gospod učenik za to šolarje podučijo, kako se šolska priprava rabi, ***) in čedno varuje. Otroci! (so gospod učenik djali) šolsko orodje morate prav poznati, čemu je, in ve- diti, kako naj se v roke jemlje. Kakor se mladi navadite, tako bote stari znali. *) Janezek ali Ivanek, Vanek. **) Čedno ali snažno, čisto. *") Rabiti ali nučati. 14 Bukve se morajo skerbno varovati, in ne pomazati. Lepo jih v terden papir povite. Poprej si roke umijte, kot bukve primete. Perstov ne slinite, kadar liste obračate. Pod palec listek papirja vložite, de se bukve ne umažejo. Listov ne vihajte; rajši kos papirja ali pa podobico vložite, če kako čedno imate. Lepe bukvice so nam dober prijatelj lepo jih ohranimo. Blagor *) tistemu , kdor brati zna; kdor pa tudi piše, še več velja. Blaže je šest let pridno v šolo hodit. Gladko je bral , pa tudi lično pisal. Ko se je izšolal, ga dajo v dalno mesto se kolarije učit. Blažetu se je tako hudd godilo , de mu ni bilo pr eter peti. Kolarjevi trije sinovi so z Blažetam toliko gerdo delali , de seje pogosto jokal. Rad bi bil spet domu, pa je bilo deset ur hoda. Ni imel človeka , de bi staršem sporočil kako se mu godi. Kaj je Blažetu storiti? Pobegniti je g er do \ tudi ni denarjev imel. Blaže očetu piše, in v petih dneh so oče prišli, V drug kraj ga dajo , kjer mu je prav dobro bilo. Kako je bil Blaže vesel, de je pisati znal! Pišemo s kredo na Černe tablice. Perstov pa ne smemo lizati, kterih se kreda prime; '} Blagor mu ali srečen je. — 15 - apnena je in zdravju škodljiva. Piše se tudi s kamnjenim klincam na karanjeno tablico. Po¬ briše se z mokro gobico ali pa s cunjo. Bolj navadno pišemo na papir. Pisanja se učiti naredimo pisavno knižico iz dveh ali treh pol. Novincam se s svinčnikam *) z li- nijalam načerta, de ravno pišejo. Pisalo ali pisavne peresa nam dajejo gosi. Kurje ali purje perje niza pisanje,je preterdo; od njega roka boli. Pero se ureže peresnikam- Kaj pa je peresnik? Ojster nožič, kterega moraš skerbno hraniti in ne ž njim igrati. Pero se izreže, izrez poojstri in ost gladko tinta gre. Ce je pero topo, se spet poojstri. Pero pomakamo v černilo, ki mu je tinta ime. Pregloboko pomakati nikar, de se nam ne polije, in gerdih mačkov ne stori. Po tlčh s tinto kapljati ne smemo; isprati se ne da. Rahlo v tintnik odternimo, če je pero pre¬ polno. Pismo se mokro se s peskam potrese, kte- remu je svisec ime, in ki se v sipniku ima. V pi¬ savno knižico se piven papir položi, de mo¬ kroto popije, in kniga snažna ostane. Tudi pero v pivni papir obrisi, potem pa varno shrani ali v pisavno knižico ali pa v perčsnico. priseka. Ost se tenko ucepi, de po cepi Svinčnik ali plajbes. 16 Mokro pero oblizati ni zdravo, izbercati ga je nevarno; lahko sebe ali soseda ali pa tla oškropiš, kar bi bilo gerdo in pa škoda. Tako je Primej delal; zaFilipam je sedel, pe¬ ro pregloboko namakal, in namesto v tintnik je Filipu po suknji škropil. Filipov oče doma Černe pike ugledajo, in se hud6 kregajo. Primej se je močno zameril. Zamčre se je varovati! Kdor ima pisati veselje, se tudi hitro pi¬ sati nauči. Doma po belih stenah pisati, križe po poti čerkati ni prav. Svoje ime na vsak zid načerčkati se ne spodobi. Svoje ime v časti imejmo! IX. Kako se v šoli vesti. 1. Šola se ima z Bogam začeti. Pred naukam k molitvi vstanite, povzdignite roke in pobožno molite, ali lepo zapojte. Molite ne preglasno ne pretiho, ampak sredno in po¬ časno. Oči naj bodo v podobo božjo ober- njene, k Bogu povzdignjeno pa serce. 2. Za nauk se v roke vzame, česar je potreba. Nepotrebnih stvari med naukam v roke ne jemljite. Lepo ravno sedite, roke na klop, oči in ušesa pa na učenika! 3. Storite radi in pa zvesto, kar vam velijo. Pokorni bodite; tako Bog hoče. Neko¬ mu brati rečejo, ali odgovoriti velijo, naj 17 vstane, in stoje pove/ Kdor v6 na vprašanje odgovoriti, ali kaj storiti želi, naj v znamnje roko vzdigne. 4. Kogar k mizi ali k tabli pokličejo, naj iz klopi tako lepo gre, de drugim nadle¬ ge ne stori. Mirno naj se poverne spet na svoje mesto brez vsega nepokoja. Sosedje in sosede naj se mu umaknejo. 5. Nagajati si ne smete, nobeden nobe¬ nemu nič poškodovati, med naukam ne go¬ voriti, ne šepetati, se ne ozerati. Ne smete z rokami igrati, ne z nogami cepetati ali ma¬ hati. Prepovedano je po klopeh hoditi, po svoji volji zdaj stati, zdaj usedati se, ali mesto po svoji volj preminjati. 6. Pri nauku se ne jč, ne pije, tudi se drugim ne kaže, kaj so komu mati dali. Ko¬ silo ali mala južina naj se lepo shrani, in po šoli hvaležno povžije, pa tudi ubogim kaj da. 7. Brez sile na stran hoditi se ne sme, pa tudi ne ven prositi, dokler nazaj ne pride, komur je bilo poprej dovoljeno. Skaret se ne sme umazati, ne stena počerkati. Če ger- dega najdeš, precej povšj. Zunej se ne sme nihče dalje muditi, kot mu je treba, ne potrčbe v kakem drugem kotu opravljati. 8. Nobene še tako male stvari ne smete skrivaj vzeti, brez dovoljenja si nič ne na po-' Malo Berilo (ftain.) 2 18 sodo jemati, ne prodajati, ne kupovati, ne menjavati, ne v dar dajati. Niste še pametni > za to. 9. Iz golega sovraštva, brez sile naj nihče nikogar ne toži; povedati se pa mora, kar se v šoli ali po poti ali doma hudega zgodi. Vsak naj pove po resnici in pravici; lagati, Bog ne daj! Kar se vam v šoli v roke da, brez pri- pušenja domu ne jemljite, ne bukev, ne pi¬ sem, ne številskih tablic, ne linijal; pa tudi v šoli ne potreti ali spriditi jih. Bila hi nehva¬ ležnost, in ta je grčh. 10. Varujte okna, de kake šipe ne ras- trupite *), da stolov ne sterete; klopi ne režite; duri prenaglo ne zaperajte. Kdor škodo stori, naj poverne; če pa nima, naj odpu- šenja prosi. 11. Koscov papirja ali spridenih peres ne mečite pod klop; šola naj bo snažna. 12 Če kak gospod duhovski ali deželski ali gospod fajmošter, gospod kaplan, oče žu¬ pan ali šolski ogleda v šolo pridejo, prijazno vstanite, in na opomin se pristojno priklonite. Pozdravite gospčda, kakor je navada, in stojte mirno, dokler se vam ne reče: Usedite se! 13. Lepo se med saboj imejte, mirni in *3 Rastrupiti ali streti. prijazni bodite; radi si postrezite. Odljudin otrok, ki druge draži in nepokoj dela, naj na samem sedi. Bratovska ljubezen je med šo¬ larji lepa, nevošljivost pa je gerda. X. Blagi šolar. Verli učenec je bil Vende lin, glave prebrisane in žlahtnega serca. Vse sošolar- je je prekosil, in povsod je pervi bil; zravno pa ves pohleven, ljubej učenikov, tovaršem pa prijatel. Eden zmed verstnikov ga hoče prehiteti, noč in dan se uči, de bi pervi bil, pa Vendelina [ni prekosil. Od velike nevolje in skerbi sirotej zboli. Ali je bilo tako djanje hvale vredno ? — Kako se zove tak serd? Vendelinu se tovars smili; pomagal bi mu rad, in pervo mesto prepustit. Ko se šolarji -v pisanju poskušajo, Vendelin nalaš nekoliko pomot napravi. Tovars bolje izdela, pervo mesto veselo posede, in na novo oživi. Učenik Vendelina skrivaj pokregajo, de je svoje delo ravno zdaj tako slabo storil. Rad bi bil ta zamolčal, pa se je laži bal, in rajši po¬ vedal, de je hotel tovaršu pomagati. Prosil je učenika, naj nikomur *ega ne povedo. Ali je Vendelin prav storil ? 20 XI. Kako šolo dokončati in se po šoli vesti. e? «q ytaa 1. K° se nau k konča, orodje lepo po¬ spravite , in predse na klop položite. Tiho čakajte konca. 2. Kadar se imenik *) šolarjev here, od- govorjajte glasno na svoje ime: Tukej sim! Prešerno vpiti ne! 3. Molite tako pobožno, ko pred šolo, ali pa zapojte hvalno pesem tako, de bo veselje. 4. Po molitvi vzemite svoje orodje, in po versti pojdit^,. iz klopi. Vzemite svoje plajše, kape in klobuke, in po rčdu iz šole idite, kakor se vam ukaže. Šolskemu gospodu se spodobno priklanjajte. 5. Po štengah in čez prag varno hodite, de kteri ne pade. Zunaj šole ne vpijte. Truš in hruš ne pristoji šolarjem, temuč divjim ljudčm. 6. Če ima kdo kaj gospodu učeniku po¬ vedati, se jim potožiti ali jih kaj prositi, naj stori prej, ko iz šole gre. 7. Pred šolo se ne smete muditi, zunaj šole ali krog drugih hramov ali na očitnem kraju svoje potrebe ne opravljati. Imenik ali katalog. 21 8. Po potu spodobno hodite, mladenči naprej, deklice za njimi. Grede ne postajajte, ne suvajte in ne poskušajte se, temuč mirno in hitro hodite. Kadar vsaksebi greste, re¬ cite: z Bogam! ali pa: srečno! 9. Ne očitajte eden drugemu, če je bil kteri v šoli kregan, posvarjen ali kaznovan; tega tudi drugim ne pravite. Gerdih priim¬ kov si ne dajite, in ne posmehujte se ubo¬ gim, kteri so slabo oblečeni ali imajo slabšo glavo. S kakoršno mero merite, s tako se vam bode nazaj merilo. 10. Grede ne bodite nikomur nadležni, ne poškodujte plotov, drevja, ne polja, ne seno¬ žeti. Varite se izmikati ptujiga sadja, naj bo na njivi, na vertu ali v vinogradih. Kar ne želite, de bi vam drugi storili, tudi vi njim ne storite. 11. Doma radi povejte, kar ste se v šoli učili. Kdor tega povedati ne ve, tudi ne sme igrati, in ni vreden, de se mu ju- žina da. 12. Doma zvesto in pridno storite, kar se vam je naročilo, naj bo pisati, računiti ali se iz glave učiti. Kdor dela ne doverši, si ne sm6 kratkega časa delati. Le po storjenem delu je dobro igrati ali pa počivati. 13. Radi drugim pokažite, in nevčdne podučite, to je zlato dobro dčlo. 22 XI/. Zavidljiva šolarca. Ka tarinka se je domu prijokala. Kaj ti je? jo poprašajo oče. Oh, gospod kaplan so v šolo prišit — oh! No! kaj ni prav, de so prišli? prašajo dalej oče. Druge so prašali in jim znamnja pridnosti dali; meni pa ne, je Katarinka djala. Bila bi tudi jaz znala, še bolje od drugih. Druge so hvalili, kako so lepo peli; tudi jaz sim lepo pela, pa me niso po¬ hvalili! Katarinka! rečejo oče, ako hočeš le za to pridna biti, de bi te hvalili, vse svoje žive dni ne boš prav srečna. Pridnost in sveta čednost se na tem svetu ne poplačate. Ali nisi slišala, kaj Kristus uči: Ako samo za to dobro storite, de bi vas ljude hvalili, ste svojo plačo že prejeli. Kaj bo pa za neb e sat Pridni bodimo le zavolj Boga. Kdor je zvest in priden samo zavolj ljudi, pri Bogu svojo plačo zgubi. Bog na skrivnem vidi in vse ve; on te bo pohvalil. Le vesela bodi, če si dobro znala, in si pridna bila. Bog te bo zapisal v zlate bukve večnega življenja. Posvetna čast je ledena gaz. Kogar Bog hvali, on velja. 23 XIIF. Kako se lepo bere. (Vaja ločnic.) Kdor hoče lepo brati, mora poznati enajst ločnic. Ločnica besede ali stavke loči, ktere v eno ne gredo. Ločnica nam veli, de v branju postojimo. Perva ločnica je vejica (,). Pri vejici le toliko postoj, de dihneš, ali pa štejes: 1- Postavim: Kdor ne dela, naj ne je. Kdor šolo zamuja, se slabo uči. Kar seješ, boš žel. Druga ločnica je nadpičje (;.). Pri nadpičju malo dalje postoj, de si oddahneš, in prešteješ: 1, 2. Postavim: Navdir hiteti ni zdravo; truplo prehitro onemaga. Bog vse vidi, Bog vse ve; greh se delati ne sme. človek obrača, Bog pa oberne, kakor hoče; Bogu je vse mogoče. Tretja ločnica je dvopičje (j). Če ste dve piki, še daljej postoj, kakor de kaj slišiš, in prešteješ: 1, 2, 3. Postavim: Četerta Napoved veli: Spoštuj očeta in mater, de ti ho dobro, in boš dčlgo živ na svetu. Modri pravi: Mladenč pota, kterega se privadi, tudi star ne opusti. Pregovor je: Stara na¬ vada železna srajca. Ceterta ločnica je pika. Pri piki si po- čij, toliko de odšteješ: 1, 2, 3, 4. Glas naj 24 pri piki pade. Tako beri: Roka roko umiva. Kar danes lahko storiš, na jutro ne odlagaj; jutro še ni tvoje. Pridnemu en danes več velja, kakor lenuhu jutra dva. Peta ločnica je prašaj (?). Pri pra- šaju glas povzdigni, in postoj kakor pri piki, Postavim: Kdo je vse vstvaril? Zakaj nas je Bogvstvaril? So bili ljudje Bogu pokorni? Šesta ločnica je klicaj £!). Pri klicaju povzdigni glas, in ga tako potegni, kakor kadar koga zakličeš; postoj kakor pri piki. Postavim: Otroci! pridno se učite. Oh, de bi vsi px-idni bilil Čujte in molite! Duh je voljin, meso pa je slabo. Sedma ločnica je pomišljaj (—). Pri pomišljaju postoj, in pomisli, kaj se povd, kaj se zamolči. Postavim: Kdor se pravični gosposki vstavi, njega bode Bog •— Kaj je naj hujše zlo? -— Greha, greha se varuj, o mladost! Goste službe — rčdke suknje. Smert nosi koso — ne sekire. Osmo ločnica je oklep Q. On oklene besšde, ktere se vstavijo. Oklenjen stavek bolj tiho izreci. Postavim: Jezus pravi: Kadar bote vidili grozo razdanja (kdor bere, naj umč), naj bežijo na gore, kteri so v Judeji. Devčta ločnica so uščsca („*}. Pervi kažete, de kdo drugi govori; poslednji po¬ veste, de se njegov govor konča. Postavim: Jezus veli: »Pustite, de mali k meni pridejo, 25 in ne branite jim; zakaj takih je nebeško kraljestvo". Deseta ločnica je vezaj (-). On všže besšde, ki se v sredi ali na kraju verste ločijo, de se pervi konec drugega prime. Glas se toliko potčgne, de oko na drugo versto prestopi, in se beseda zveže. Enajsta ločnica je znamenka ena¬ kosti (=). Ona nam kaže, de je ena reč kakor druga, ali se eno ravno kakor drugo veli. Postavim: str. = stran; p. = postavim; v. = versta; t. j. = to je; i. t. d. = in tako dalje: gl. = goldinar; kr. = krajcar; sv. = svet; Moj. = Mojzes; Ps. = Psalm; Mat. = Matevž; Mark. = Marka; Luk. = Lukež; Jan. = Janez; Ap. djan. = Apostolsko djanje; Rim. = Rimljani; Kor. = Korinčani; Pet. = Peter; Jak. = Jakob; Skriv. raz. = Skrivno razodetje. Na odstavi berila z glasam upadaj, dalje postajaj in si počivaj. Za nov odsek glas povzdigni, in besede čversto izgovarjaj. Ne beri ne prehitro ne premudno, ampak ka¬ kor je prav. Andrejev Nace močno jeclja; neradi ga poslušamo, pa tudi težko umemo, kar bere ali govori. Zmerjati pa Naceta nikar! On svoje nevolje ni kriv, ker mu je (^ka¬ kor pravijo) jezik podrašen. Kdor sr omaka 26 oponaša, se iz revnih norca dela, ga nesreča ravno taka po pravici bode ujela. Urbanov Jurce ima dober jezik, in vender gerdo bere. Kako je to? — Na ločnice ne pazi, si v branju ne oddahne, in ne postoji, glasa ne povzdigne, in ne pade ž njim, ampak eno goni, kakor de bi žago pi¬ lil. Prenaglo se žene, in prenapenja glas. Hi¬ tro onemaga, in utrudi tudi nas; neradi ga poslušamo. Tako se laja, ne pa bere. M artinov Lojzik je se mlad, pa tako lepo bere, de ga je veselje slišati. Vsa¬ ko besedo krepko izreče, zloga nobeniga ne požre; od konca do kraja ga lahko razumeš. Pri vsaki vejici in piki postoji, de se lahko pomisli. Povzdigne glas, ko začne, in pade, ko konča, ter po ločnicah glas tako čedno ravna, kakor de bi po sekiricah *) godel. Pač ga je lepo slišati! Ali ne slišimo Lojzika vsi radi? - Se nem bomo tudi mi navadili tako čedno brati? XIV. Vse stvari božje hvalijo Boga. (Vaja Pike.) Ves svet je velik tempel božji. Bog je lepo svet ociral. Na' nebu je brez števila lučic '1 Sekirice ali note. prižgal. Po zemlji je Bog zelen plajš pogernil. Brez števila veliko pisanih rožic hribe in dole pokriva. Lahko smo otroci veseli. Bog je za nas vse tako lepo vstvaril. Za veselje nam je Bog pevce in pevke dal. Ptičice mično žvergole. Zvonovi milo zvonijo. Orgle sladko pojejo. Vrelci rahlo šumljajo. Potoki in reke hruše. Včtrovi šume. Viharji žvižgajo in buče. Grom doni in treska. Hvaliti Boga nam velijo vse stvari. Konji herčejo in razge- tajo. Volek in kravica mukata. Svinja kruli, in prase cvili. Ovca bleketa, in koza mekeče* Kužej laja in mačka mijavka. Volk tuli, in lev rujove. Gos gaga. Kura kokodaka in kokot poje. Golob gruli, in gerlica gode. Lastavice čverčijo. Žabice ragljajo. Tudi gri- lec škriplje. Vsaka žival ima svoj glas, in hvali po svoji šegi Boga. Vse stvari svojimu stvarniku hvalno pesem pojejo. XV, Kdo je naučil ptičice peti? (Vaja prasaja.) 1. Kdo je naučil ptičice peti? — Kdo jih navadil hitro leteti? — Kdo dal jelenu hitre noge, de po planini kakor blisk gre? *) Kokot ali petelin. 2 . Kdo da vetrovam močno pihati? — Kdo reče burji silno vihrati? — Nam tiho zimo kdo pripelja? —Kdo toplo leto spet nam da? 3. Kdo reče vrelcam rahlo šumeti? — Hitrim potokam po bregih drčti?—Kdo goni reke, velke vode? — Kdo jih izliva v strašno morje? 4. Kdo daje solncu svetlo sijati? —Kjdo vkaže zvezdam milo igrati? — Kdo je olep¬ šal jasno nebo? — Zemljo pogernil kdo je tako? 5- Kdo je nebo nad nami okrožil? — Polžiku hiš’co kdo je naložil? — Kdo je nau¬ čil pajika presti? — Pridne bučelice sterdi nanesti? 6. Kdo, dete mlado, te je vstvaril? — Kdo ti telo in dušo podaril? — Kdo ti da kruha, kdo ti da piti? — Kdo ti da zdravje, se veseliti? 7. Vsegamogočni blisk in grom daje; — De se nebo in zemlja zmaje; — On, kteri bliske v rokah ima, — Pa tudi zemlji dežika da. 8. Vse to je vstvaril Bog ljubeznivi —On mili oče dobrotljivi — On našo dušo k sebi bo vzel — Ko bode v grobu truplo pepel. XVI. Otroci! hvalimo Boga. (Vaja klicaja.) 1. Ljubi Oče! prosim te, naj te moje serce hvali! De si mene, Oče, vstvaril, bodi 29 hvaljen vekomaj! De si me, Bog Sin, odrešil, hvaljen bodi Jezus Kristus! De si me, sveti Duh, posvetil, naj te hvalim in častim! 2. Za življenje in za zdravje naj ti bo večna hvala! Za očeta in za mater tebe hvaliti želim! — V šolo meni daš hoditi. Oh, de bi šolar pridin bil, tebe spoznal in častil! Slava tebi, Oče večni, za dobre učenike, za do¬ brote vse! 3. Zlato solnce, ti naš bratec, z nami hvali ti Boga! Oh, kako lepo nam siješ in ogrčvaš vse stvari! Kako žalostno bi bilo, če bi nam solnce ne sijalo! — Za romeno soln- čice hvala tebi, mili Bog! 4. Bleda luna, sestra naša, z nami Boga hvali! Nam po noči milo svetiš, k nam skoz okno lukaš in veliš: Otroci! hvalite Boga; on vam sladko spanje da. Prelepe svetle zvezdice, vi nebeške rožice, hvalite Boga! Oh, kako se veselimo, kadarkoli vas gledamo! — Kadar bliska in gromi, naj se večni Bog časti! 5. Cerna zemlja, naša mati, hvali z nami ti Boga! Vrelci vode vrejejo, nam studenci zvi- rajo, nam potoki tečejo, de imamo piti in se sna^po umiti. Oh, za bistro vodo hvaljen bodi v n^po ozirajo, kakor de bi nam rekle: Hvalite Bojgfa! In vesele ptičice, naše drobne ljubice, zgodaj žvergolijo, glasno nam velijo: Otroci rože pisane, bele in romene, se 30 zgodaj vstajajte, in Očeta hvalite, ki za vas skerbi. — Oh, otroci vsi! naše hvale Bog zeli. Hvalimo Boga! XVII. Oko božje. 1. „Oče! kaj pa pomeni oko na cerkvenih vratih?" praša Blažek očeta iz cerkve grede. „To kaže, de Bog vse vidi in vse ve“ pravijo oče. »Nas gleda z cerkvi in doma. Po noči in po dnevu nas vidi božje oko. V temnem kotu, kakor na svetlem kraju nas gleda Bog. V sredi zemlje, v globoki jami vidi božje oko; pa tudi z postelji, kadar ležiš, se Bogu ne moreš skriti. Bog je povsod; on je vsegapričejoč." »Veš ti, koliko je listja in trave? To le Bog ve. Poznaš toliko miljonov zvezd na nebu? Bog vse zvezde po imenu pozna. Ali veš, kdaj boš umeri? To le Bog ve. Ti se moraš učiti, de kaj veš, Bog pa vse ve; ni potreba, de bi mu kdo pravil." „B°g je vstvaril našo dušo in telo, in nam v serce vidi. Kar misliš, Bog ve, in pozna tvoje naj skrivnejše želje. Bog vse ve; on je vsegavedin. Oh, kako veselo je to! Kadar boš po krivem tožen, nedolžin krčgan, tepen ali zapert, spomni se, in reci: Bog vse ve.“ Tako so oče Blažeta učili. Blaže pomni, in ima Boga povsod pred očmi. 2. Jakec in Marjanca sta bila sama doma. Brat reže sestri: „Pojdi, pa poišiva kaj dobrega!* Sestra pravi: »Grem, če me kam pelješ, kjer naju ne bo nihče vidil." Jakec veli: »V mlečno shrambo greva. Tam je skleda smetane; lizala jo bova." Marjanca Jakcu odgovori: »Sosed bi naju vidil; on na tnalu pred oknam derva cepi." »Pojdiva v kuhinjo; v omari je lonec sterdi, si bova kruh sladila." »Bo naji vidila soseda, ki pri oknu prede, in lahko v našo kuhinjo gleda* je Marjanca djala. „Tako pa pojdiva v klet jabelka jest; tam je tema, in žive duše blizo ni. Kdo bi naji tam vidil?* Oj, dragi bratec! Ali za res misliš, de naji tam nihče ne vidi? Ali ne poznaš očesa, ki vse vidi in vse ve? Njemu je vse eno, noč ali dan, tema ali svit. Bog skoz steno vidi, skoz zid gleda božje oko; njemu se ne skri- jeva." Tako bogaboječa Marjanca govori. Jakec se prestraši rekoč: »Prav imaš, Marjanca! Skriti se Bogu ne moremo; pa tudi skrivati se ne smemo, de bi kaj hudega storili. Bog vse vidi, Bog vse ve." »Bog vse vidi, bog vse ve; greh se delati ne sme* so mati Jakcu rekli, ki so ravno domu prišli, in od daleč slišali, kaj sta se menila.* Kadar vaji kdo v samoto kliče kaj gerdega storiti, ne hodita! Po kotih in samotah se dosti hudega zgodi. Ako vaju kdo 32 nesramno sili rekoč: „Saj nihče ne vidi“ bežita rekoč: „Kak bi to storila v pričo Boga! Kdor se Boga boji, njemu se greha bati ni.“ 3. Sosedov Videk je nekdaj celo tiho skoz duri prilezel. Mati ga vidijo in popra- šajo: Videk! kje si bil? Videk: PriPrancetu. Mati: Kaj sta delala? Videk. Skrivala sva se. M. Videk! ti nisi vesel; kaj ti je? Ali ti igra ni po volji? V. Kaj pa de! M. Pojdi k meni, Videk, in povej, kako sta si skrivaj igrala? (Videk, ves plah, molče k materi po malem gre.} M. Zakaj tako tako na tla gledaš ? V mene poglej! (Videk si ne upa matere pogledati; solze ga polijejo.) M. Povej mi! Kaj si storil? V. Oh! Franček me je zapeljal. (On vse materi pove.) M. Jeli! vidva sta se za to skrila, de bi vaju kdo ne vidil? V. (Ihtaje.) Zato. M. Kako ti je pri sercu bilo, ko si hudo storil ? V. Težko mi je bilo. M. Vidiš! skrij se kamorkoli, ljubi Bog te vidi, če kaj storiš, kar ni prav, kar je gerdo in greh, Bog ti pošlje strah, de te vest svari. 83 — V. Saj ne bom več tega storil! M. Kaj se ti zgodi, če te posvarim, ti pa spet tisto storiš? V. V strah me vzamete. M. Boj se šibe božje ! Bog je svet; on sovraži greh, in le dobro ljubi. Bog je čez vse pravičin; on vse hudo kaznuje. Tudi tebe bo tepel, če se ne poboljšaš. France te je v hudo zapeljal; varuj se ga, pa se tudi 'več ne skrivaj. Igraj si tam, kjer te vsak lahko vidi. Cesar te je sram, je gerdo,— česar te je strah, je greh. XVIII. Bog, nas ljubi oče. Otroci! Dobre stariše imate. Lepo vas rede iu za vas skerbe. Mati vam dajo hrane? oče vam kupijo obleko, de v šolo morete. Kdo pa očetu in materi da? Bog jima da. Bog stori, de zernje iz zemlje izraste, de drevje zeleni, lepo cvete, in sadje rodi. Bog ukaže, de solnce sije in zemljo greje. Bog pošilja tihi dež, de suho zemljo napoji. Vstvarii je ljubo živinico, de nam pomaga delati, nam da volno za sukno, meso zajed, kožo za obu- tel. Ako bi Bog staršem ne dal, oče in mati bi ne imeli otrokam kaj dati. Oh, kako do¬ brotljiv je Bog! Malo Berilo (krajn.). 3 . » .34 Ali pa Bog le za otroke skerib? Bog za vse skerbi. 35 36 7. Koliko stvari ima Bog oskerbovati! Koli¬ ko milijonov zvezd po nčbu vodi in ohranujef Koliko listja in trave na zemlji napaja in greje! Koliko rib po morju in vodah živi! Koliko veselih ptičic pod nebam hrani! Koliko ži¬ val, velikih in malih, po zemlji siti in napaja! Bog nobene stvari ne pozabi; kako bi človeka pozabil? Človek je stvarjen po Božji podobi, je venec vsih stvaru Nad tisuč_*) milijonov ljudi je na svetu; vse dobri Bog oskerbuje- *) Tisuč ali tavžent. 6 1 __j__ u: . 'j^nriL. _ • _ " 8. Kdo zmed nas bi vedel vsako stvarico. najti? Bog za vse v6; on je v s ega ve d in, Ali bi zamogel kdo zmed nas do vsake reci priti? Bog je povsod; on je vsegapričejoč. Kdo zmed nas bi imel vsaki stvari kaj dati? Bog za vsako stvar potrebno hrano ima in lahko da; on je vsemogoči n. Bog pa tudi rad da; o n je neskončno dobrotljiv. 9. Zakaj pa je Bog toliko bitij vstvaril? Čemu toliko stvari na nebu in po zemlji živi ? Bog je vse k svoji časti, nam pa k pridu in. k veselju vstvaril. Nam solnce sije, nam mesec svčti, nam ptice pojejo, nam ribe plavajo, nam. rožice cvetejo, za nas živinica dela. Ves svet je za nas shramba polna božjih dobrot. Oh, kako srečni smo! De bi le tudi pridni bili. 10. Kaj ima dete storiti, kadar je lačno. &li pa žejno? — Lepo prositi. Kaj pa je dolžin otrok storiti, kadar mu mati jesti dajo, ali mu oče kaj novega kupijo? — Lepo-za¬ hvaliti se, in jim roko kušniti. Kaj smo tudi Bogu dolžni za toliko in take dobrote ? — Boga zahvaliti. 11. Zjutraj zahvalimo Boga,. za sladko spanje, zvečer za ljubo zdravje; predjedjo in po jedi za^hrano in pijačm Kadar z doma gremo, ga^prosimo IzTa srečen pot; kadar s v— 38 —*■ v s «i> poti pridemo, Boga zahvalamo, de nam je ‘solnce sijalo, de nas ni kača pičila, de nismo grede padli, roke ali noge si ne ulomili; de se nismo udarili. Po šoli se Bogu zahvalimo za dobre nauke, za skerbne učenike. Za vsako * veselje, za vsak Božji dar, posebno za dobre stari še hvalimo Boga. Bog je dobrota, Človek pa s’rota. Prosi Boga, On ti rad da. Zahvali ga rad, Ti hoče spet dat’. XIX. Bog je naj večja lepota. 1. Stari ljudjč pravijo, de je svoje dni ternje bilo, koder zdaj po solnčnih goricah vinska terta raste. Tam je v starodavnih časih goša stala, kjer zdaj lepo stanje vidiš. Velike dobrave so stale, kjer zdaj rodovito polje leži. Koder so zdaj zelene senožeti, so bile poprej mlake in pa močirje. Kjer se zdaj zala dolina širi, je poprej globoko jčzero stalo. Kdo je naš kraj tako lepo narčdil? Bog in pa modri, pridni in pametni ljudje. 2. Pred šest tisuč letmi tudi ni bilo Ičpega sveta. Bog je vstvaril nebo in zemljo, in pa 39 vse vidne reči, kterim se pravi svet. V začetku je bila zemlja pusta; voda jo je krila. Tema je bila. Bog je rekel: „Bodi luč!“ in bila je . luč. Ukazal je Bog, naj bovišnjelo nebo, in bilo je. Vodi Bog veli, naj se v studence nabira, po vrelcih, potokih in rekah v jezera in v morje steka. Bila je suha zemlja. Dalje, deje po su¬ hem rastla trava, zeli, germovje, drevje in mnogo rastlin. Po vodi oživi ribe, rake in veliko morskih zverin. 3. Bog je vstvaril romeno solnce, luno in zvčzde. Bog je vstvaril ptice po logih, zveri po planinah, po ledinah živino. Ves sv6t je olepšal, de bi vesčlo na njem prebivali. Zadnjič je vstvaril človčka, de bi bil vsim stvarem gospodar. Človek je imenitniši in lepši ko zlato solnce, imenitniši od vsih stvari; človek je vstvarjen po Božji podobi. 4. Ali ni lepo solnce na nebu? Še lepši je Bog, ki ga je vstvaril. Niso lepe rože na polju? Lčpši je stvarnik, ki jih je vsadil. Ali niso lepe zvezde na jasnem nebu? Veliko lepši je Bog, ki jih je tako lepo prižgal, in na nebo pripel. Oh, kako lep je svčt v svoji krasoti!*} Pa še lepši je Bog, kteri ga je tako ociral. Lepšiga ni nič, kakor j e Bog; Bog je naj večja lepota. *) Krasota ali lepota. 40 5. Bog je neskončno moder, on je vse toliko lepd naredil. Kdo zmed nas bi vedel vse t tako modro ravnati ? Bog stori, de solnce v spomladi topleje sije, de se zemlja sogreje j in rast požene. Bog daje vroče poletje, de ' se kerma suši, sadje zori in pospravi. Bog nam pošlje hladno jesen, de pridelke lahko shranimo, in se po malem zime privadimo. Zima pride, sneg zemljo pokrije, de si vsa priroda počije, in v spomladi spet rodi. Oh, kako modro je to! 6. Bog da za dežjem solnce, za dnevam tiho noč, de se človek in živina počije. Bog dobro letino da, de si ljudje pomorejo; pa tudi ljudem uimo pošlje, de Boga ne poza¬ bijo. Kar Bog stori, vse prav naredi. O pre¬ velika Božja modrost! Kdo je bil njegov sve- tovavec ? 7. Beli papir, ki na njega pišemo, je lep, še lepše je belo rudeče lice, kadar se v jutro čisto umijemo. Veliko lepša od lica je naša duša še nedolžna, Božja podoba. Od vsega lepši je Bog; Bog je naj večja lepota- 8. Dušo čutimo, pa je ne vidimo; ona je duh. Tudi Boga povsod čutimo, ki vse ohranuje, vlada in živi. Zakaj pa Boga ne vidimo? Ker Bog trupla nima; Bog je čist duh. Za to Jezus veli: „Bog je duh; i kdor ga moli, naj ga moli v duhu in v resnici." 41 9. Gerdo bi bilo polo papirja z tinto pokapljati. Gerje bi bilo lepo belo lice s sa¬ jami mazati. Pa še gerje bi bilo drago dušo, lepo Božjo podobo, z greham, s strastmi in hudimi navadami oskruniti. Grdh je naj večja gerdoba, in Boga naj bolj žali. Bog ljubi dobro, kar je prav, in sovraži hudo, kar je greh. Bog je čez vse svet. 10. Ce smo pridni bili, in se skerbno učili, nas veseli. Če smo kaj hudega storili, nas serce boli. Sram uas je, in rudečica nas oblije; ne upamo se ravno pogledati. Naša vest, /.notranji Božji glas, nas opo¬ minja in svari. Vest nam pravi, de Bog do¬ bro z dobrim plačuje, pa tudi hudo s hudim kaznuje. Kaj je storil Bog Kajnu? Kaj Opnu in Pinezu, Helijevima sinama ? Bog je neskončno pravičen. Bog je pa tudi usmiljen. 11. Kadar dobre stariše razžalim, jih za odpušenje prosim rekoč: Ljubi oče! draga mati! odpustite mi; ne bom več tako. Radi mi odpustijo, če se poboljšam. Ce grešivši Bo¬ ga razžalim, ga tudi iz serca za odpušenje pro¬ sim rekoč: O Bog, bodi meni milostiv ! — Bog nam rad odpusti, in se nas usmili, če nam je resnica ne več grešiti. Bog je ne¬ skončno milostiv. 12. Pa tudi mi bodimo milostivi, radi prizanesimo in odpustimo, če nas kdo raz- 42 žali. Lepo je odpustiti, še lepše za odpu- šen je prositi, naj lepše pa za neprijatle moliti, kakor Jezus na križu, rekoč: „Oče! odpusti jim; saj ne vedo, kaj delajo.“ Vsak dan grešimo; vsak dan toraj lepo molimo: „Oče naš! — odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušamo svojim dolžnikam.“ — Tako bomo Božji otroci. 13. Bogu ne dopade lepo oblačilo, ne druga lepotija; pridne otroke, dobre duše Bog rad ima. Če smo ubogi in revni, de smo le pridni in nedolžni , nas Bog ljubi. Bog nam bo srečo dal na tem svetu, na unem pa sveto nebo. Lepega serca bodimo, de v nebesa pridemo; Bog je naj večja lepota. C'6lxx. Kje je ljubi Bog doma? 1. »Mamica! Kje pa preliva dobri Bog, kteri veleva, de rožice rastejo?“ mali Lenče svojo mater popraša. Mati odgovorijo: ,,Ljubi Bog je v nebesih, pa tudi na zemlji pri nas. Dober oče je, ki nas ljubi, mi vsi smo nje¬ govi otročič'’ — »Ali sim tudi jaz njegovo dete?“ vpraša Lenče. — „Kaj pa de‘ l pravijo mati. Bog te ljubi, on veleva za te sadju rasti, rožicam cveteti da, on daje, de ti solnce sije. Bog te varuje, kadar spiš, in te ohrani, kadar bediš, Le pridin bodi!“ ,, Prav pridin biti in pa Boga ljubiti hočem!“ je Lenče djal. — „Takd bo prav /“ so mati rekli. „Po tem boš ti vesel, oče in mati tvoja te bova vesela, in ljubi Bog tudi te bo vesel. De boš pomnil, kje je ljubi Bog doma, po¬ slušaj! Bom ti levo pesem zapela.“ Nas v hišo Božjo vabijo, De bi Očeta hvalili, Nauke prav poslušali, Prebiva v cerkvi Bog pri nas, Posluša naših prošenj glas, Bog v cerkvi je doma. Vas svet s'cer Božji tempelj je, JVaj lepši tempelj pa serce: Bog čisto serce poželi, Te prosi, ino govori: Oj dete! serce meni daj, Bom dal za serce sveti raj; Naj v sercu bom doma. 3. Bog je povsod. Kako čudno je Mi smo zdaj v šoli; doma nas ni pa je doma in tudi tukej pri nas. na,'vsakem, tudi na naj dalnejšem kraju ob 'enem. V solncu je Bog, v luni in zvez¬ dah , na zemlji in v morju. Ce hodimo v noči po samoti, Bog z nami hodi, ne bodi nas strah. Če gremo po nevarnem potu, ne bojmo se, Bog je pri nas. Ce bomo v daljne dežele prišli, med tuje ljudi, Bog bo tudi tam naš varh in pomočnik. 4. Bog je v nebesih, kjer pravične plačuje, in se jim uživati daje; on je v peklu, kjer pogubljene strahuje, in čisti verne v vicah. Naj pojde kdo, kamor hoče, Bogu uiti ne more; Bog je povsod. ^ Oh, veselimo se, zakaj Bog je pri nas! Ce je pa Bog z nami, kdo bo zoper nas ? — Samo greha nas bodi strah; greh Boga zali^ greh je naj v / XXI. Stari Bog vedno živi. V nekem kraju je bil pridin rokodelec . Sebe in ženo je s svojimi rokami pošteno živil. Dragina postane, dela rokodelcu po- manjkuje; možu in ženi se hudo godi. Ro -> kodelec poprej vesel zdaj žaluje, ves obupen in pobitega serca prihaja. Usmiljena žena moža tolaži, pa se ji ne da oveseliti. Eno jutro žena vsa žalostna vstane, in se na .jok derži. „Kaj ti je, Marijanajo mož vpraša, „ali si bolna ?“ „Oh,“ je djala, „bolna nisim, pa strašne sanje sim nocoj imela, in povedati si jih ne upam.“ Kaj se ti je sanjalo? jo radovedni mož propraša. „ Sanjalo se mi je, de je naš ljubi Bog umeri, in de so ga angeli poko¬ pali. “ „Oj ti abotna žena!“ ji mož veli, in se ji posmehljd, cesar že dolgo ni bil storil, „ali ne veš, de Bog ne umerje ? On je vselej bit, in vselej bo. Stari Bog vedno živi. 11 »Ali pa veruješ to , de še stari Bog zi¬ ni? ga modra . ženka popraša. „Kako bi tega ne veroval?“ ji mož odgovori. „Ako pa ter dno veruješ, de stari Bog vedno 46 96 be m. živi, zakaj si pa zaupanje va-nj zgubil, kakor de bi Boga več ne bilo? Ali si pozabil, kaj bogaboječi David pravi: „Bil sim mlad, in sim se postaral, pa nisim vidil poštenega zapušenega, ne njegovih otrok kruha prositi“ „Prav imaš, ljuba zena!“ reče moz, ter jo spet vesel j pogleda. „Stari Bog vedno živi; on bo r pomagal 5 1. Sveta in stvari na svetu ni bilo; an- 1 geli, ljudje in vse druge stvari so začele biti, ko jih je Bog vstvaril. Pred stvarjenjem ni bilo stvarice; le Bog je bil s am iz sebe od vekomaj. Boga ni nihče vstvaril, ker nikogar ni bilo. Bog ohranuje vse, kar je vstvaril; pa konec bo imelo, kadar in kakor Bog hoče. Boga pokončati pa nihče ne more. 2. Stari gradovi so se razrušili, tudi cer¬ kve poderle, in velikim mestam, ki so bile svoje dni imenitne, ni sledu. Vse se premeni kar kor oblačilo, le Bog ostane, kakor šen je bil; on je nepremenljiv. 3. Sar Bog reče, se zgodi; kar Bog obljubi, dopolni, in kar zazuga, gotovo stori. On ne more lagati, se ne da golufati. Bog je neskončno resničin in zvest. Re¬ kel je, de bo konec sveta; zgodilo se bo, kadar in kakor bo Bog hotel. 4 . Adam je živel 930 let, Set, njegov sin, pa 912. Matuzala, pobožen moz, je učakal 47 969 let, in je umeri. Čez 80 let tudi nas no¬ benega ne bo na tem svetu; Bog bo veko¬ maj, in vsi pravični pri njem. Blagor nam, dokler Boga prijatla in pomočnika imamo; njega na veke ne bomo zgubili. 5. Na posvetno blago, na premenljive ljudi se ni zanašati; vse se nam hitro pre¬ meni. Lahko se na Boga zanesemo; on se ne premeni; Bog je večin in naj bolj po¬ polnoma bitje. Lepo sveti Janez uči: „Svet preide in njegovo poželenje; kdor pa voljo Božjo spolnuje, ostane vekomaj. 6. Kaj pa je volja Božja ? Sveta volja Božja je, de radi v šolo in v cerkev hodi¬ mo , se pridno učimo, pobožno molimo in lepo pojemo , de učenike in starše lepo vbogamo, de rastemo ne le na starosti, temuč tudi na modrosti, ljubeznjivi Bogu in pravičnim ljudem. Bog hoče, de se radi imamo, si eden drugemu pomagamo, in se varujemo greha. 7. Če hočemo voljo Božjo dopolniti, se ne smemo kregati, ne eden drugemu kljubovati, se ne dražiti, ne sovati, to bi Boga žalilo. Bog je naš ljubi Oče, mi vsi smo Božji otroci. Bog le pohlevne, mirne otroke rad ima, ne pa prešernih. Jezus veli: ,,Bodite popolnoma, kakor je vaš Oče v nebesih po¬ polnoma. “ XXII. Lepoglasje v branju. Otroci! kaj izgovarjamo, kadar govorimo ali beremo? — Kabar beremo ali govorimo, izgovarjamo zloge, besede in cele stavke. Iz česa so zlogi zloženi ? Zloženi so zlogi iz pismenk, ktere se tudi čerke imenujejo- Vsak zlog ima po eno, dve , tri ali še več pismenk, glasnic in soglasnic. Kolikor glasnic, toliko je zlogov. Zlogi za se še nič ne pomenijo. Kakor so glasnice ali dolge (a, e, i, 6, u) ali kratke (a, e, i, o, u), se tudi zlogi primerno izgovarjajo. Iz česa so besede ? Besede narejamo iz pismenk in iz zlogov. Vsaka beseda ali reč (ki se reče} ima po eden, po dva, po tri in tudi več zlogov. Vsaka beseda nekaj po¬ meni, kar se vidi, aii ne vidi; p. brat, čast, učene, učenik, dolžnost. Kako se zlogi v besedah imenujejo? Zlogi so korenine, iz kterih besede tako rekoč ra¬ stejo, pa tudi rastlike, ktere iz korenin ra¬ stejo; p. uk je korenina, iz ktere so besede: učiti, učene, učenik, učenost izrastle. Iz česa so pa stavki ? Stavki so iz dveh, treh ali iz^eč besed sostavljeni, s kterimi se nam kaj pove. Več stavkov po redu zloženih se imenuje 49 govor; p. Mlade leta so našega življenja žlahtni cvet. Koristne*) vednosti in pa svete čednosti so mladenčev in mladenčic drago cvetje, ki na sta¬ rost dober sad obeta. Vsak gr6h je hud mraz, in vsaka strast ali grešna razvada je huda slana, ki žlahtno cvetje pomori, de po tem prida, sadja ni. Oh mladenči! varajte se greha, varujte se razujzdanosti! Kako se besede v stavku razločijo? — Imenitniše, ki so jedro ali zerno stavka, bolj na glas izrekujemo, in te dobivajo stavski na¬ glas. Besede, ki se imajo z naglasam izgo¬ voriti, k so od drugih bolj na debelo ali pa bolj na redko stavljene, v pisanju pa pod- čertane; p. Beremo dobro, pišemo še slabo, Ali je to res? V nekoliko tednih bomo tudi lepo pisali; le pridni bodimo! Bodimo skerbni; kdor nima prave skerbi, se malo nauči, ce ravno v šolo hodi. Kako se razločijo stavki v velikem go¬ voru? Tudi posamezni stavki so v dolgem govoru eni od drugih imenitniši, in imajo svoj naglas; p. Otroci, kteri hočejo, srečni biti morajo od mladih nog pridni biti, Bogu lepo služiti, in starše radi slušati; to jim bo prineslo božji blagoslov in stanovitno srečo za vse žive dni. *) Korist, ali prid. Malo Berilo (krain.') 4 50 Veliko velja, kdor čedno brati in primerno govoriti zna. Če hočemo lepoglasno brati, se moramo jpo naslednih pravilih ravnati: 1. Vsako pismenko razločno in jasno izrekujmo, ali po njenem navadnem glasu, ali po navadi kraja, kar je prav. Kdor pismenke požera, besede upera, gladko ne govori, in se težko razumč: 2. Različne glasnike se privadimo tu<|I različno izgovarj ati; p. Dete mleko rado je, dokler je še mlado. Mleko je otrokam vino, vino pa starim ljudem mlčko. 3. Kerhko in kratko izgovarjamo samoglasnico e, kadar pred r in drugo so- glasnico stoji, tako kakor de bi e zamolčali. Nekteri v takih zlogih e ne pišejo, ker se ne izgovarja; p. Smert = smrt; vert je od- pert = vrt je odprt. 4. Pazimo na zlog, kteri ima v besedi naglas, de ga na dolgo potegnemo, ali pa na kratko odsekamo, kakor modra navada ali raba *) uči; p. Učeniki nas uče, učenci se učimo; le skerbno pazimo, de jih o veseli m o. *) Raba, rabiti ali nuc nucati. 5. Povzdignimo glas pri besčdi,ktera ima v stavku naglas, ali ktero hočemo, de bi jo ljudje naj bolje zapomnili, ker je naj ime- nitniša; p. Smo ubogi, pa bodimo pošteni; naj boljše blago je p ostenj e. „Ne spravljajte si zakladov na zemlji (pravi Kristus), ker jih ruja in molj konča, in ker jih tatje is- kopljejo, in ukradejo. Nabirajte si zaklade v nji b e s i h.“ „Kjer je tvoj zaklad, tam je tuai tvoje serce.* 6. Cel stavek, kteri je v govoru od drugih imenitniši, svoj naglas dobi, in se glasnčje izgovori, de bi ga poslušavce pazneje sprijeli in ohranili. Taki stavki so za to bolj tolsto nastinjeni. 7. Potrebno je lepoglasj e v branju, pa se težko dopove, lahko privadi. Kdor dobro posluša, pa pridno poskuša, bo hitro lepoglasno bral. Bog nam daj! XXIII. Mladosti naj lepši zgled. . .... \ Mati! kdaj pa bomo spet lepi paradiž in pa jaslice v kotu imeli? popraša N a ni k a mater, ki so na klopi sede predli. O božiču, dete mo je> mati odgovorijo. Ali ti jaslice dopadejo? Nanika. Bele golobce sim rada gledala, kteri so se po tramu in po polici zibali, in pa zlate 52 orčhe, ki so po zelenih vejah viseli. De bi bil le skoraj spet božič!*} Mati. Ali pa tudi veš, moja Nanika, kaj lepi paradiž pomeni? Si že slišala, kaj nam male jaslice kažejo? Usedi se k meni na klop; ti bom povedala. Lepi paradiž ali raj, ki ga o božiču v hiši naredimo, nam kaže tisti srečni vert, kterimu je bilo raj ali paradiž ime, v kterem sta Adam, naš pervi oče, in pa Eva, naša perva mati, živela. Srečna sta bila, in dobro se jima je godilo; imela sta vsega dovolj. Kača, hudi duh, je Evo zapeljala, Eva pa Adama, de sta prepovedani sad jčdla. Bogu sta bila nepokorna; grešila sta, in zgubila lepi paradiž, srečni raj. Tudi mi nimamo srečnega raja na tem svetu, v njegov spomin o božiču lep paradiž napravljamo. Bog se nas je usmilil. Na unem svetu nam je še lepši paradiž, sveti raj pripravil. Poslal je svojiga Sina k nam, de bi nam pot v sveti raj pokazal, in pa nam vrata v nebesa odperi, ktere nam je greh pervih staršev zaklenil. Božji Sin Jezus se je majhno dete ro¬ dil Marija ga je povila in v male jaslice *) Božic ali Jezusovo rojstvo. 53 položila. To nam lične jaslice kažejo. Nepo¬ korna sta bila Adam in Eva; s tem sta nam srečni raj zgubila. Pokoren je bil usmiljeni Jezus; s tem nam je spet sveti raj zaslužil. Otroci! pokorni bodite tudi vi, če hočete srečni biti, ljubi Bogu in ljudem, kakor ljubez¬ nivi mladenč Jezus, v malem mesticu JBelle- hemu rojen, v Nazaretu pa izrejen. Kadar je bil Jezus dvanajst let star, sta ga Marija in Jožef v Jeruzalem vzela v tempelj na božjo pot. Po dva dni hoda so imeli v Jeruzalemski tempelj, ker druge cerkve ni bilo. Jezus, božji mladenč, je imel do veže božje veliko veselje. Lepo je molil in poslušal božjo besčdo, ter je v tempeljnu ostal, ko sta se Marija in Jožef domu povernila. Dan hoda prideta, in ne najdeta Jezusa med tovaršijo. Ustrašita se, in se hitro v Jeruzalem poverneta. Kje sta Jezusa našla? Med učeniki je sedel, jim lepo odgovarjal, in jih prašal toliko modro, de so se mu vsi čudili, ki so ga slišali. Kaj je Marija Jezusu rekla? „Sin! za kaj si nama to storil ?“ Glej, žalostnega serca sva te iskala.“ Jezus odgori: »Kaj, de sta me iskala? Ali nista vedla, da moram v tem biti, kar je mojiga Očeta?“ (v hiši božji, pri božjem nauku?) Jezus je šel ž njima v Nacaret, in je bil svojim staršem 54 pokorin. Rastel je ne le na starosti, ampak tudi na modrosti in ljubeznivosti pri Bogu in pri ljudeh. Kako lepo je to! — Naj bi vsi otroci toliko pridni bili v cerkvi in doma, kakor je bil Jezus, mladenč božji! XXIV. Hoja za Jezusam. -Ir Otrok po poti gre, Pa iti kam ne ve; Veli mu Jezus sam : Veš, moje dete, kam? Le hodi za manoj! 2 . Le hodi za manoj; Vodnik bom dober tvoj. Glej, to je ozka pot; Ne zgubi se od tod, In hodi za manoj! 3 . Le hodi za manoj; Jaz hodim pred taboj, De te v nesrečin kraj Kdo ne zapelje kdaj; Le hodi za manoj! 55 «k in si r S 4 . % Le hodi za manoj, Se hudega ne boj; Bom varno vodil te, De ne spotakneš se. Le hodi za manoj! 5 . Le hodi za manoj! Sim tron zapustil svoj, De tebe peljal bom V prelepi rajski dom. Le hodi za manoj! - 6 . Le hodi za manoj! Glej, majhen bratec tvoj Sim hotel jaz postit’, Ti ložej pot kazat’ Le hodi za manoj! 7 ._ Le hodi za manoj! Saj sim prijatel tvoj, In te skoz smert in križ Popeljem v paradiž. Le hodi za manoj! — 56 a Le hodi za manoj! Glej, gor’ je Oče moj. Kar zapove, lepo Štor’ vse kot jaz zvesto, In hodi za manoj! XXV, Kako se v cerkvi vede, 1. Otroci! cerkev je veža božja. Pred živim Bogam stojimo, kadar smo v cerkvi. h Bogam govorimo, kadar molimo. Kadar poslušamo božje nauke, Bog z nami govori. Kako čedno se imamo toraj v cčrkvi vesti, de Boga ne razžalimo! 2. če pred šolo v cerkev hodite, šolske reci tačas v šoli pašajte. Kadar po šoli v cerkev greste, orodje s saboj vzemite. 3. Po dva in dva, dekleta pa po dve in dve v cerkev hodite, fantje naprej, dekleta za njimi, lepo tiho in mirno. 4. V cerkvi naj vsak na svoj odkazani kraj stopi, naj stoji ali kleči, lepo poje ali moli, kakor se vam ukaže. Po opravilu spet v tem redu iz cerkve odidite. 5. Ob nedeljah in praznikih*) o pravem času v cerkev prihajajte, le na vam odmerjen Praznik ali Svetek. 57 /. . kraj hodite, božje nauke zvesto poslušajte, in pobožno molite. 6. Kadar pojete ali na glas molite, ne kričite perveč, temuč molite gladko in zložno. V procesijah ali obhodih lepo po versti hodite, molite ali pojte, kakor se vam naroči. To tu¬ di storite pri pogrebih. 'o 7. Kadar ob nedeljah ali praznikih po pol¬ dan k službi božji pridete, se tudi v šoli sni- dite, in iz šole po dva in dva v cerkev poj¬ dite, ako je šega taka. V cerkvi na svojem mestu keršanski nauk zvesto poslušajte. 8. Če ob odmenjenih dnevih k spovedi in k svetemu obhajilu greste, zberite se, če je mo¬ goče, v šoli. Iz šole pojdite po dva in dva v cerkev. Lepo pobožno se nosite in po svetem obhajilu mirno domu hodite. 9. V cerkvi in na vsih svetih krajih se spodobno in pobožno obnašajte, ter ne poza¬ bite, de ste vpričo Boga. Ne ogledujte se v cerkvi, ne smejajte se, igrač v cerkev ne no¬ site, ne letajte po cerkvi. 10. Molitvine knižice imejte, in pobožno molite ali pojte iz njih. Ne hodite v stisko, in po dokončani službi božji pojdite iz cčrk- ve v lepem rčdu, dečki naprej, dekleta za njimi, domu. * ■/*, j/ 11. Po potu v cerkev, kakor iz cčrkve domu, spodobno hodite. Pozdravljajte tiste, kteri vas srečujejo, in imenitnim osebam*) se odkri¬ vajte in priklanjajte, kakor se spodobi, ?Z12. Pred cerkvi jo se ne mudite, ne igrajte krog cerkve, ne hodite brez dovoljenja v turen, ne lazite po zidovju, in po stčnah ne čerkajte. Le hitro v cčrkev stopite, in na službo božjo se pripravite. Po vedenju v cerkvi se pozri^ kaj otrok velja, in kaj bo iz njega, Mali Rempert, naj mlajši zmed šolarjev, se je naj čednejše obnašal. V cerkvi je pfiedal- tarjem pokleknil, seje polagoma pokrižal, in se je mirno na svoje mesto podal. Ko so po potu drugi sošolarji in sošolarce rojili, je Rembert mirno svoj pot hodil. Sv. škof Anžgar ga ugle¬ da, spozna modrega mladenča, pokliče njegove starše in jim reče, naj njemu Remberta za višje šole dajo. Veseli izročijo dobri starši svojiga sina svetemu škofu. Pridni Rembert zraste učen mož, imeniten škof, in je zdaj svetnik v nebesih. \ v Kakor se mlado drev’ce nagne, Tako bo rastlo staro drevo. Česar se mlado dete privadi, Tega se starček odvadil ne bo. *) Oseba ali persona. 59 XXVI, Spoštuj očeta in mater. "f 1. Kaj je delal Jezus v Nacaretu pri svojih starših? — Sv. pismo pravi, de jim je bil pokoren. Jezus je vbogal Marijo, svojo * božjo mater, in ji v domačih poslih*) veselo stregel. Pomagal je svetemu Jožefu, svojimu redniku, delati stole, mize in orala; ker je bil Sv. Jožef tesar.**) Pač je bilo lepo gledati božjiga mladenča, kako je tesal, žagal inver- tal, de bi si kruh prislužil! Je bilo pa Jezusu treba delati? Ne, nje¬ mu so angeli stregli. Pokazati je hotel otro- kam, kako naj stariše radi vbogajo, in jim delati pomagajo po svoji moči. Kar oče uka¬ žejo ali mati rečejo, imajo otroci hitro in pa veseli storiti. Se opotavljati ***), kislo der- žati ali pa prašati: kaj mibotedali? jegerdo. Staršem vkijubvati je hudobno, jim jezljatiali oporekati pa greh. 2 - „Jernejčik!“ so rčkli oče, „idi h kovaču, in mu povej, de ga lepo pozdravim, in de sim ga rekel poprašati, ali bi utegnil naše konje .4 l // /I /! *) Posel ali opravilo. **) Tesar ali Cimperman. ***) Opotavljati se ali muditi! 60 podkovati? Potem teci v mlin, in poprašaj, ali ni smemo kaj mlet poslati?" Jernejčik se je ji gerdo deržal, kakor bi nerad šel. Berž njegov p mlajši brat Markec skoči rekoč: „Ljubi n oče! naj jaz k njemu grem; vse bom prav lepo opravil.“ Markec vzame svojo kapico in c veselo dirja. V kratkem nazaj pride in pove, s kako je svoje naročila opravil, kaj je kovač { rekel, in kaj je v mlinu zvedel. Oče ga lepo t pohvalijo rekoč: „Ti si vse dobro opravil/' i To je bilo Markcu veselje! 1 ,3* Ljud in i 1 i c a je bila ravno tako berzna- 1 Če so ji mati rekli: ..Idi, in stori to ali tisto" je hitro storila. Če so jo mati po kaj poslali, je urno prinesla. Le odkimnili so, če ni bilo kaj prav, in Ljudmilica je precej pustila. Kar je starišem le na očeh vidila, je veselo storila. H 4 . Mart in e k pa je bil ves drugačen. Če so mu oče kaj prepovedali, mu je zamer- zelo. Če so mu mati kaj rekli storiti, se je jezno deržal, je po času lezel, in ga dolgo ni bilo. Kaj mislite, koga so starši rajši imeli, Ljudmilico ali Martinka? — Kaj je Martinek pogosto dobil, če ni hotel vbogati? — Komu hočete biti pa vi podobni de vas bodo starši prav,yadi imeli? \'j£. Vertoglavi otroci, ki vse kota obletajo, po izbi dirjajo, vse preveržejo, z vratmi treskajo, de okna klepečejo, so ljubim staršem velika «1 a li nadloga. Male otroke iz spanja bude, ali J e jih dražijo, de se derejo, in delajo vsi hiše ne- ov pokoj. Takih otrok Bog nima rad; Bog je oče ki miru pa ne nepokoja. lv fa 6. Pavlik je bil živ nepokoj, zdaj je na ^ in dvorišu na vse gerlo kričal i pokal, zdaj po e, stopnicah priropotal, zdaj po hiši skakaje stol c prevernil, ali kaj na tla spustil, ali z durmi 6 treskal noter in ven grede. Tako je dete izdra- mil, de se je začelo jokati. Mati so mogli vse popustiti, in iti dete tolažit. Ali ni to ma- • teri merzelo? Kaj so mati Pavliku storili? ' 9 i. Terezika je rada svojiga malega , brata dražila. Če je hotel fant kaj imeti, mu ni dala; zdaj mu je kako igračo po sili vzela in zgubila, če seje jokal, mu je še huje vklju- bvala. Vselej je bila nevoljna, kadar so ji ga rekli varovati. Za to pa tudi fantič ni hotel biti pri Tereziki. Jeze se je od nje privadil, se je gostokrat iz vsega gerla deri, in je ves hudo- voljin, prepirljiv fant prihajal. Vse hudo je sestri povernil, kar mu je žalega storila. Kdo pa je bil temu kriv?— Kdo je otroka hudobe naučil?— Otroci! prijazni imate biti do svojih bratcov in sestric, de vas bodo tudi radi imeli. I. Lizika je malo dete prav rada imela. Kakor se je zbudilo in jelo jokati, gaje hitro pozibala, pa mu zapela. Dostikrat ga je iz po- stljice vzela, ga na svoje krilo posadila, mu košček kruhove skorjice žvekati dala, ali mu 62 • • • / • • i s cim drugim poigrala. Dele je bilo prav rado ^ pri njej, in mati so lahko tačas svoje dela j ^ opravljali. Lizika pa je tudi pri materi veliko ^ veljala. In kaj bi ne? Pohlevne otroke tudi ^ angeli božji radi imajo. ^ ). Otroci, ki si jedi izbirajo, ki jim je j kosec kruha premajhen, močnik preslabo za- ^ beljen,*) so nehvaležni otroci. Otrok, ki se kuja, če mu ne dajo ali ne store, kar poželi, £ je šibe potreben, in kteri z jokam kaj hoče do- siliti, temu se ne sme dovoliti. Za svojoglav- JJ! ( nost je šiba naj boljše zdravilo. Sveto pismo ^ pravi: „Neumnost je terdo vsajena vfantovo ser- % ce, pa šiba jo bo ispodila.* Česar navadiš fan- tiča, tega se tudi starče ne bo odvadil. ( 10. Jakec je hotel zdaj to, zdaj uno j reč od svoje matere imeti, če mu niso hitro dali, , ali če so mu celo odrekli, se je začel čemeriti.’*) Je pa zdaj hitro dobil, kar je poželel? Nikar. Mati so rekli: „Ravno zato, ker tako hočeš dosiliti, ne boš dobil.“ Jakec vidi, de s hudim nič ne opravi, in se po malem svoje gerde na¬ vade odvadi. m Mati so trem otrokam vsakemu eno jabelko dali. Franček je mermral, de je naj manjše dobil. Mati so mu berž jabelko vzeli Zabeliti ali začiniti. Čemeriti se ali se jeziti* 63 rekoč: „Ali bi rad večje jabelko imel, France? Kdo če žnjim menjati ?“— „Jaz‘‘ manjšasestra Jerica odgovori. Mati veljo: „Jerica, le obderži, kar imaš! Tvoj brat tega ni vredin. Kdor malega ne časti, tudi večjiga ne dobi. Bom Francetu jabelko za jutro hranila in vidila, ali bo ž njim zadovolniši?“ Drugi dan je bilo Francetu jabelko dobro. 1$. Petrik ječmenove kaše ni rad jedel. Če so jo na mizo prinesli, je preč*) žlico položil in pisano gledal. Mati ga pogledajo rekoč: „Petrik! kaj ti ta jed ne diši? Nisi delal, kakor mi; za to ti ne diši jesti. Saj malo zajini! Veliko jesti bi ne bilo zdravo za tebe, ker ti kaša merzi. **) De bi ti pa ne škodilo, danes nič druziga ne boš dobil jesti. V pri- hodno pa bom ječmenove kaše večkrat skuhala, de se je po času privadiš. Škoda bi bilo, de bi ti tako zdrave in dobre hrane ne jedel!“ Ali so mati prav imeli? — Kaj bo iz izbir- l.jiviga otroka? — Ali bode Bog takemu srečo dal! Petrik je hitro žlico pobral, in je prav rad ječmenovo kašo jedel. Vsaka jed je božji dar; Le izbirati nikar! : - -—- - - * *J Preč, hitro, kmalo. Merziti ali gabiti se. XXVII. Pridni otroci! 1. Pridni otroci starišem radi pomagajo, celo prosijo očeta in mater, naj jim kaj dela dajo. Po zimi starši prinesejo otrokam sočivja, leče ali graha prebrati; po leti jim rečejo sadje pobirati. Dekliči materi v kuhnji pomagajo, jim kakih derv prinesejo, posodvo pomijejo, ali pazijo, de juha ne iskipi, kadar morajo mati kam oditi. 2. Hlapčiči pomagajo očetu pri živini. Zdaj jasli istrebijo, zdaj polagati pomagajo, ali ženejo živino napajat. Naj rajši dečki konje na vodo jezdarijo; pa jim je nevarno. Dobro se imajo varovati, de jih konj ne verže, ali pa od zadej ne ritne. Vol rad od spredej bo¬ de, prešič pa od strani ravsa in grize. 3. Ko je Julika iz šole prišla, soji mati hitro kaj delati ukazali. ,,Pojdi in zmotaj mi prejo z vretena, zvij mi cviren v klopčič. Pometi hišo, pobriši mizo in klopi. Pomij piskre, sklede in latvice, pa pomije verzi v pomi- jak. Nože in vilice čedno podergni, de se bodo svetili; pazi pa, de se ne urežeš ali ne ubo- deš.“ Tako se je Julika dela privadila, in se naučila vsakega posla se prijeti. V svojem dvanajstem letu je že znala precej gospodinjiti. 65 „ Vi ste vender srečni, de imate tak pridno hčerko,“ je rekla sosčda materi »VašaJulika je se tako mlada, pa vam že povsod pomaga. Moja Metka ni taka." Mati so rekli: »Meni je to prav, de za večje šolarje po poldne šole ni. Tačas Juliko doma k dčlu priganjam, de se mi dčla ne odvadi. Služi mi že, kakor srednja dekla. Upam, de bo sčasoma tudi dobra go¬ spodinja. Kako seje Juliki dobro zdelo, de so je bili mati toliko veseli! Otrok, kteri staršem veselje dela, je na srečo vsi družini, naj lepši cvet očetu in materi. Ali, žali Bog, de je malo takih ! 4. M akselj je bil cel nemarnež. Ako je čutil, de bi mu starši kako delo izročili, jo je tiho za zidam potegnil, in se ves večer po vasi potepal. Mati so večkrat rekli: »Kaj bo iz tega dečka? cel dan se okoli klati, obutev dere, se ne uči, in nama nič ni ne pomore; je in pijč zastonj. Se jezo in pa stroške imava ž njim!" »Veš kaj, Marina!“ rečejo oče, „slu- žit ga dajva, naj si tujiga kruha pokusi." Starši dajo Makseljna čedniku v službo. Živež in pa osem goldinarjev so mu za plačo izgo¬ vorili. Ali Makseljnu je bila vsakdanja hrana preborna;*) tudi oblačilo je na paši pri svinjah hitro rastergal. Na živino ni pazil, in pogosto *) Boren ali reven. Malo Berilo (kram). {5 66 svinje v škodo pušal, Ljudje so svinjarja čed- niku zatožili, in on ga je prav hudo pretepel. Ker se ni poboljšal, ga zadnjič clo proč spoka. Domu k staršem si zdaj Makselj ne upa, v službo ga nihče ne vzame. Kaj mu je začeti? — Kruha mora prositi. — Tako se otroku godi, ki v svojih mladih letih ne sluša, in delati noče. Mlad berač je star tat, pravijo lju¬ dje; in ravno ta se je tudi Makseljnu pripe¬ tila. *) V domačem kraju mu niso hoteli vbo- gajme dajati, ker so ga poznali, v neznane kraje se poda; pa tudi po drugih krajih pri enih hi¬ šah malega kaj dobi, pri drugih pa nič. Po¬ gosto so ga zmerjali. „Po kaj k nam hodiš so djali, „v svojim kraju berači;**) mi imamo za svoje sirote skerbeti. Ako sipridin in pa po¬ treben, te bodo tvoji znanci in sosedje preživih; če si pa malopridin šterc, bi imeli greh ti kaj po¬ dariti^ Spet drugi so mu djali: „Oj ti. mlad po- lepenc: bi bil že za mnogotero delo. Zakaj pa služitnegreš? Prisvojenipotepanjuseboškrasti privadil.“ Ta beseda je bila resnica. Prišel je k hišam, kjar ni bilo nikogar doma, ali le kak otrok. Sem ter tje je kaj skrivaj iz¬ maknil in odnesel, če je našel priliko, ***) je tudi v shrambe zlezel in kradel. V kratkem Pripetiti se ali primeriti se. •sKj Ueračiti ali petljati. ***) Prilika ali priložnost. 67 so ga zapazili, zgrabili, in ga na sodbo gnali. Kako se je tatu godilo, se lahko v6. Glčjte, kam pride mlad lenuh! Kdor ne dela, naj tudi ne je. 5. Pridni otroci starše za vsako reč pop r o- sijo, pa tudi za vse lepo zahvalijo, naj bo veliko ali malo, naj jim bo prav ali ne. Staršem izmikati, jih golufati in jim skrivaj jemati, je greh. To le razbojniki delajo; in kdor tako dela, je razbojnikov prijatel, pravi sveto pismo. — Otroci! otroci! lepo spoštujte starše, dokler jih imate. Pride čas, ki bi jih radi slušali, pa jih ne bote imeli. Starše bote pokopali, blagoslov četerte zapo¬ vedi pa vse žive dni imeli, če ste očeta in mater spoštovali. XXVIII. Bogaboječe dete. — 68 — 2 . 69 nttm n/em di . / r /ta pf^k/ / ne 5 . 've nage /eec/ e mam. SAe StAAo- dAacem en d/a/em, Sc/Aoma^tdem, nazey S/em, S/e AamodAe/godcem. S/o/cfia/ uenoAid de ne^dem / 6 > itd" A n d/iode ceecafe ne dmem. 6 . er v g C/mam Je ena Pec : ^/At/e v fieddeA A/gcye c/ne / no>ce, S/edcc, Ae ^eeAe/e ze/e f Jfad mee /e nag AaS vdec. 77 7 ?a^g dgee/fe^eeAy>a cS/Zo^a, AAAcefcde me /aA da A't ema. 70 I XXIX. Hvaležni sin, Egiptovski Jožef. „Kdor se Boga boji, spoštuje svoje sta- riše.*' To resnico nas uči Sv. Duh, in nam jo Egiptovski Jožef, de nič lepše, pokaže. Jožef je imel dobrega očeta Jakopa, pa zlo hudobne brate. Rad je bogal očeta, in prav radi so zalega Jožefa imeli. Jožef z raz- ujzdanimi brati ni potegnil, za tega del so ga malopridni bratje čertili, in prodali tujim ljudem v Egipt, v daljno tujo deželo. Jožef je v tujem kraju Bogu zvest ostal, in je svojiga gospodarja pošteno služil. Prav rad ga je imel, in mu vse zaupal. Nesramna žena hoče nedolžnega Jožefa v greh zapeljati, ali Jožef se je Boga bal, in zbežal rekoč: ,E a k o bi toliko hudobijo storil, in zoper svojiga Boga grešil /“ Po hudobni ženi krivo zatožen, je bil ne¬ dolžni Jožef v ječo zapert. Huda se mu je godila; pa rajši je vse prebavil, kakor de bi se bil Bogu zameril. Bolj se je bal Boga, kakor ljudi. Bog pa Jožefa tudi ni zapustil. Dal mu je toliko modrosti, de je kralju čudne sanje prav razložil, in kralj ga iz ječe na svoje mesto povzdigne, ter ga za malega kralja (svojiga namestnika) postavi. Poglejte, tako Bog za svoje skerbi! Srečni Jožef svojiga starega očeta ni po¬ zabil. K sebi je starčika povabil, de bi se očetu na stare dni dobro godilo Jožef, ki je bil pervi za kraljem, se ni sramoval očeta , sta¬ rega pastirja. — Jakopu naproti teče, ga ob¬ jame, ljubeznjivo kušuje, in veselja se joka. Dalje 71 očetu naj boljši kraj za prevžitek, jih je z vsim potrebnim oskerboval, in lepo imel do smerti. Na smertni postelji Jožef svofiga očeta ni zapustil. Lepo jim je stregel. Ko so umerli , jim hvaležno oči zatisne , in jih pošteno po¬ koplje, kakor so mu bili naročili. Otroci! tako spoštujte očeta in mater, de bote dolgo živeli, in de se vam bo dobro godilo. XXX. Otrokam desetero zapoved. 1. Otroci! iz serca ljubite starše, in prav radi jih imejte. Oče in mati so pervi dar Božji; perve jih za Bogam ljubite. 2. Pokorni bodite svojim staršem, sto¬ rite hitro, kar vam zapovejo, opustite, kar vam prepovejo. 3. Otroci! veselite se, če so oče in mati zdravi in veseli; vošite jim, de bi dolgo, dolgo živeli. Staršev dolgo življenje je sreča poštenih otrok. 4. Lepo pohlevno z očetam in materjo govorite, žal besede nikdar jim ne recite. Kdor staršem žalost dela, jim mertavsko jamo koplje, pa bo hitro sam v njo padel. 5. Storite staršem prijazno, kar jim na očeh poznate, de bi radi imeli. Ce ste jih razžalili, le hitro jih za odpušenje prosite, de vas Bogu ne zatožijo; to bi ne bilo dobro za vas. 6. Pošteno od svojih staršev govorite; in če kaj slabega vidite ali slišite, za očeta i ali mater molite. Kdor starše gerdo opravlja, zapravlja sam sebi dobro ime. 7. Ne sramujte se svojih staršev, naj si bodo ravno ubogi in revni; vas oče in mati so vender, in ostanejo, naj bi bili vi se toliki in taki gospodje ali gosp6. 8. Strezite lepo staršem na stare dni, kadar oslabe; sebi pritergujte, in njim podajajte. Oče in mati so vam tudi to storili, ko ste še najhni bili; hvaležni jim to povračujte! 9. če vam umeriejo oče ali mati, p o ste¬ no jih pokopljite, in spolnite na tanko jih poslšdnje sporočilo. Gerdo bi bilo se za jih premoženje tergati ali pa tožiti. 10. Molite za starše svoje, žive in mertve. Molitev otrok očetu in materi veliko pomaga, in je drag denar, kterega v nebesih dobro poznajo. Vse to četerta Božja zapoved otrokam velčva; in ta zapoved je perva, ktera otro¬ kam srečo in dolgo življenje obeta. XXXI. Kdo so naši starši? 1. Naša naj bližja rodbina so nam dobri oče i naša ljuba mati, kteri so nas rodili. Majhini otroci jim pravijo ata j in mama; odražeči jih imenujejo starše. Za Bogam so nam starši pervi dobrotniki. 2. Nasiga očeta brat so nam stric, in njih žena so nam strina. Brat naše matere so nam ujec, in njih žena so nam u jna ali u j k i n j a. Stričevi in tudi ujčevi sinovi so nam 73 bratrani ali bratranci; njih hčeri pa bra- trane ali bratranke. 3. Očeta našiga in naše matere sestra so nam teta, jim pravimo ljuba tetka ali tetica, njihovemu možu pa te te c. S sinam naše tete smo si sest ra ni ali sestriči; tetine hčeri so pa sestra ne ali sestranke. 4. Ljubega strica in strino, ujca in ujno, pa tudi teto in tetca (tetnega moža), ki jih za strica imamo, spodobno spoštujmo. Radi nas imajo, in bodo skerbeli za nas, če nam Bog starše vzame, in bomo sirote brez očeta in matere. Bratrane in sestrane ljubimo, in jim radi kaj dobrega storimo, de bi ne rekli, kakor pregovor pravi, da je naša žlahta raz- tergana plahta. 5. Poštujmo tudi svojiga botra in b 6- tro, ki jim tudi kum in kuma, pravijo. Oni so nas k svetemu kerstu nesli, in so za nas poroki bili, de bomo pridni, pravični kristjani. JVaša duhovska žlahta so, in bodo na sodbi za nas odgovor dajali. Ako bi staršev in druge usmiljene žlah- te ne imeli, bi naši botri za nas skerbeli. Ve¬ liko hvale smo jim dolžni. 6. Če nam nemila smert oččta vzame, in se naša mati. zapušena vdova, spet omožijo, dobimo očuha ali očima. Ako nam pa mati umerjejo, in se naš oče, vdovec, oženijo, dobimo mačeho za mater. 7. Po mačehi in očimu dobimo po poli brate in po poli sestre. Očim in mače¬ ha nas za pasterke in pasterkinje imajo; mi pa očuha in mačeho moramo lepo imeti: saj so tudi naši starši — ljubiti po 74 — /tlS - poli brate in po poli sestre naše; saj smo vsi Božji otroci. 8. Naši predstarši so naš ljubi dedek in babica, ki jim tudi pravimo stari oče in stara mati. Oni so oce in mati naših staršev, so nas zibali in lepo pestovali, pa prav radi so nas imeli; tudi njih spoštujmo! 9. Starši našiga dedeka in naše babice se imenujejo naš preddedec in naša pred- babica. Oni, preddedje naši, so že davno pomerli; mi jih nismo poznali, tudi oni J nas ne; pa so vender za nas skerbeli, kakor* sli¬ šimo od njih praviti, hvaležno smo jih pom¬ niti dolžni. 10. Vsi naši spredniki se imenujejo naša stara žlahta ali naša prednja rodbina. Bili so naši dobrotniki, so nam zapustili drago domovino in pa pravo sveto vero. V časti svoje starodavne sorodnike imejmo, pa ohranimo skerbno svojim naslednikam, kar so nam oni izročili. Tako bomo dobrih staršev hvaležni otroci. Ob, predraga domovina, Mojih dedejev lastnina! Tebe ljubim in častim. Kjer je moja zibka stala, Oh, deb’ tudi glav’ca spala, Kadar časno zapustim ! 75 XXXII. Kako za poštenje skerbimo. Otroci! ktere cvetice so vam ljubše, dišeče ali smradljive? — Za kaj so vam pisani klin¬ čki*) in bčlorudeče vertnice**) ljubše od nedišečih solnčnic? — Otroci! kar je rožicam žlahlni duh, to ječloveku postenj e. Poštenje nas Bogu in ljudem ljubeznjive dela. Poštenje je naftem svetu naše naj dražje premoženje; od mladih dni se morate učiti za poštenje skerbeti. 1. Kdor hoče pošten biti, se ne sme potepati, ne v slabe tovaršije hoditi. Smola se roke prime, slaba tovaršija pa pridnega otro¬ ka. Hitro se pohujšain svoje poštenje zgubi. Lah¬ ko poštenje zgubimo, zgubljeno težko zadobimo. To maž ek je rad k Videku v vas hodil. Mati so ga svarili: »Tomažek! meni ni po volji, da se z Vidkam tovaršiš. Janezek je pridnej- ši; k njemu hodi.* Totnažek pa matere ni vbogal, in je vseskoz le k Videku hodil, in se je od njega veliko hudega naučil. Nekdaj ga Videk napelje, de v sosedov vert zlezeta sadja krast. Oba so na tatvini zgrabili. Kaj se vam zdi, kako se jima je po tem godilo? Ali nista po vsi vasi v veliko sramoto prišla? — Gospod fajmošter so šolskemu gospodu rekli: »Kaj takega bi ne bil od Tomažka mislil; poprej je bil prav pridin! Pa je že tako. Slabe tovaršije so poštenja morije. “ •j Klinček ali nagelj. **} Vertnica ali gartroža. 76 2. Kdor hoče pošten biti, se ne sme nikdar zlagati, temuč ima vsak čas resnico govoriti. „Oče laži je hudobni duh; on se je pervi Evi zlagal.* Po tem so vsi lažnjivci in lažnjivke otroci hudega duha. Bog ne daj tega! Laž- njivec drugači misli, kakor govori, zato, de bližnjiga v zmoto spravi. Svetohlinec se pobožnega hlini ali dela, kakor de bi sveto živel, v sercu pa je hudoben. H in a v e c se nam pri¬ jazno prilizuje, in sladko govori, v sercu pa nas zaničuje, in nam hudo želi. Jezus pr|vi: „ Gorje hinavcam! Pobeljenim stenam so podobni, ktere so lepe od zunaj, gerde od znotraj.* Obrekovavec čez bližnjiga laže, in pravi slabe reči, kar ni res, krade poštenje in dobro ime, lažnjivo druge toži, in krivo priča. Hujši je tat, ki jemlje dobre ime, kakor tisti, ki denarje krade. Denar poverneš, vzetega poštenja pa ne. Laže se v sili, kadar se kdo šibe ali kake škode boji. Pa bolje je škodo in tudi šibo ter- peti, kakor lagati. Sveto pismo uči, de lažnji- vec dušo umori. Laže se v šali za smeh; ali za smeham pride jok. Ali ste slišali praviti od lažnjivega pastirja? Janezek, gerd lažnjivec, je pod košato goro ovce pasel. Enega dne si malopridno šalo ubere, in začne na ves glas kričati: „Volk gre! volk gre!* Na njegov krič prihitijo ljudje iz vasi s koli, z vilami in sekirami volka ubijat. Ker ne najdejo volka, se domu povernejo; Ja¬ nezek se jim pa posmehuje. Drugi dan Janezek spet na vse gerlo kriči: ,,Volk! volk!“ Pride ljudi nad volka, pa ne, kolikor poprešnji dan. hi ( i i J ( z v S.^5 3 5- ® r2 ct-jo jo 77 Nevoljni gredo, glave otresaj e, domu. Janezek pa se smeja, in se veselja po kolenih tolče. Je li bilo to prav? —Tretji dan pa volk zares pridere. Janezek vpije : »Joj ! pomagajte! volk, volk!“ Pa ni bilo človeka na pomoč. Volk lažnjivca zgrabi in razterga. Taka se poslednjič lažnjivcam godi. ' s 3 Kdor hoče pošten biti, ne sme s krivaj r jemati, temuč mora za vse prositi, kar ni njego¬ vo. Z malim se začne, z velikim se neha. I F 1 o r j a n e, k je nekdaj ljudski sklepec*) domu prinesel. Oče ga vprašajo: »Kje si dobil nožič?" Jecljaje Florjanek odgovori, de gaje najšel. »Kje si ga najšel? Le preč**) povej!" Jokaje Florjanek jeclja: „V Boštjanovi hiši." Oce Florjaneka za roko k Boštjauu peljejo, in zvedo, kako je Florjanek nožie skrivaj s police vzel, in ga v žep***) vtaknil, Florjanek je mo¬ gel ukradeni sklepec na tisti kraj položiti, kjer ga je vzel, soseda za odpušenje prositi, in je bil doma za tatvino in laž ojstro tepen. Oeeso rekli: »Nesrečin otrok! kaj bi iz tebe prirastlo, ko bi se krasti navadil." 4. Kdor hoče stvar nazaj dali. dano, je ukradeno Matičku so v mladih letih stariši po¬ meril’. Sosed ga za rejenca vzame, in prav bo- gaboječga izredi. Ko Matiček ob cesti drob¬ nico pase, jezdi memo njega imeniten gospod, w|| -č) Sklepec ali mali nožie, •t#) ali koj, hitro, p ali varžet. pošten biti, mora najdeno Blago najdeno, pa ne nazaj 78 kteremu nekaj svetlega izpade.:. Matiček hiti gledat, in na! zlato žepno uro pobereV Urh, njegov tovarš, pravi; „Uro bova prodala, in de¬ nar med-se razdelila." „Bog obvari!" reče Ma¬ tiček. „Najdeno blago se mora gospodu odrajtati, ki gaje zgubil." Izgovori, in za gospodam dirja. V dobri uri do kerčme prisope, pri kteri vidi obsedlanega konja privezanega. Matiček v ker- čmo gre, in gospodu najdeno uro poda. Gospod mu lepo rešvo ponudi, ali Matiček se brani rekoč, de ni toliko zaslužil, in se mahoma na pašo poverile. Pošteno ravnanje gospodu dopade, ki je bil bogat tergovec*). Hitro za Matičkam jaha, izprosi ga od rednika in ga da v šolo. Matiček se izuči, k tergovcu v službo stopi, in se tako verlo obnaša, de mu tergovec svojo hčer za ženo da, in po svoji smerti vse premoženje poroči. — Jeli Matiček prav storil, de ni Urha slušal? — Otroci! kadar kaj najdete, lastniku hitro odrajtajte; ako ne veste, čigavo je, dajte na oznanilo. 5. Kdor hoče pošten biti, ne sme z d r a ž b e delati, ne brez potrebe tožiti. Ljubi mir Bog ljubi, gerdi prepir pa sovraži. Le mirne otroke Bog rad ima. M a t e v ž e k je na večer po ave marii Ne¬ žici večernico kazal rokoč: „Lepoglej,sestrica, kako lepo večernica na nebu miglja! Ni lepše zvezde." nežica pravi: „Meni pa se juternica bolj dopade; ona veliko lepše sveti." „Nires!“ se začne Matevžek prepirati, in se prav hudo, z s v ' tl j' -O Rešva ali dar za najdeno blago. 0-f) Tergovec ali kupeevavec. S n k r v k Čl g V vi ni l n ir S n, P' h K je s^ Pi 79 i z Nežico kara.*) Na to oče pridejo, in ko za- i, slišijo, za kaj se ujedata, pravijo: »Oj ne¬ vedna otroka! saj niste dve zvezdi; ravno - tista zvezda tudi v jutru sveti, in jo imenu- I, jemo juternico ali danico; kadar pa na večer u sveti, ji pravimo večernica." i Nace k je rad zdražbe delal. Hitre je k materi tekel in tožil, če je kdo kaj storil, aii d kako posodo potrupal. Mati posvarijo Nacka ,i rekoč: „Ti me neprenehoma jeziš, ker za a vsako reč tožiš, kar hi ne bilo treba. Če vsa- n kega karam, ki ga ti zatožiš, bodo tebe a čertili, in te za žlabudravca imeli. Ali bo to a tebi prav? Ali si ti vesel, če se jaz nad dru- v gimi jezim? Tudi ti pogosto kaj storiš, kar ni i prav; ali bi se tebi dobro zdelo, ko bi ti po- i vračali, in te hitro zatoževali ? Česar sam rad k nimaš, tudi drugim ne delaj. Povedati si mi r pa dolžin po resnici, kar te poprašam, ali če e kaj hudega vidiš. 6. K.dor hoče pošten biti, ne sme dru- e gi h ljudi dr a žiti, jim ne oponašati, ubogim ii ne nagajati, temuč popotnike in sosede pri e miru pustiti. ’ v Prerok E liže j je bil star, častitljiv mož. !• Šel je nekdaj v malo mesto Betel, klero je i, na hribu stalo. Ko je počasi navzgor stopal, e pridejo malopridni fantje iz mestica, in zasine- a hujejo starčka, ker je imel malo las na glavi, “ Kričali so: „P!ešec, plešec. pojdi gor !“ Elizej o, je bil s tim zlo razžaljen, ter je povzdignil svoje oči k Bogu, In glejte! ko bi trenil, je prišla kazen **) Božja nad hudobne otroko. Dva *) Karati ali .tvegati se. Kazen, kaštiga ali štrafa / 1 1 so divja medveda pridereta iz hoste, planeta nad fantaline, in Jih raztergata dva in štirdeset.— Kaj bo pa Bog takim otrokam storii, ki berače dražijo, sirote oponašajo, popotnikam gerde perimke dajejo? — Oh, otroci ! varujte se zaničevali stare ali neznane ljudi! Bog za nje skerbi: njega žalite, če ubožčike žalite. 7. Krf or hoče posten biti, se ne sme hudovati, nikogar z nadevki ali gerdimi be¬ sedami pitati, temuc pohlevno, pametno go¬ voriti. Lepa beseda lepo mčsto najde, gerda se pa zaverne, in tistega zadene, ki jo izgovori. Jurče ni vedil za jek ali hostni glas. Ko si za logam žvižga in poje, ves Židane volje v gojzd zavpije: „Hop!hop!“ Precej se mu iz gojzda oglasi: „Hop! hop!“ Kdo me oponaša? Jurče sam pri sebi misli, in še enkrat glasneje zavpije: „Kdo si pa?“ Tudi jek mu reče: „K.do si pa?“ Jurče se razjezi in zagreši: „Ti si bedak!“ Tudi iz hoste mu odgovori: „Ti si bedak!" Jurče razkačen še gerje besede daje, pa ravno tako gerde nazaj dobiva. Jurče misli, de je kak hudoben pagla¬ vec*) v gojzdu, kteri ga ukarja, po šumi**) leta, in iše ves serdit, pa nikogar ne najde. Ves nevoljin in spehan pride Jurče domu, in materi toži, kako ga je hudoben fantin v gojzdu dražil. Mati p.» pravijo: „Jurek! veš, de sam sebe tožiš! Nisi slišal drugega, kakor sam svoje besede. Ali ne veš, kako si večkrat svojo podobo v čisti vodi gledal ? Tako si tudi Paglavec ati malopridnež. Sama, hosta ali les. — Sl¬ avoj glas v gojzdu slišal. Če bi bil lepo besedo zaklical, bi bil tudi lepo besedo zaslišal. Temu glasu se pravi jek ali hostni glas. — Ravno tako se pa tudi ljudem na svetu godi. Kakor mi z drugimi ravnamo, tako večji del oni z nami ravnajo. Naj mi druge lepo imamo, bodo tudi drugi nas lepo imeli. Ako smo pa mi gerdi in odljudni, tudi nas ne čaka nic boljšiga. Kakor kdo drugim posojuje, tako se mu dovracuje." 3. Kdor hoče dobro slovčti, mora prija¬ zen in postrežljiv b i ti, ne iz dobičkarije, temuč iz keršanske ljubezni, ne za vsako sto¬ pinjo darov jemati. „jJog poverni !“*) j6 veliko vredno plačilo. Feliks, ubožnih starišev sin, je v Laški deželi svinje pasel. Stariši so ga lepo učili, kako naj do vsin ljudi bo prijazen, in naj rad po¬ streže, komur premore. Nekega dne častitljiv menih memo pridejo, in pastirje prosijo, naj jim eden pot skoz dobravo pokaže. Nobeden noče iti, ker je bilo gerdo vreme. Feliks pri¬ jazno pristopi, se redovniku spodobno odkrije, in popotnika lepa spremi. Grede Feliksa vsaktere reci vprašajo. Feliks jim na vse prav pametno odgovori. To se menihu toliko dopade, de Feliksa po dovoljenju starišev v svoj klošter vzamejo, in v šolo dajo. Feliks se je močno dobro učil, je postal mašnik, škof, kardinal, in poslednjič papež po imenu Sikst V. Njegovi odljudni verstniki pa so svinjski pastirji ostali. — Otroci! kako bote vi storili, kadar vas po¬ potniki srečajo? — Kaj bote storili, kadar* vidite, de kak gospod k vam pride? — 0 Bog poverni, Bog plačaj ali Bog lonaj! Malo Berilo (kruiri ). 6 82 XXXIII. Kako .se vpričo gospode se obnašati. m' |1. Kadar duhovnega ali drugega gospoda ^ na poti srečaš, in se približaš, odkr.ij se t 0 jim, in jih ob enem prijazno poglej. Posveče¬ nemu mašniku roko kušni. Dekleta naj se jim j € priklonijo, in jih po domači šegi pozdravijo. Sl 2. Ako hočeš h gospodu iti, si pred pragam d obuvalo osnaži; po zimi stepi tudi sneg. Po- k prašaj, so li doma, in če smeš k njim. Rahlo na vrata poterkaj, in če nihče „noter! ,( j ne reče, še drugič in tretjič poterkaj, pa £ močneje. Ako se še ne oglasijo, poterpi. Pred x vratmi poslušati je gerdo, skoz okna v izho ] lukati še gerje. Kadar pa rečejo: *Le noter!“ ] vrata na lahko, pa ne na stežaj odpri, in tudi ] na lahko zapri. '1 3. Postoj pri durih, dokler te ne pogle¬ dajo, ne pozdravijo, ali ne poprašajo. J\ T a to se jim prijazno prikloni, in zastopno povej, kaj hočeš. Klobuk, plajš in druge take reči se ne smejo na mizo ali na stol devati, tudi se ne smeš usesti, dokler ti ne rečejo. Sede se ne gugaj, na steno ne pris¬ lanjaj ; stoje imej roke po strani, sede pa na krilu ali na mizi, nog pa križem ne devaj. -4. Gospodu v oči gledaj, pa ne preblizo. Ne trebi si zob, ne nosa. Oe se ti zdeha, ali če se ti hoče kihniti, usta z robcam*) zakrij. Po izbi Robec ali ruta, — 83 — se ozerati, kakor bi kaj iskal, ni pristojno. Če se komu kihne, reci: „Bog pomagaj!“ pa se mu tudi prikloni, če je imenitniši od tebe. 5. Ne pljuvaj po tleh, ampak pljuvavnika poiši. Se z rokami po tleb vsebovati, ali pa z rokavam brisati je gerdo. Čist robec *) za to imej. 6. Pri gospodi se predolgo ne mudi, ne jemlji v roko tujih reči. Kada.? posel opraviš, se priporoči, vstani in stol v kraj postavi. Tudi deželskemu gospodu ali gospej še roka kušne, kterim smo dolžni posebno hvalo in čast. 7. Kadar gospod k hiši pridejo, stopi jim na proti. lieci jim, de se veseliš jih v svojem domu viditi. v Odpri jun duri, in le za njimi v izbo stopi. Če se odkrijejo, primi jim kiobuk, ter ga na čist kraj položi. Ponudi jim sedež za mizo, sam pa pred njimi stoj, dokler ne rečejo, da se usedeš. 8. Ce se začnejo odpravljati, jim klobuk podaj, in jih zahvali zi obiskanje. Pospremi jih; in vikši ko so gospod, dalje pojdi ž njimi. 9. Če greš s kakim gospodam, daj jim desho stran, ti pa na levi hodi. Merbta jim ne obračaj, pa tudi pred njih ne stopaj. TO. Če govoriš z imenitnim gospodam, ne pokrij se, dokler ti ne rečejo. Vikši ko so gospod, nižje se jim prikloni. Se go¬ spodu skrivati je po divjaško, se utajevati in lagati, de te ni doma, je greh. Bog ima svoje namestnike na svetu, duhovske in deželske Kdor jih zaničuje, Bog i zaničuje. 0 robec ali rata. 84 XXXIV. Kako se imamo obnašati vprieo ljudi svoje verste. 1. Pametno in pošteno hodi svoj pot, ne krili z rokami, ne govori sam s saboj. Ogiblji se pijancov in pa prepirljivcov. 2. Ako te kdo kaj popraša, prijazno povej, če smeš; ako ne smeš, molči, pa ne lagaj nikoli! Ne vprašaj vsakega, kdo je, kamo gre. To pvavico imajo le župani in žandarmi. 3. Kadar srečaš znanca, prijazno mu roko podaj rekoč: Bog daj srečo! Bog daj zdravje! —. Poprašaj, kako se mu kaj godi i. t. d. H 4. Kadar prideš v tujo hišo, le klobuk z glave, ker pod streho ne deži (gre dež). Po¬ zdravi domače rekoč: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Dobro jutro! Dober dan! Dober večer vam Bog daj! i. t. d. 5. Povej razumno, po kaj prideš, po tem se usedi, če ti rečejo. Tako dolgo čakaje po* sedati, de bi te prašali, kaj bi rad, ni lepo in potrata časa. 6. Odhajdje reci priljudno z Bo gam! ali: z Bogam ostanite! Nič ne za¬ merite I 7. Ce ravno na obed naletiš (kar ni lepo) reci jim! Bog žegnaj! Zobe pro¬ dajati ali pa žlice šteti se ne spodobi; če te pa povabijo, ne brani se predolgo. 8. Rad govori, pa drugim v besedo ne segaj, in pomisli pred, kot zineš. Molči, dokler drugi govore. 85 9. Ne obrekuj, ne govori od bliž¬ nji ga slabih reci, pa tudi sam sebe ne hvali. Kadar dobrega ne veš govoriti, molči; tudi beseda človeka ubije. 10. Gerdo, nesramno kvasiti, pa tudi poslušati klafanje, ali se nečistim rečem sme- 1 'ati je velik greh. Jezus pravi, de bi takim »olje bilo, de bi se jim mlinski kamen na vrat obesil, in v globočino morja se poto¬ pili taki gerdi ljudje. 11. Kleli in rotiti se je velik greh, druge pikati in zamčro delati je zoper keršansko lju¬ bezen. Ako pa tebi kaj zamerzi, le tiho de¬ set naštej, preden kaj rečeš; naj se ti jeza ohladi, po tem bo prav. 12. Brez potrebe ne prašaj, kako se drugi obnašajo; kakor za drugimi preveč iz- veduje, rad sebe pozabi. 13. Ne pravi vsega, kar slišiš, ampak dobro razloči, kaj je povedati, kaj zamolčati. Skrivnost se razodeti ne sme, ako ni višja dolžnost; kdor vse drugim povč, tomu se nič ne zaupa, in vse se ga rado ogiblje. 14. Prevec zijati ali se preglasno smejati nikar! Tudi kašelj z rutico zasta¬ vljaj, de koga ne okašljaš. 15. Ravnaj se po pametnih, omika¬ nih ljudeh; robastih ne posnemaj. Cesar pervič prav ne storiš, drugi krat popravi, in se poštene šege vadi. Otroči! lepo, pošteno in pravično se o|>- Jiašajte, in rastite ne le na starosti, ampak tudi na modrosti in ljubezni pri Bogu in pri ljudeh, kakor usmiljeni Jezus, vaš božji prijatel. 86 XX3lV. Jezus prijatel otrok. Usmiljeni Jezus, naš zveličar, pridne otroke naj raji ima. Ne bomo otroci tudi Jezusa čez vse ljubili? Oh, ljubimo Jezusa; saj nas je on ljubil pred, kot smo ga mi poznali. 1. Bilo je že pozno v večer, in solnce večerno je že za gore šlo. Jesus je doučil, je težkega dela trudin, in počitka močno potre- ben. Zdaj pa še matere svoje otroke pripe¬ ljejo, ali na rokah prinesejo, ter k Jezusu tišijo, naj bi jih blagoslovil. Učenci branijo, Jezus jim pa reče: „Pu s ti t e o tr oči če k m eni, i n ne branite jim, ker takih je božje kraljestvo." Na to otroke objema, roke nanje polaga, in jih blagoslovi. — Oh, kako lepd in pa veselo je to! — Ako otroci ne-, dolžni umerjemo, lahko v nebesa pridemo; nebeško kraljestvo je naše. 2. Drugi krat so se učenci prepirali (kar ni bilo lepo) in so k Jezusu pristopili rekoč: „Kteri bo naj večji v nebeškem kraljestvu?" Jezus otroka pokliče, ga v sredo med učence postavi, in pravi: Resnično vam povem, če se ne premenite, in ne bote ka- koršni so otroci (ponižni, preprosti in ljubeznjivi) ne poj dete v nebeško kra¬ ljestvo. Kdor se poniža, kakor to dete, on je vikši v nebeškem kra¬ ljestvu." — Kolika čast za pridne otroke! Jezus otroka svojim apostelnam v zgled po¬ stavi, ako je pohleven in pa ponižnega serca. 87 3. Lsmiljeni Jezus je za pridne otroke po¬ rok in plačnik. Obljubil je: „Kdor sprejme takega otrokavmojira imenu, on mene spr ejme.“ Dalje: »Karkoli kteremu izmed malih storile, to ste meni sto¬ rili, to bom povernil, kakor bi se bilo meni zgodilo.“ Ne bodimo žalostni, če smo ufcožčki. če nimamo očeta, če nimamo matere, ne oblačila, ne svoje strehe. Le pridni bodimo! Jezus nam hoče dati dobre ljudi, ki nam bodo kruha dajali, nam suknjico kupili, in nas v šolo pošiljali. Usmiljeni Jezus jim bo za nas povernil. 4. Jezus ojstro tiste strahuje, ki nedolžne otroke v greh napeljujejo. Jezus veli: „Kdor pohujša kterega izmed malih, kteri v men e v e ruj ej o, bi mu bilo bolje, de bi se mu obesil mlinski kamen na vrat, in onse potopilvglobočinomorj a.“ — Oh, koliko je naša duša vredna, de Jezus toliko za nas skerbi! Le skerbimo tudi mi, de svoje duše ne pogubimo, ali pa koga v hudo ne zapeljemo. Otroci so tudi Jezusa radi imeli, iii mu očitno hvalo peli rekoč: „Hosana t. j. hva¬ ljen bodi visoko Davidov sin!“ Ta svčta pesem hudobnim pisarjem ni bila ušeč. Jezili so se, in rekli so Jezusu: »Slišiš, kaj otroci pravijo?‘ £ Jezus jim reče: »Kaj pa de! Ali niste brali, kaj je v svetem pismu zapisano: „Iz ust otrok in dojencov si bo (Bog) hvalo napravil?" Hvalimo radi tudi mi Jezusa,, lepe pčsmice mu pojmo, in pa tako sveto ži¬ vimo, de nas bo Jezus vesel. 88 XXXVI. Dobro jutro za otroke. Priden otrok zjutraj zgodaj vstane, de ga solnce na postelji ne najde. Predolgo poležavati ni zdravo; se premagati in hitro vstati je zdravo in koristno. Kana ura, zlata ura. Pervo juterno delo je pokrižati se in zahvaliti Boga, de nas je preteklo noč hu¬ dega obvaroval; prositi pa tudi Boga, naj nas se nazočni dan obvaruje vsega hudega na duši in na telesu. Vsak dan naj se z Bogam začne, in z Bogam dokonča. Otroka drugo juterno delo je si lepo umiti roke, usta, ves obraz, posebno pa ušesa in zatilnik. Dobro je tudi si po letu vso glavo večkrat oprati. Otroka tretje juterno delo je si lase po¬ ravnati, obleko izčistiti in se spodobno obleči. — Kadar se to trojno zgodi, kosilica prosi. Po tem se uči, ali pa na delo idi, kakor ti ljubi oče ali pa mati ukažejo. Lepo jasno jutro je bilo, ko je Filip drobnico svojiga očeta na pašo gnal. Solnce iz za gor sije, in ovčice po trati rade derzajo. Filip tenko na uho vleče, in posluša, kako škerjanček pod nebam žvergoli, gerlica v logu grdli, slaviček pa v germu drobni. Tudi zvoniti sliši, in serce mladenčevo pobožnega veselja kipi. *) Nazočen ali pričejoč. 89 Filip se odkrije, na štor poklekne, roke vzdigne, in začne moliti rekoč: „0 moj Bog! zahvalim te za ptičice, ki mi tako veselo, popejo, P za pisane rožice, ktere tako lepo cvetejo, za zeleno travico, na kteri se moje ovce tako rade pasejo, — za ljubo solnce, ktero me greje, — za drago mater, ki mi kruha dajejo, — za očeta, kteri mi suknjico kupijo. -— Oh ljubi Oče, obvaruj me, de se danes ne zbodem, de me kača ali kak kušar ne pikne, de mi drobnica v škodo ne uide, de jo prav sito napasem, in srečno domu priženem.“ „Marljivo hočem škode varovati; ljube živinice ne bom tepel, tudi ne klel. Učil se bom, kar so mi gospod učenik naložili, de bom v šoli dobro znal, kar bodo prašali.“ Tako je Filip zjutraj molil, se pokrižal, in je svojim ovčicam lepo pesem zapel, ktere so se mirno pred njim pasle. XXXVII. Otrokova juterna pesem. f v \a noc mene *) Zaležuh, ki dolgo lež. — Karati ali kregati. **) Kosilice ali zajterk namesto froštik. — 91 — XXXVIII Moli in delaj! 1. Kdor hoče srečen biti, naj rad moli in pa pridno dela. Brez molitve Bog 1 sreče ne da, brez dela pa kruh ne raste. Bog je Adamu rekel: „V potu svojiga obraza boš kruh j edel.“ 2 Otrokovo uaj imcnitniši delo je učiti se v šoli in doma, brati in pisati, pa tudi si kruh služiti vsak po svojem stanu. Kdor noče delati, ne sme tudi jesti. Zorko je imel dva sina, pa si nista bila podobna brata. Lovra ne c je bil prav priden, je vsako jutro pred solncam vstal, je rad molil in se pridno učil, pa tudi delal. Ako ni imel dru- ziga opravila, je materi derv ali pa vode pri- - 92 , — našal. Za to je bil vesel in zdrav, vsaka jed mu je dišala, ter si je lepo žvižgal in p6l. Boš tanje, njegov brat, je bil pa zaležuh. Vsako jutro so ga mogli na kosilice klicati; ni ga veselilo delati, ne učiti se. Po klopeh se je pomikal, ali pa za plotam lazil. Pri mizi, ga je grozilo se pokrižati ali žlico prijeti. Škornic ni po pol leta otrebil, ampak le pod klop metal jih je. Oče in mati umer- jeta, in sinama lepo premoženje sporočita. Lo- vranec je pridin in obogati; Boštjan pa noče delati, in v kratkem svoj delež zapravi. Posled¬ njič pride, naj bi ga Lovraneč redil. Dajal mu je za potrebo, pa ga je tudi k delu priganjal, in mu večkrat staro resnico povedal: Lenega čaka stergan rokav, Pal ca beraška, prazen bokal. 3. Kadar delo začneš, Bogu ga priporoči; kadar delo dokončaš, Bogu ga izroči. Če je delo težko, le volno ga opravljaj iz ljubezni do Boga. Pri delu Boga vedno pred očmi imej. Pn delu rokč, pri Bogu serce. Bog daje delu srečo in spčh. Metka je bila vsakega dela dobro vajena; bila je berzna deklica, pa molila ni rada. Mati jo dajo h kmetu služit, in, ko slovo jemlje, jo lepo podučijo rekoč: „Le vsak dan moli in prosi Boga, de bi te v službi varoval, in ti srečo dal." Prevzetna Metka pa pravi: „Za to me ni skerb; vsakega dela sim dobro vajena," Jeli „ Metka prav djala? — Pervo jutro gre Mčtka kurit, pa luči upihati ne more. Vzame la¬ terno, in k sosedu po luč leti. Po zimi je bilo, in pa zlo polzko. Metki spoderkne, na / ed pa ce Po sil. co ak ir- o- ce d- 1U in — 93 — lčdu pade, in laterno potrupi. Za to je bila Mčtka pervi krat kregana; pa se na slabe vreme izgovori. Gospodinja ukaže Metki pod streho *) iti po korbico jajec. Metka pletarec **) z jajci vzdigne, izpod njega pa miška tako naglo smukne, da se deklina prestraši. Korbica Metki iz roke pade, in vse jajca se pobijejo. Gospodinji je na Metko še zavoljo sterte laterne merzelo; ni poslušala njenih izgovorov, in je Metko prav hudo okregala. Ne dolgo po tem nese Mčtka lonec ***) mleka prav varno na glavi, in stopi ravno pod kap, kar težek kruncelj ’$) od strehe Metki na pisker treši, in ga potruplje. Kadar Metka vsa z mlekarn oblita v hišo stopi, se gospo¬ dinja nad njo tako hudo razjezi, de ne sme Mčtka besede ziniti, in jo kakor nerodno de¬ klino od hiše spodi. Vsa zajokana Metka domu k materi pride in toži, kako seji godi: „ Vidiš, kako potrčbno je moliti, in Boga dobre sreče prositi! Le kdor dela in rad moli, tistemu pojde vse. po volji." XXXIX. Dober večer za otroke. * v | Pridin otrok vsak dan pobožno konča, ka¬ kor ga z Bogam začne. Pervo veččrno ddlo *) na dilje7 alLna izbo (jispo). **) Pratarec, jerbag ali procanja. ***) Lone^ aii pijfber. 'i5 Kruncelj atfcengelj. / — 94 — \r otrokovo je vse svoje reči lepo v red st deti, de so drugi dan k redu. Obuvalo se mora S osnažiti, in na pru\i kraj postaviti, de se zju- S traj lahko najde. — Drugo delo otroka je ve¬ černo molitvico zvesto opraviti, Boga za¬ hvaliti za vse prejete dobrote, pa tudi Boga za odpušenje grehov prositi in se priporočiti Bogu in angelu varhu, naj nas prihodnjo noč varuje. Tretje delo pridnega otroka je na večer si očeta in mater za blagoslov prositi, po tem zt se sleči in spat iti. Neka brata se nista pogajala : v Pa v lik, s< sedem let star, je bil opekljiv *), Šimej pri g' petih letih pa še ves otrok. Nekega dne je bil Šimej Pavlika hudo razžalil, in nista se spra- in vila, preden zaspjta. Oče to vedo, k poste- z: ljici stopijo, in Šimeju rečejo, naj te besede za njimi moli prej, kot zaspi: »Preljubi moj sl Bog, zahvalim te za ljubo soince, ktero mi je n: sijalo, — za ptičice, ktere so mi pele, — za travo, po kteri sim skakal, — za rožice, ktere sl sim tergal, — za živež, kterega si mi dal,.— za g čisto vodo, ktero sim pil, — za zdravo sapo, ktero sim dihal in za vse, kar sim dobrega p v žil. Oče nebeški! ohrani mi nocoj očeta in n mater zdrave in vesele, pa tudi mojiga ljubega brata." Šimej je roke povzdignil, in vse z besede lepo za očetam molil, ali pri zadnjih C besedah se milo razjoka rekoč: »Nebom jutro svojiga ljubega brata več žalil, ne, nikoli več tega ne bom storil." Hitro zdaj Šimej vstane, in gre Pavlika za odpušenje prosit. Ko Opekljiv ali zamerljiv. k 95 jd sta se pravila, in mu bratec roko poda, se ra Simej vesel ležat poverne, in sladko zaspi. — ju- Solnce naj ne zajde čez našo zamero, e- ,a- za gu je. 1. Svetlo solnce se je skrilo, — vse na er svetu potihnilo, — vse odeva tiha noč, — de ;m zaspati je mogoč. 2. Svetle zvezde pa gorijo, — tam na nebu k, se svetijo, — kakor bi nas angelci — dol iz raja )ri gedali. bil 3. Ptičice in druga zvina, — gospodarji •a- in družina, — vse počitka željno je, — tiha noč ;e- zaziblje vse. de 4. Bog je vkazal tiho djati, — debi mogli oj slaje spati. — Kdor sovraži nočni mir, — on je ni človek, on je zver. za 5. Moja glav’ca je zaspana, — moja po¬ re steljca postlana. — Ljujji„angel varih moj, — za myj^rSruj ti f *» >o, 6. Oče!*d mi križ storite, — hiati!*»ri me ga pokropite, — prav lahko, sladko spim, — in naj vaš žegen zadobim. ga 7. Jutro hočem zgodaj vstati, — nočem se zarje zaležati, — Bog mi daj svojo pomoč! — ih Oče, mati, lakko noč! ro )li ej XLI. Prazin strah. lo Kaj je strah? Strah je prazna reč, ktera se otroci hoje, ki ne vedo, de navadno • "vi $ XL. Lahko noč. 96 stare vmbele in pa abotne pesterne otrokam d< strah napravljajo. Veliko otrok se od strahu oj po noči izpod strehe ne upa, veliko jih od “j strahu zbon in tudi pomerje. Prazen strah je duše huda nalezen, ktere se človek vse svoje žive dnitežkcKznebi. Glejte otroci! de tudi vas se ) praznovernih raci ne bo strah. Kdo pa s\rah dela? Hudobni ljudje ^ drugim strah delajo, abotni pa sami sebi; mo- J dri ljudje praznegk strahu ne poznajo. Ali vas ^ je, otroči, rado stran? — Ali res po noči bavbav hodio troltfe pobirat; kakor pesterne ^ pravijo! Pčsterne lažejo, in zaslužijo” ojstro kazen, ki otroke tako \plasijo. Otroke angelci varujejo, bavbav je pa prazna, močno škodljiva in nevarna beseda. \ Poldih je deklo \ad poslušal, htera mu je strašne reči od duhov pravila , kadar je zvečer predla. Groza jk Poldika bilo , in g { skoraj si ni upal zaspati. Ko se je stemnilo, k; je po vsih krajih gledal, ali ni strahu vi- H diti, pa ga ni bilo. Dekla je\včasi nalaš^o hišnih vratih popraskala , in 'Poldih se je pod odejo zakrival. Pogosto se mu je sanjalo, m de je gerdega duha vidil. Iz spanja je planil, in in zdihoval toliko , de ga ni bilo konec. gi Glejte, to je Poldih imel od praznih kvant, ktere je si je dekla izmišljevala. in Ali res duh mertvih žive strašit P> hodi? Duh rajnih mertvih ne pride nazaj, če nt mu Bog ne dopusti. Zveličani v nebčsih ne hi želijo nazaj priti; tudi dober duh ne straši, in še nam hudega ne želi. Pogubljeni nazaj ne mo- ji> rejo. Oni so na božji pravici. Tudi to je laž, j & 97 im bu od J' e >j e as ¥ 10 - as v • Cl ne ro Ici va ra ar in 'o, ri- po je 'o, il, c . re it •e e n i- ¥ S> de mertvi od enajstih do dvanajstih po noči okoli hodijo. Trupla mertvih v zemlji počivajo, njih duše pa vživajo, kar so si zaslužile. Lizika se je po noči prebudila, in zdi se ji, kakor bi kdo na vrata poterkal. Ona se v postelji usede, in prav tenko posluša. Spet prav močno poropoče. Lizika od straha komaj diše. Za nekoliko tretji krat prav dolgo ropoče. Lizika se spomni, de so teta bolni; misli si, de so umerit, in prišli slovo jemat, kakor je slišala praviti. Vsa plaha pod odejo smukne, in celo noč od strahu očesa ne stisne. Kaj pa je bilo? Pes je na pragu sedel, bolhe obiral, in z svojim gležnjem po vratih terkal. Ko se je zdanilo, Lizika perva iz hiše gre, in psa na pfagu najde. K aj pa po n/či straši? Miši, pod¬ gane, mačke; pa turcli malopridni ljudje. Kadar kaj takega slišite,/e serce, in pa palico v roke! Hitro bo zginilo^'ali se prikazalo, kaj je. / Vrb a n ek je imel modre stariše. Niso mu od strahov, ne od duhov, ne od copernic in takih reči pravili, ko je še otrok bil; zato ga pa tudi ni bilo strah. Nekega večera po zimi Je bil pri sosedu, ko so ravno zenske predle, in se od duhov pogovarjale, rekoč, de tudi pri njih že več noči pod streho straši. Urba- nek se jim smeja. Ne dolgo po tem začne nad hišo skakati, kakor bi konj stopal. Vsi ostra- šeni sede. Urbanek pa (petnajst let starj jih nagovarja , naj grejo gledat, kaj je; ali vsi se tresejo. Urbanek luč prižge, in gre Malo Berilo (krain.) 7 98 serčno pred njimi, domači pa strahoma za njim stopajo. Pa kak strah jih obleti, ko pc stopnicah pod streho pridejo! Gerda kozlova glava z dolgo brado nad nje skoči, in oči se pošasti v glavi zasvetijo. Vsi domači nazaj zletijo, Urbanek pa sam nad pošast gre, jo za brado popade, ter jo po stopni¬ cah v izbo privleče. In poglejte , koliki smeh! Kozel se je bil na korenjavko na¬ vadil, ktera se je pod streho sušila, in se do nje splazil. Kako pa je to, de ljudi mora tlači? Mora ne ljudi, ne svinj ne tlači, kakor je prazna vera, ampak gosta kri, ali pa presit želodec, če se kdo preveč navečerja, po tem pa znak (na herbtuj leži. Stare kvante staro davnih neznabožcov *) so to, ktepih se kristjanam ni bati. Česa pa nas mora biti strah? Strah nas bodi greha; on je naj večje hudo. Bati se imamo Boga, ker on hudobne otroke strahuje. Strah nas bodi hude vesti, ona stori, de se hudobnež svoje sence straši. Kilijan je o polnoči v grašinski ograd zlezel žlahtnega sadja krast. Dve vreči **J ja - belk nabaše, in ravno s pervo vrečo tiho za zidam tapa. Na turnu dvanajst bije, in veter po drevju zašumi. Kilijan ugleda vštric sebe za zidam černega možiča, kteri kakor napro • *) Neznabožec ali ajd, ki Boga ne pozna. **) Vreča, mavba ali Žakelj, 99 šen tudi mavho jabelk nese, in ž njim beži. Kilijan se prestraši, svojo mavho spusti, in, dirja, kar premore. Tudi čemi mož svojo mavho zaluči, in ž njim beži, na koncu verta pa zgine. Drugo jutro Kilijan pripoveduje, kako strašno pošast je vidil; de pa je kradel, zinil ni. Grašinski gospod pa Kilijana po¬ kličejo rekoč: „Ti si nocojšno noč v našem ver tu sadje kradel; mavhi imate znamenje tvojiga očeta. Cerna pošast , ktero si vidil, je bila tvoja lastna senca na zidu, zakaj mesec je svetil ravno o polnoči Dal te bom v ječo zapreti Tako se človeku godi, kteri nima dobre vesti; kdor pa dobro vest ohrani, on se lahko strahu brani. Le poprašaj prav čversto: kdo je? postoj, in pa prav ojštro pogledaj. Dober duh nam ne stori hudega, hudega duha se nam pa ni treba bati. V božjih rokah smo. Bati se nam je le hudobnega človeka. Pa tudi drugih strašiti nikar! Strah- je l zdravju škodljiv, in že marsikteri bedak je strašenje drago plačal. I ) XLII. Kako je škode varovati. Lahko se škoda zgodi, težko pa se stor¬ jena škoda poverne; otroci imajo škode skerb- no varovati, ker je nimajo s čim poverniti. * - 100 — 1. Kamnje lucati je nevarna, gerda navada; hitro škodo narediš, pa tudi lahko človeka ubiješ, Judje so kamnje v svetega Štefana lučali; njim so otroci podobni, ki kam¬ nje mečejo. — Fabijanik je rad kam¬ nje lučal, zdaj na mačke, zdaj na pse ali na ptice. Oče so mu to prepovedovali rekoč: »Fa¬ bijanik! ne lučaj mi kamnja; boš veliko ne¬ srečo napravil.** Fabijanik pa ni bogal, En¬ krat pride sosed tožit, de mu je Fabijanik dve šipi *) na oknu poterl. Oče so mogli škodo plačati, in sram jih je bilo, de niso Fabijana bolj v strahu imeli. Pa kaj se je še žalost- nejšiga pripetilo! Fabijanik z dvoriša čez zid kamnje Iuča, ravno deklica inemo pride, kamen ji v oko prileti, in oko izteče. Oh, to je bila nesreča! ilerič po Fabijanika pride, in do kervavega je bil tepen. Stariši so mogli deklici velike bolečine plačati, in vsi ljudje so Fabijaniku oponašali rekoč: „To je tisti hudobnež, kteri je ubogo deklico ob oko pripravil!** Fabijanik se je ustrašil, kolikorkrat je srečal revno de¬ klico, ki je zdaj samo z enim očesam vidila. 2 Ne igrajte se z noži, z ojstrimi svinčniki ali s peresi; lahko koga ranite ali osle¬ pite. — Učenci so nekdaj v šoli ostali, in popoldanje šole Čakali. Uberejo si drugi druge iz šole zapčrati in poskušati, kteri so močnejši. Štefani k skoz ključevo luknjico gleda, Markec pa skoz špranjo v njega pljune. *) Šipa ali šajba. — 101 — Štefanik se razserdi, pero s klopi pobere, z ojstrim peresam skoz luknjico žokne, ko revno Markec oko na luknjo pritisne, viditi, kaj Šte- fanik počenja. Tako je Štefanik Markiču oko iztaknil. Oh, bila je žalost in pa jok! Tudi šiba je pela; pa Markiču očesa ni povernila. 3. Doma ročke, sklede, lonce, ver- če, kupice in talarje varno v roke jemljite. Po nemarnem se naj več škode zgodi. — Makselj ni na nobeno reč skerbi imel, zdaj je okno sterl, zdaj talar na tla vergel, de so čepinje krog ležale. ,,Le počakaj, dečko*, so oče djali, ti nimaš, de bi škodo poplačal. Če še vdrugo kaj stareš, ti bodo v kaki čepinji jesti dajali. In če na oknu šipo stareš, boš mogel po zimi ravno tam sedeti, kjer bo merzli veter naj huje pihal.* Makselj je čutil, de je očetu resnica, in je vprihodnje dobro pazil, de bi česa ne sterl. i 4. Ne hodite po polju, in po trav¬ nikih pota ne delajte, če je ravno gerdo blato, de zimine ne poteptate, in nove steze ne naredite. Pervi se ogne gerdega pota, in misli, kaj pa to? saj tolike škode ne storim. Drugi pa najde pervega sled, in tudi za njim gre, po tem pa sto in sto drugih. Lastniki se jezijo, in gerdo ljudi kolnejo. Kdo je vsega tega kriv? Pervi, kteri je po strani stopil. 5. Na paši živino v škodo pu¬ hati napravlja v sosčski veliko zamere. Treba je pastirjem na živino dobro gledati, in skerb- 102 no vračati, de se ne privadi v škodo hoditi. Na paši plote in meje kuriti, v ptuje polje po krompir in koruzo hoditi, ter jo na kurišu peči, je po tatinsko. Kaj veli sčdma božja zapoved? 6. Po ve rtih in drugod ljudsko *) sadje pobirati, ali v vinograde po grozdje ho¬ diti je greh. Kar ne želiš, de bi ti drugi sto¬ rili, tudi ti drugim ne stori. 7. Drevja ne lomiti, ne raniti, naj bo sadno ali hostno, naj bo listno ali iglato; tudi drčvje živi, in se posuši, če ga prehudo raniš. — »Oh, nikar mi verha ne ulomi, bom ti dobrega sadja dal!“ prosi žlahtno drčvce neusmiljenega fanta, ki si gre šibe s cepca* ) česat. »Kaj sim ti storila, de mi tako neusmi¬ ljeno kožo beliš? Ali ne veš, de ti bom poslednjo hišico dala, v kteri te bodo pokopali ?“ bi djala, če bi mogla, zelena smreka S erdemu smolarju, ki si kožulce za smolo ela. „Pokaj kamenje in pakleze***) po meni mečeš?“ se jezi polna jablan nad hudobnim otrokam „tako gerdo mi povračuješ, de ti lepih jabelk dajem ?“ — Naši rajnki so nam drčvja nasadili in požlahtnili; tožili bi nas, ako bi drčvje poškodovali. *) Ljudsko ali tuje. **) Ali ceplenjca. ***) Paklez, krepelo ali ohlešek, 103 i XLIIf. Hudobni živinoder. t Pankračev Tilen je imel gerdo šego živino neusmiljeno pretepati, po psčh ) kamnje metati in mačke terpinciti *). Spomladi je vse gormovje preiskal, in če je kako gnjezdo - našel, je starim jajčica poterl, mlade vz6l in starke s kamnjem pobijal. Vrabčam je vse gnezda podrapal, in mladim lastavkam perute o popipal. Tako je Tilen z živino delal, pa tudi j ni otroka srečal, s kterim bi se ne bil stepel. ) Kaj bo iz takega dečka ? a Tilen odraste, in se mesarije izuči; mesa- e riti ga je naj bolj veselilo. Neusmiljeno je te- ) leta s pesmi gonil, zvezane vozil, se na nje usedal, in je klavno živino tako gerdo pretepal, de je ti bilo meso s kervijo podpluto. Igral je rad, m a se je z igravci pogosto do kervavega stepel, a Nčkega dne goljufam v roke pride, in ž njimi ves o volovski kup zaigra. Tilen si ne ve pomagati, ii in med tobakarje gre. Po malem začne krasti a in ropati. Tobakarji so bogatega mlinarja ti poropali in umorili. Naj grozovitniši je bil Tilen, n in on je mlinarja zaklal. V kratkem po j, tem so ga zgrabili in ob glavo djali. Tako daleč zajde otrok, ki v svojih mladih letih živino terpinči. 1. Kdo pa živino terpinči? *) Terpinciti ali martrati. 104 Mesarji živino terpinčijo, kteri teleta ali svinje preterdo vežejo, jih na voz kakor derva mečejo, de jim glave z voza visijo, in se po kolih brusijo. Ubogo živinee po celi dan ne dobi jesti, in se na solncu peče. 2. Delavno živino terpinči voznik, kteri jo preobtovori, vso spehano, lačno in žejno na cesti pusti, on pa v kerčmi sedi in pije. Tudi konjarji in volarji živino derejo, kteri jo po glavi tolčejo, ali pa pretepajo, kadar reva v klanec ne more speljati. INeusmiljen človek je, kdor živino stradati pusti, je ne napaja in ne cedi, bolnega živiočeta ne zdravi, ali šepavo, oderto živino uprega. Tudi pse ukle- pati, in jim veliko nalagati ni prav; psi niso za vožnjo. 3. Živino terpinči hudobnež, kteri po psih, mačkah kamnje luča, zvezane teleta in ovce peha i. t. d. Hudobnega serca je, kdor živino suje, ktera mu nič ne stori. 4. Živinoder se imenuje, kdor mačkam orehove lušine na tace prismoli, jim me¬ hurje navčže, in jih po hudem vetru izpusti, ali jih celo na dile*) pribije, de jih žive voda odnese. Aleš je rad pse dražil, in tudi druge otroke tako učil, kar so si psi dobro zapomnili. Kadar je memo hrama šel, so nad njim lajali in se v njega zaganjali. Po vsi vasi so bili psi razkačeni, in so tu in tam kterega otroka f 3 Dila, deska ali Manja 105 ogrizli. Kdo je bil tega kriv? — Nespametni Aleš se pa temu smeja. Oče Aleša v mlin pošljejo. Velik pes, kterega je Aleš večkrat dražil, je ravno iz ketine. Ko Aleša pes ugleda, ves serdit nad njega skoči. Raztergal bi ga bil, ko ne bi bil mlinar pritekel in Aleša otel. Otroci! kako se imate vesti, da vas ne bodo psi čertili? — 5. Neusmiljeni so rib a rji, ki žive ribe na suhem imajo, živim luskine stergajo; pa tudi kuhar če, ktere rake ali polže v merzli vodi k ognju pristavljajo, na mesto de bi jih s kropam umorile. 6. Gerdeži in pa neusmiljenega serca so žab o deri, ki živim žabam skoke porežejo, in take žabe kam veržejo, ki še le čez več dni v strašnih bolečinah poginejo. 7. Neusmiljeni so otroci, kteri me¬ tulje, kebre, muhe in kobilice lovijo, jim perutnice ali nogice pulijo, de ne morejo leteti; ali pa kebre nabadajo, de jim mline gonijo, in se po malem ugonobijo. 8. Gerdo delajo mladdnči, ki pticam gnjezda razde raj o, jajčica razbijajo, starke lovijo, ali pobijajo, de morajo mladiči gladu poginiti, ker revčikov nihče ne pita. 9. Bog je živino vstvaril ljudem za ve¬ selje in korist, ne pa de bi jo terpinčili. ^ rav v j e živino rabiti, tudi v živež klati, in če nam škodo ali nadlčgo dela, jo pokončati, ne pa je brez sile terpinčiti in prehudo imeti. Tudi r kM ' rc, 106 živino boli, če ravno povedati ne more. Sveto pismo pravi: »Pravični se usmili tudi svoje živine, hudobnikovo serce je pa neusmiljeno." XLIV. Vesele ptičice. 1. Dobrotljivi Bog 1 je vstvaril nebo in zemljo. Bilo je po svetu zeleno, vse polno rožič in drevja, jja vse tiho in žalostno. Vstvaril je Bog pticice, naj mu pod nebam pojejo; vse je bilo živo in vesčlo. V samotni pušavi, kjer žive duše ni, ptičice Stvarniku hvalne pesmice žvergolijo. 2. Veliko je lepih ptičic po hribih in dolinah. Naj večja ptica je štruc, kteri jajce znese kot detečja glava debelo. Naj manjša ptička je kolibrij, ne večji od naše buče* lice; njegove jajčica so drobne kakor grah Naj lepša ptica med nami je pav, kteri ima po štiri čevlje dolg rep, pa zlato, prižano perje. Če se hoče pav bahati, svoj rep v kolo zasuče, de se mu v solnčni luči bliskeče, pa se tudi zadere, de se po uri daleč sliši. 3. Ptičice nam kažejo božjo modrost. Kadar začne o spomladi sneg kopneti, se zače* njajo ptičice pariti. Toliko se ljubita on in ona, de, če eno zgine, tudi drugo od žalosti mine. Po dvoje ptičic krog Ičta si poiše skriven kraj, in začne gnjčzdice nositi. On nosi celi dragi dan pčrje, žimo in ilje, ona pa v 107 skritem kotičku sedi, in lepo gnjezdo dela. Ni človeka toliko ročnega, kteri bi kaj ta¬ kega naredil. Neusmiljenci so, ki ptičicam gnjezda razmečejo; gotovo bi se derli, ko bi jim kdo hišice tako gerdo raztergal. 4. Kadar je gnjezdo gotovo, starka vsak dan po eno jajčice znese. Vsako pleme jih ima na število podobnih; lepo pikaste so. Kadar jajčic dovolj nanese, začne valiti. Cele dni starka v gnjezdicu sedi, in jajčica greje, stari pa krog gnjezda poje, in ji kratek čas dela. Se ne zleti starka, če tudi kdo pride; tako skerbno jajčica varuje ! Kako gerd mora biti, kdor ji jajčica vzame, mečka, in gnjezdo raz- terga! Žalostna začneta spet za gnjezdice no¬ siti; pa kaj, ker jima ježe večji del prepozno! 5. V nekoliko dnevih se jajčica ugrejejo, mladiči v lušini oživijo, in svoj živež najdejo. Naj poprej beljak, potem romenjak *) povžijejo, in tako zrastejo, de je mladega jajce polno, Kadar mladič živeža nima, začne lušino klju¬ vati. Tudi starka mu pomore, in glej! lep ptiček se izvali. Revče je slepo, golo, in si ne more pomagati, le milo čivka. Stara svoje" mladiče * velikim veseljem pitata, jim neprenehoma živež nosita, in hrano vsakemu v kljunčik po¬ lagata. Kadar je huda ura, mlade s svojimi pe- rutami ogerneta, de bi jih ne zeblo. Kako milo je to! Kolik gerdun je, kteri starim mla¬ diče pobere, de si jih ravno branita, in milo *) Romenak ali žoltnak. ( čivkata! Tak človek je volku podoben, kteri skerbni materi ljubo dete iz zibeli vzame! Prišlo je nekoliko dečkov po germovju gnjezd iskat? Blizo hrama je sinica v votli jablani mlade imela. „Tiho" veli Jurko, ko sinico ugleda? „Kaj velja, de jo zadenem !" — Zaluči kamen, in stara sinica se mertva zavali. Z velikim hrupam gerduni mertvo sinico ogle- dujejo. — Hitro druga sinica po veji priferfra. ^Poglejte! tudi ta bo moja," reče hudobni Jurko, in jo ubije. Žalostno mladiči v votlem deblu čivkajo. Sosed zravno pride, in hudobne šterkavce *) okara rekoč: »Kaj ste storili, hudobneži! Stare ste pobili; kdo bo pa mlade preživil? Od glada jih bo konec! 1 Kako bi vi jokali, naj bi razbojnik priderl, in vam ljubo mater zadavil. Ali ne veste, kaj sveto pismo uči: „Če najdeš po potu na drevesu ali na tleh ptičje gnjezdo, in starko na jajcih ali mladičih sedeti, ne jemlji starke, ampak izpusti jo, de se ti bo dobro godilo, in de boš dolgo živel." 6. Kadar se mladi izgodnjajo, jih stara izpeljeta* To je starima veselje 1 Od včje na vejo, od verha na verh jih kličeta) mladi se jima glasijo, in za njima ferfrajo: Tako jih letati učita? Ves rod za starima po logu leta, poje, in se veseli. Gerdo serce bi bilo, mlade, kteri še prav letati ne morejo, loviti, jim perute pipati, in jih za kratek čas ter- pinčiti. I J r t c 1 c s ( j ! p n n s s d S z ii P i z j< i *) Šterkavec ali malopriden fantin. 109 ri Star vojšak, ki je o berglah hodil je mladen- čem dostikrat pravil rekoč: „Oj, mladenči, u poglejte, kako se meni godi, in varujte se h Jjuhe živinice terpinčiti! Ko sim bil mlad in :o noroglav, sim pticam gnjezda jemal, jim jajca _ terl, in mladiče tolkel, de so revčiki silno i t cvilili. Na boj sim prišel, in tudi meni so na 3. vojski sovražne kugle nog6 raztergale. a, Kolikorkrat slišim ptičico peti, se mi zdi, kakor ji de bi govorila: »Prav ti je; saj veš, kako gerdo n si z nami delal! Oh, mladenci, nikarte vitako!“ 7 . Čemu pa so ptice ? Nam na veselje. Oh, koliko veselja ptičice ljudem delajo! Ob j juterni zori s© začnejo glasiti in peti juterno pesem. Kako mično prepeva s lavi č v ger- |0 Movju po noči, zdaj joče, zdaj žvižga, zdaj ia Milo drobi. Kako častito se škerjančik*} Ji s P ol j a kviško vzdiga, in hvali Boga, po tem jj s pet med brazde leti živeža si iskat. Moli in 0 delaj! nam veli. S 8. Slišiš li gerlico, kako v zelenem gaju a gode? Ali se trne zdi, kakor de bi mati 6 zibala in svojimu detetu pela? Kanarčiki l i m rudeči popkarji se naučijo vižice 0 peti, de orgle tako lepo ne pojejo/ Škvorce u m srake tudi besed naučiš/ Šinkovce !» * žarečim železarn slepiti, de bi rajši peli, i> je grozovito. Tudi ptičica bi rada tožila, če ;' r ) Škerjanec, sova ali golibar. 110 bi zamogla, rekoč: „Kaj sim ti hudega storila, v neusmiljeni človek, de mi ljubo luč jemlješ?* c — Hudoben ptičar je sto in sto šinkovcov oslčpil, in jih v mestu drago prodal. Na stare y dni pa je sam oslepel. Fant ga je vodil od j s hiše do hiše živeža prosit. 0 9. Veliko koristnega ljudem drobne ii ptičice delajo. Ptica zanese semena na visoke g pečine, v neznane kraje, kamor človeška noga p ne more, de se zernice vcimi, in zraste lepo t drevo. Lastavke pobirajo škodljive komarje p in mušice po letu, kterih hi bilo toliko, de mi S 1 dihati ne hi mogli. Sinice, berglezi in P domači letavci pobirajo gosenice in druge k škodljive červe po sadnih vertih, de nam drevja ne objedo. Tudi vrabelj *) zerno zasluži, ki ga pozoblje; ako pa on ne, za ptice poplača dobri Bog, ki veli: »Poglejte ptice pod nebam; one ne seje- jo, in ne žanjejo, tudi ne spravljajo v žitnice, in vender jih Oče nebeški živi.“ ✓ 10. Tudi za živež nam je dobri Bog perutnino dal, redimo kure, race, golobe i. t. d. in jih v živež koljemo; ali brez potrebe jih ter ? tinciti in brez koristi jih moriti bi ne bilo 11 trav. Sv. Duh pravi: »Kdor iz hudobije golo; P tico zadavi, ktera mu iz roke zoblje, on tudi n lahko nedolžnost zapelje, ktera k njemu pri¬ beži.* Ptice loviti ali streljati ob času, kadar p Vrabelj ali vrabec. — 111 — valijo, je prepovedano, le od male gospojni- ce*3 pa do novega leta se smejo ptice loviti. 11. Kadar se zima približuje, se odpra¬ vljajo tudi ptičice v tuje, toplejše kraje si živeža iskat. Žalostne se zbirajo, kakor ae bi slovo od naših krajev jemale. Zbrane se vzdignejo, in letijo v dal ne dežele, prek širokega morja, v gorko Afriko, po 3000 ur daleč. Nahajamo tudi po zimi cele kupe ptičic v votlem drevju spati. Oče nebeški vse živi, in vrabec s strdhe ne pade, de bi Bog ne vedel. Kadar se ljuba spomlad spet poverne, pridejo tudi drobne ptičice, ter nam prinesejo nove pesmice, otro- kam novo veseli e. XLV. Poduk lepo pisati. v Simonov Petrik je prav lepo pisal; gladko mu je šlo pisanje od rok. Andrejev Pavlik pa je tako kasno in težko roko vlekel, kakor de bi kdo derva sekal, in vender sta bila oba ravno tisti dan in ravno tisto uro pisati začela. Kako je to? — Kdor hoče berzno in gladko pisati, se mora od kraja vaditi pero prav deržati in na lahko pomikati; pero ni drevnica, ne cepec. 1. Pisavno knižico lepo predle položi na mehko podlago; na goli, terdi klopi *} Mala gospojnica ali mala maša. 112 se ne da lepo pisati. Izgledni spis deni pred knižico, de se lahko na-nj ozeraš, če ni na černi tabli napisan. 2. Pero, pripravno urezano, primi s palcam, s kazavcam in s srednikam, ne previ¬ soko, ne prenizko, in pa mehko, ne terdo. Kdor pero preterdo derži, težko roko dobi. Izrezo peresa k sebi oberni, in pero povezni. 3. Prava roka pisaje na mezincu po¬ čiva, de se lahko giblje. Lakta ne naslanjaj nikamor. I. Glava se ne sme pregloboko na papir obešati, de se oči ne pokazijo; tudi po strani gledati nikar, de se prekanja ne privadiš. Jezik pisaje iztegati ali pa lice gerbančiti je gerdo. 5. Herbet se ne sme kriviti, de bi po malem sloki ali krivi ne prirastli; truplo se k pisanju nagne, pa ne preveč. Persti leve roke se na papir mehko položijo, noge zložno iztegnejo, pa križem devati jih nikar! 6. Peresa pregloboko v tinto ne omakajte, de se vam persti ne počernijo, ali de vam iz prenapitega peresa ne kane, in se vam maček ne naredi. Kdor hoče lepo pisati, mora pisavno knižico varovati, in ne sme po strani čerčkati, kakor de bi kure praskale. 7. Novinci imajo pisavne knižice na štiri linije čertane, med kterimi čerke pišejo. Ne- ktere čerke ali pismenke se pišejo med srednji dve linii; imenujemo jih srednje, kratke čerke. Druge pismenke se potezajo do gornje 113 linije; visoke čerke jim je imč. Spet druge segajo globoko do spodnje linije; globoke Serke se zovejo. 8. Čerke narejamo iz različnih če rt. Z ojštro rezjo peresa dčlamo tenke Ser te kot las, s široko resjo pa debele kakor lasova senca. Zavihane čerte se delajo s peresno rčzjo. 9. Poglavitne čerte imenujemo tiste, iz kterih se pismenke sostavljajo. Pri nas se piše od lčve na desno roko; zato tudi pis¬ menke malo na desno visijo, in pisavna kni- žica od leve navzgor povzdignjena leži. 10. Čerte morajo biti vse gladke, ne kos¬ mate; locnji lepo zavihani, stebri ravni, obročki pa okrogli, kakor kolač. Navzgor se potegne pero po rezi, de se tenka čerta napravi; navdol se potegne pero po širini, de se čerta tolsta stori, naj si bo steber ali locenj. H. Zavihane čerte se tenko potegu¬ jejo, in lepo sklenejo, kakor bi izrastle. Pis¬ menke ne smejo biti ne predebele, ne pre- tolste, ampak take, de se prilčžejo. Čerte ene pismenke se imajo deržati; pa tudi pismenke se ne smejo lergati, de so kakor iz celega storjene. Vse pismenke enega plemena naj bodo enako visoke in globoke, pripognjene od leve na desno. 12. Za vsako besedo se prostora pusti toliko, de bi dober n vmes zapisal. Tudi po vejili se pisaje za n prostora pusti, po drugih ločnicah nekoliko več, po piki pa aa m na dolgo. Mulo Berilo (krain.). 8 114 13. Kdor se je pisati navadil, ne piše na štiri linije, tudi ne na tri; ne na dve. Poslednjič nobene ne potrebuje. Pisati se mora ravno kakor po napeti niti; ne na vzdol, ne na vzgor; in tako je treba znati. Leon razločno in hitro piše, je dobro vajen pisavec; kdor pa tudi lepo piše, on krasnopisec slovi. Veselje in pa pridna vaja vse lahko stori. XLVf. Vaja pravopisa in naglopisa. ggf 1. Pismenke so male in velike. Velike se pišejo: a. V početku; b. Po vsaki piki, ker se govor vnovič začne; c. Po dvopičju, kadar besede nastopijo, ktere kdo drugi pove; p. Sv. Pavel veli: »Kdor ne dela, naj tudi ne je.“ d. V pesmih se vsaka versta z veliko pis¬ menko prične; e. Imena ljudi po kerstu, po rodu, po domu, tudi imena dežel, krajev , narodov in kraljestev se pišejo z veliko pismenko; p. Juri, Neža, Belak, Kamenski, Avstri- jansko, Slovenci i. ' 115 /’ Zapiši vsako besedo tako, kakor jo bereš, ne pa kakor se slabo izgovarja; p Bog, ne Buh; glava, ne guava; buča, ne bjuča, i. t d. g. Kakor pismenke v zlaganju ločiš,, ravno tako jih pisaje na koncu verste deli, ka¬ dar moral besedo pretergati. 2. Vsako pismo, ktero kaj priča, mora na koncu navadno konča v o imeti, de se ve, kje, kdaj in pa kdo je pisal. Kristjani štejemo l6ta po Kristusovem rojstvu. Navadno leto ima 365, prestopno pa 366 dni. Mescov imamo vsako leto dvanajst, kteri imajo po 30 ali 31 dnu Pervi mesec janvar ali prosijnec se začne z novim letam; on ima 31 dni. Drugi mesec je februar ali svečan; on se začne o svečnici, in ima v navadnem letu 28, v pre¬ stopnem pa 29 dni. Tretji mesec je m are ali suše x c,v kterem vetrovi radi suše; on ima3l dni. Ceterti mesec je april ali mali traven, v kterem že trava po malem raste;, on ima 30 dni. Peti mčsec je maj ali veliki traven, v kterem je veliko trave; on ima 31 dai. Sčsti mesec je junij ali rožnik, v kterem rože naj lepše cvetejo; on ima 30dni. Sčdmi me¬ sec je jul i ali mali šerp a n, v kterem že po malem šerp rabijo; on ima 31 dni. Osmi j« avgust; ali veliki serpan, v kterem že dožanjemo; on ima 31 dni. Deveti.je sep¬ tember ali kimovec; on ima 30 dni. De¬ seti mesec je oktober; kozopersklali.vU notok; on ima 31 dni. Enajsti je november 116 ali listopad, ki ima 30 dni. Dvanajsti mčsee december ali gruden ima 31 dni. 3. Vsako leto ima 4 kvatre ali četerti, dva in petdeset tednov ali nedelj. Vsak tč- den ima sčdem dni, ki se imenujejo: p on de- lek, vtorik, sreda, četertik, petik, sa- bota in nedelja. Vsak dan in vsaka noč skup imata 24 ur. Ena ura šteje štiri četer- tinke ali60 minut. Daljši ko je dan, krajša je noč; krajši ko je dan, daljša je noč. Od božiča do kresa raste dan, od kresa do bo¬ žiča pa raste noč, kar nam pratika ali kole¬ dar kaže. Na koncu pisanja se napiše kraj, dan, mesec in leto, poslednjič pa pisavca ali pisavke ime kerstno, rodno, in včasi tudi do¬ mače, n. pr. V Celju 1. novembra 1851. Blaže Brenk o, Podgorski. Neža Vidic, Hrenova. XLVII. Kaj bo iz šolarjev? 1. „Jaz bom vertnar,“ je djal Fi- tipih, ko se je izšolal in v nauk podal . JPač je lepo med zelenjem , med dišečimi roži¬ cami delo imetij Dali so ga vertnarsfva se učil; ali kmalo Filipih domu pride , in t6zi, de mdr a neprenehoma kučati *), čepe pleti in po zemlji plaziti , tako de ga križ in kolena bole. ali čepeti. 117 2. „Kaj pa češ biti ?* * vprašajo oče Filipa. „Lovec *J bom; po zelenih logik hoditi , ovec ali jager. *j Naveličati se ali nadovoljiti se. - 118 svoje veselje, pa tudi svoje terpljenje. Srečno in veselo le tisti živi, Meri delo svojiga stanu dobro razume, svoje dolžnosti zvesto dopolnuje, ' in Meri je zadovoljen s tim, kar mu Bog da. 6 . Kaj pa bomo mi šolarji, kadar s6lo dokončamo? Kmetje bodo zemljo obdelovali, rokodelci orodje, oblačila in mnogoverstne reči napravljali, kupčevavci pa kupovali in prodajali, kar ljudje pridelujejo. Za kup¬ čijo in obertmjo, pa tudi za kmetijo nam je denarja potreba. 1. Denarje*J imamo kovane iz dragih, žlahtnih rud, pa tudi papirnate. Iz zlata so zlati ali čeki n i, navadni po 4 gl. in 30 kr., dvojnati pa po 9 gl. srebra. Sreberni denarji so križevače po 2 gl. in 12 kr., tolarji po 2 gl., dv aj s etice po 20 kr., desetice po 10 kr. i. t. d. Kufreni denar je drobiž po grčšu, po krajcarju i. f. d. Papirnati de¬ narji so mnogoverstne veljave, in jih radi premenjajo. 8 . Goldinar ima 60 kr., groš 3 kr. kraj¬ car pa 4 venarje. 9 . Mera in vaga v nebesa pomaga, če je pravična in dobra. Potreba nam je vago in mero dobro poznati, de se ne damo golufdti krivičnim ljudem. Tehtamo na cente, funte, I6te i. t. d. Cent ( Ct.) ima 100 funtov, funt (‘SIJ ima 4 četerli ali 32 lotov, lot (Lt.) 4 drahme ali kvinfelce i. t. d. ‘) Denarji ali penezi. 119 10. Mero imamo suho, mokro in dol- gotno. Suha mira po Avstrijanskem je po navadi vagan. Vagan derzi 40 dunajskih bokalov *). Pol vagona ali mernik (ali celjsekj je 20 bokalov. Po ranjskem merijo zernje na star in mernik', po koroškem na bern; po nekih krajih za Dravo na korce ?"'), škafe, lonce, sklede i. t. d. 11. Mokra mera za vodo, vino it. d. je po Avstrijanskem vedro 40 bok a lov, bokal ima % polica ali 4 m as el c e. Celjsko vedro ima le po 20 bokalov. S6de merimo po navadi z vezivo. Sddje derže po 1, 2, 5, 10 do 100 veder in tudi več. Stertinjak derzi 10, polovnjak 5 veder. Petaček ima 5 celjs¬ kih veder. 12. D o Ig o t na mera nam pove, kako dolgo, široko, visoko ali globoko je %tij Vse to merimo po sežnih, čevljih in palči Sezin (Oj meri 6 čevljev, čevelj () me*** palcov ali c6t, palec ali cola ( n ) ima 1 (“J Rokodelci, zidarji, tesarji i. t. d.meft sežen in poset (ali colstabj; kramarji vatel', tkavci merijo platno na palie^ iin 13. Zemlja se meri na stir jaške (tifkhadr ne seine in orala ali pluge; oralo ali plug ob- 1600 stirjaskih sežnov, stir jas ki sežen ima 36 stirjaskih čevljev, stirjaski čevelj Bokal, firtelj ali pint. **) Korec ima M pintov; krajnski mernik 16 firtelnov. 120 obseže 144 stirjaskih palcov, štirjaški palec (09 i ma 144 stirjaskih linij ('□'")• —Druge reči, p . kamnje, merimo s kočniško mero. 14 . Po pravici moramo meriti, naj bo suho ali mokro, na dolgo ali na debelo. Krivično blago dobrega prineslo ne bo. Kri¬ vičen krajcar deset pravičnih požre. Toraj je pregovor'. Mera in vaga v nebesa pomaga, ako je pravična in dobra, ne pa pičla in krivična. XLVIII. Skerb za časno in večno srečo. 1 . Srečin človek j e, kteri s e B oga boji, in rad dela. Vse svoje žive dni bo lahko vesel in zdrav, kdor se v mladosti ne razvadi, hahko je boljsiga se privaditi, ali odvaditi se je težko. Stara navada — železna srajca. Otroci varujte se vsake razvade. Cencelj je imel gosposke star se. Vse so mu dajali, kar mu je serce poželelo; tako se je na predobro razvadil. Starši mu u- merjejo, in Cencelj mora iti na kmete k svoji¬ ma ujcu služit. Od kraja ni bila služba za-nj. Pri stariših je večjidel brez dela pohajkal; zdaj pa mora pridno delati. Poprej si je po¬ sebne jedi izbiral, zdaj mu je tudi slaba jed dobra. V mestu so bili pogosto v gle- dališu ali na plesu blizo do polnoči dobre 121 vbije, na kmetih hodijo po storjenem delu zgodaj spat. Težko se je Cencelj vsega tega privadil, pa je vender spoznal, de je tako živeli zdravo in prav. Pri starisih je vseskozi bo¬ lehal, in mogel zdravila piti, zdaj je pa zdrav in čverst kot riba, močen kakor hrast, in lep rudeč kakor roža. Večkrat je že djal: Blagor človeku, srečno živi, Kdor se že mlad terpili uči. i 2. Redovnost je za otroke zlata čednost, de o pravem času vstanejo in za- spijo, si poigrajo in jesti dobijo, ob uri molijo in v solo gredo, in vsako reč na svoj kraj po- lože. Redovnost nam težave polajsa, daje našemu delu pospeh, počitku in živežu tek, “ter nas mnogotere škode obvaruje. L Gospodična Sabinka je imela svojo bico*j , pa svojih reči nikoli ni pospravila', vse j e po čumnati križem ležalo. Mati jo Opominjajo', pa jih ne slusa. Neko nedeljo Popoldne se Sabinka lepo p ražnje oblčče, in 2 'ddina odpravlja. Soseda ji prinese skledico polno debelih Ceri *ih češenj. Na miži in po oknih je bilo oblačil vse polno ; Sabinka češnje na slolec postavi, kteri je bil s sivo svilo **) pre ■* vle čen, in gre z materjo v vas. Izba, čumnata ali slanica. **) Svila ali zida,. t22 Sabinka pride pozno po noči domu, in se naglo usede, pa od straha zakriči. Kaj pa ji je ? — Ravno na zver liano skledico se usede, in češnje pomečka. Mati z lučjo pri- hite. Kaj pa vidijo! Sok češenj se je po stolici cedil, lepo belo krilo Sabinkino je pa bilo tako čer no — rude če, de ga ni mogla več obleči. „Zdaj vidiš * so mati djali, „kako je treba vsako reč na svoj kraj devati. Naj to redovnosti lastna škoda uči* Marjetica se je v izbici slačila, seje vselej na svojo skrinjico pri postelji usedla, solne izula in jih ravno spdd položila. Pečo in zavratni robec je poleg sebe na stran po¬ ložila, na drugo stran jopico, predpert, nad- persnik in krilo. Tj jutra j se je le usedla, in je vse k redu imela. Nikoli ni bila kregava , nikdar ni šole zamudila. Poprej kot Marjetica jčpico obleče, in rčbec za vrat dene, si lase razčeše, si jih terdno v vozel zveže, ali v kito splete. Potem se snažno umije, roke, usta in obraz, po letu pa tudi glavo. Ta deklica je bila čversta, je imela bistre oči in bele zobe kakor slonova kost. Ona si je po jedi vselej usta izmila, in ni prevročiga ali premerzlega jedla, (h bi si zob ne pokvarila. Otroci! ali bote tudi vi tako delali, kakor pridna Marjetica ? 3. Ljudje pravijo, de je g izda *) dober kup, Upa obleka pa draga. Otroci se imajo zatoraj od mladih ndg vaditi ne gizde —- n h d h V h s, n b n Si s n 3* r v P ii t z h It v 9 '3 Gizda ali ošabnost. S5. » 123 mar bolj na svoj e o blačila p a žiti. Obleka in obutev skerbno varovana je dolgo lepa, in dvakrat tako dolgo terpi. M a tiči k na svojo opravo ni pazil 1 Kadar je nove čevlje dobil, je hitro z njimi jto blatu in po lužah gazil, on je kapo okoli lučal, z rokavam brisal usta in nos, je rad skoz plote in po germovju plazil, se na mokro usedal, in se je v hlačah po kakem bregu valjal, ali po kaki deski vozil. Kaj mislite, kake so bile njegove hlače ? Kaj so starisi reklih 4. Otroci, kteri imajo denarje jih ne smejo zapravljati, temuč naj jih prihra¬ nijo za potrebo. Cesar je letos preveč , tega je rado k letu premalo. Od sladkarije otroke rado grize, Gregorec je imel svoj hranilnik *), v kterega je deval vsak krajcar. Ko je potem somenj bil, so mu oče nekaj priložili, in mu kupili novo kapo, nogovice, čevlje in takih reči. Ko je Gregor zrastel, in se bolj zt n 6 dr it, si je kupil jagnje, panj bučelic in kaj takega. Pokaj pa je Gregor tako de¬ lal? Rekel je: „ Kdor hoče kaj imeti, mora pri krajcarju začetiGregor je imel več veselja, kakor drugi otroci, kteri so hitro vse zajedli. f C 5. Za mladih let se imajo učiti fantiči gospo daviti, dekliči pa gospodinjiti, ') Hranilnik ali Šparovec. 124 de bodo ob svoji dobi dobri gospodarji in go¬ spodinje. Cesar se ni Janezek naučil in priva¬ dil, tega tudi Janez ne bo redil. 6 . Zravno posvetnih skerbi ne smemo nebes pozabiti, marbolj moramo od mladih dni si zaklade * **) ) v nebesih pripravljati, vbo- gajme dajati — Bogu posojevati. Oče Mik lav z so na večer pod lipo sedeli, ko se je ravno večerja hladila ; krog njih stoji troje otrčk. Pogosto so oče otroke učili, de večerja človeku tistikrat naj bolj diši, ka¬ dar je po dnevu kaj dobrega storil; in pa, de človek nikoli mehkeje ne spi, kakor kadar ga dobra vest hvali. »Kaj ste kaj danes do¬ brega storili'? 11 vprašajo oče otroke. »Jaz sim svoj košček kruha ubogi deklici dala, ki jv davi lačna memo nas v solo sla, * je Bar- bika, naj mlajša, djala. J ur če, njen brat, pravi : »Jaz sim v ščlo grede vidil vrata na sosedov zelnik odperte, in svinje v zelju škodo delati. Hitro sim jih izgnal, in vrata zaperl.* „Kaj pa ti, Stefan ?“ vprašajo oče. Štefan molči, rudečica ga obhaja. Po malem odgovori: „Saj ste nas, oče, učili, de se ne smemo hvaliti, ker C o g vse naše dela ve.“ »Prav tako!* moj Štefan, pa meni le povej, naj tudi bratec in sestrica slišita, kaj si lepega storil* »Ko sim da¬ nes iz šole šel, se meje Oberčev sin lotil in me tepel. Nekdo se metno pripelje, in po- b s, v Si d tx 1 k v C v ti s k i t P t j b *) Zaklad ali šac. **) Davi ali danes zjutraj. 125 beruha *) nažene. Oberčev naglo čez plot skoči, in si nogo zvine. Ni mogel stopiti več, in silno je vpil. Vzdignil in na ramah sim ga domu nesel „To je naj boljše delo, tudi sovražnikom dobro storiliso oče djali. „Tako je stdril tvoj godovnik sv. Stefan, in tako dopolnil Kristusovo zapoved ki veli : „Molife za tiste, ki vas preganjajo , dobro delajte tistim, ki vam hudo hočejo; tako bote otroci nebeškega Očeta." r XLIX, Skerb za bližnjica, 1. V nebesih imamo dobrega očeta: mi vsi smo njegovi otroci. Oče nebeški nas ljubi, in rad ima, če tudi mi svoje brate in se¬ stre, tovarše in tovarsice, znance in znan¬ ke, sosede in prijatle, pa tudi sovražnike ljubimo. Nežica je po južini **) kupice umi¬ vala, njen brat Kukec pa je šolsko naldgo pisal. Po nesreči Nežici očetov kozarec na tla pade , in se razbije. Nežica od straha za¬ joka rekoč: „ Oh, kaj bodo oče rekli! De bi imela toliko denarjev, rada bi očetu novo Poberult ali hndobeu fant. j Kosilo ali zajterk je zjntrej; južina, obed ali poldne« »»nje o poldne; mala jnžina ali malica po poldn«. 126 kupico kupila * Lukec Nežici reče : „ Ljuba sestra, jaz ti dam rad svojih pet grošev; več pa nimam* Otroka denarje preštejeta , pa nimata zadosti, in skleneta očeta za od - pušenje prositi. Zvečer prideta oče in mati domu. Lukec očetu naproti teče rekoč: „Preljubi moj oče! ne zamerite Nežici; kupico vam je sterla. Vidil sim, de ni nalas storila: le pripe¬ tilo *) se ji je. Hotla sva vam novo kupico kupiti, pa nimava zadosti denarjev* Oče pravijo: „Ali si tudi ti hotel Nežici pripo¬ moči ? — Tedaj ji odpustim, ker se toliko rada imata* Nežica jokaje pride. Oče ji rečejp: „ V prihodnje bolje pazi, de kaj M poteres; za zdaj ti odpustim storjeno škodo, ker sta si z Lukcam toliko dobra* 2 . Dobri otroci vse domače, tudi dru¬ žino lepo imajo. Hlapci in dekle pomagajo otrokam ljubi kruhek služiti; gerdo bi bilo jih žaliti, jim nespodobne priimke dajati, jih oponašati ali pa po krivem tožiti. Lahko se zgodi, de bodo tudi otroci v službo prišli; s kako mero oni drugim merijo, s tako se jim bo merilo. Brigita je po materni s mer ti pri očetu gospodinjila, pa je družino jako gerdo imela. Nobeno družinče ji ni ustreglo; vedno seje kregala, in tudi očitala, koliko ji je družina pojedla. Težko so posle dobivali , pa težko so §) Pripetiti se ali primerti se. 127 tudi posli je svo leto doslužili, ker jih je prehudo imela. Po nekih letih oče umerjejo, pohištvo posodniki prodajo, in Brigita je pri¬ siljena služiti . Zdaj je občutila, kako boli, če otroci družino pikajo . Spoznala je staro resnico: kakor se posojuje, tako se po- vračuje. 3 . Veliko je siromakov in ubogih sirot po svetu, ki nimajo druziga očeta, ne matere , kakor v nebesih. Bog je ubožčikam oče , in želi, de bi jim ljubeznjivo pomagali . Jezus pravi: „Kdor kterega izmed malih sprejme v mojem imenu, mene sprejme ; kar ste njim storili, ste meni storili." L. Zapušena sirotica ; 128 JAc/e en Je fireo6/ece, /Afe^A A dityem d/are/am / (Pfj temer/e do- m c ma/t, J« oce/a ne poznam; 'o me noče nrefce e/a/e? JAuc/ fioeeda/ de ne znam. ffibemam d ro/a Acy o/fee/e, $n ^ioc/ d/reAo Aam ne tiern, 3Arop /to dne/ee fio/eAam, .yA$?ec/ o/roAe /eec/ ne dmem. Afrec/em n A/j o / me fiocApe AAAor^o AreeAeAa za (Acr, /ro c/a^e me oc^ireenjo, v notten mee mene mar. — 129 — LI. Kako se s pridam bere. Otroci! znale že gladko in lepo glasno brati. Bo vam veselje knižice v roke jemati Malo Berilo ( 'krajn ). 9 "C: Wva — 130 in kaj lepega za kratek čas brati. Vediti pa je tudi otrokam treba, kako se s pridam bere; tudi branje škodi, ako se prav ne bere. 1. Brati se ne sme na solncu, ali v takem kraju, kjer se bliši; od tega rade oži bole. Brati se ne sme v mraku, kadar se dobro ne vidi; hitro bi oči otemnčle in po¬ gled oslabel. Pri bledi luni ali pri mescu brati Bog obvaruj! Pri branju mora svetlo biti, in pa luž od leve strani prihajati, če je mogože. Preblizo knigo deržati napravi kratek pogled. 2. Preveliko in pa predolgo brati ni koristno, v postelji in dremaje brati je zlo nevarno. če je predrobno pisano ali pre- bledonatisnje no, nas hitro od branja oži bolijo. Tudi oži se morajo počiti. Kadar na glas be¬ remo , se ne smemo dreti ali križati, de ne onemoremo, in nam sape, pa tudi glasu ne zmanjka. Kadar glasno beremo, si pogosto oddahnimo in požijmo. 3. Če je branje rado telesu škodljivo, duhu še bolj škoduje, že se po pameti ne bere. Beri rajši po m anj e, kakor preveč na enkrat. Besčda brana je duši brana; že pa prehitro ali preveč na enkrat pojčš, lahko zboliš; že prenaglo in preveč bereš, se lahko pomotiš, in na zadnje ne veš, kaj si od kraja bral ali brala. 4. Pomisli pri vsakem odstavku, kaj si bral, ter si zapomni, kar je koristnega. Kar dobro ni, se tudi iz žlice v stran verze, in ne pojč. 131 Le kdor dobro premisli, kar je bral, se dobro uči, in modreji prihaja. Bolje malo, pa to dobro- 5. Naj nevarniši ste mladosti dve reči: slabi tovaršii v roke priti in pa slabe knige v roke dobiti. Spačene bukve ali za¬ peljivi spisi so prepovedan sad, kterega sam peklčnšek *) po izpridenih pisarjih počerka, in ga nedolžni mladini ponuja, kakor Evi v srečnem raju, naj bi se smertnega strupa kri¬ vih naukov napila. Zapeljive knige so mično pisane, sladke kot med; kdor pa take bukve bere, ga hitro zmotijo, kakor pijanka ribe v potoku. Kdor hoče srečen biti, naj se slabih knig varuje, in bukev ne bere, kterih ne pozna, in zastran kterih koga modrega ne popraša. 6. Koristno je pa dobre, pravično in res¬ nično pisane bukve brati; one so dober pri- jatel, ki nas uči Bogu lepo služiti in modro živeti. Povedo nam mnogoverstnih reči ktere nam je vediti potrebno in koristno. 7. Na mesto dčla pa ne smčmo brati; le ob praznikih je brati čas. Če imaš dobre bukve, le večkrat, pa po malem in pazljivo jih beri. Tako boš rastel na modrosti, pa tudi na ljubeznjivosti pri Bogu in pri vsih pra¬ vičnih ljudeh. 0 Peklenšek ali peklenski sovražnik. / 132 Lil. Zlata svatba. Na veseli Brezi so zlato svatbo imeli. Antonova sta petdeseto leto svojiga zakona srečno spolnila, in vsa žlahta je ž njima vešči dan obhajala. Pač je bilo veselje! Veliko zakonskih svoje sreberne svatbe, ktera se čez pet in dvajset let obhaja, ne do¬ živi ; redki so, ki bi petdeseto leto zakonskega življenja učakali. Raj mislite, koliko je bilo Antonove žlahte na zlati svatbi? Pet sinov in tri hčere, petnajst vnukov in osemnast vnuk, šest f irevnuekov in deset prevnučic. Kako pa raz- očujemo mlajšo žlahto po raznih členkih žlahte? 1. Antonovi otroci so v pervem naravnem člčnku, ki se sinovi in h čer e po očetu in materi, med seboj pa bratje in sestre imenujejo. 2. Antonovih otrok sinovi so Antonovi vnuki, hčere pa vnuke; oni so Antonu v drugem naravnem členku žlahta, med seboj so si pa bratrani in bratrane, sestriči in sestrične. 3. Vnukov in vnuk otroci so Antonovi prevnuki; oni so njemu v tretjem naravnem člčnku žlahta, in so si tudi med seboj v trč- tjem členku v rodu. — 133 — 4 Sinov žene so Antonove snahe, kte- rim tudi neveste pravijo. Hčerin mož je Antonov zet. Snaham in zetam je Anton tast, Antonovka pa ta ša. 5. Bratje in sestre so si v pervem člen¬ ku postranskega kolčna v rodu. Zena mo- jiga brata je meni svakinja; mož moje ses¬ tre mi je pa svak. Od teh oseb pravimo, de so si v svašini, v rodu pa si niso. Ženi dveh bratov si niste svakinji; tudi moža dveh ses¬ ter si nista svaka. 6. Bratrani in bratranke, pa tudi s estri či in sestrične so si žlahta v dru¬ gem postranskem členku; otroci bratranov iu bratranek, sestranov in sestranek so si v tret¬ jem členku postranskega kolena žlahta. Antonov naj starši sin je bil pri zlati svatbi starašina, ki je v imenu vsih mlajših govo¬ ril, in Staričem srečo vošil. Mlajšega sina žena je bila v o d i Ij a , ki je vso svatbo vodila, in sker* bela za pošteno opravo in svatam za postrežbo. Naj mlajša Antonova vnuka sta bila druga (ali t ruš ar j a), naj mlajši vnučiei pa družici dedeku in babici. Prevnuke so večji del na rokah nosili. V Ičpi versti se vsa Antonova rodbina v domačo cerkev poda, in tudi sosedov veliko jih spremi, ki so starega Antona spoštovali. Po svetem opravilu dvoje vnukov (drug in družica) dedeku, dvoje pa babici lep venec pisanih rožic na glavo posadi. Na to vsi mlajši pokleknejo, starčeka jih pa blagoslovila rekoč: »Bog vas ohrani v svoji milosti zdrave in vesele. Bog vam daj učakati najne starosti 134 in kakor nama, viditi vnukov vnuke; po tem življenju pa svdte nebesa.* Vsa žiahta od naj starših do naj mlaj¬ ših staremu očetu in materi roko kušne (ali poljubi), po tem se povernejo na očetov dom na kosilo, in so pošteno prav Židane volje. Lili. Zdravo telo naj bolje blago. »Kako ste tolike starosti učakali, bo¬ ter?**) praša sosed Antona, kteri s v svo¬ jem osemdesetem letu svojo zlato svatbo ob¬ hajali. »Rad vam povem, če me hočete zvesto poslušati, pa tudi poskušati, kar vam bom so- včtoval. Če modrost v vašem sercu prebiva, in spoznava dušo vašo napolnuje, pravi modri Salomon, bo dober sovet vas ohranil, in pre¬ vidnost vas bo obvarovala. 1. Kdor hoče dolgo zdrav in vesel ži¬ veti, naj se od mladih nog vsake strasti **) varuje; ona trati človeku dušo in telo. Slaba, škodljiva razvada kakor slana mlado cvetje življenja mori; v mladosti storjeni grehi so červi , kteri ljubo zdravje podjedajo. 2. Huda jeza, naj prej zdravju škod¬ ljiva, je živa kača, ktero človek v svojem sercu redi. Za vsako malo reč ga pikne, in vlčče telo pod grudo, dušo pa v pekel, To- Boter ali kum. Strast ali pregrešna razvada. 135 goten mladenč in pa serdita deklina bota zgodaj bolehala, in ne bota dolgo trave tlačila. Kar v jezi storiš, je večjidel krivo; kar v jezi poješ, je škodljivo. Piti na jezo je strup. Pre¬ lepo nam toraj sin božji, prijatel otrok, veli: »Učite se od mene, kako sim krotek in ponižnega serca, in bote našli, mir v svojem življenju." 3. Prevelika žalost je zdravju škodljiva in tudi pregrešna. Vesčlo serce daje človeku življenje, veselje mu prihrani stare dni. Ža¬ lost nam nesrečo vekša, serce objeda, in nam pamet mami. Za žalost so naj boljše zdravilo svete besede poterpljivega Joba, kteri veli: »Bog je dal, Bog je vzčl: naj bo češeno Gospodovo ime!" Kar Bog stori, vse prav naredi; kakor Bog hoče, naj se zgodi. 4. Prevelike skerbi belijo glavo, pa tndi zdravje podjčdajo; pomagajo malo, in dostikrat nič. Skerbi, kar je prav, če hočeš biti vesel in zdrav. Brez skerbi sicer ne smemo in tudi ne moremo biti; ali nepotreb¬ nih skerbi se ogibljimo, in cešar sami ne pre¬ moremo, Bogu prepustimo. Bog za nas skerbi. 5. Zdravju škodljiv strup je zelena nevo- šl ji v o st. JNevošljivost je kakor škorpijon kteri sam sebe grize in ujeda, dokler se ne uje. Če si žalostin, kadar so drugi veseli, in 136 se jim dobro godi, tistikrat pa vesel, kadar drugi žalujejo, vse svoje žive dni prave dobre volje ne boš. Lepa je beseda sv. Pavla: »Veselite se z veselimi, in žaluj¬ te z žalostnimi." Ljubeznjivo pomilovanje žalost polajša, veselje poslajša, in je življenja močna podpora. Hitro se serce ohladi, če po¬ vedati komu zamore, kaj ga boli. 6, Gerdo nečisto djanje mladih dni dušo in telo mori. Nesramna ljubezen je naj hujša bolezen. V naj boljši rasti se mladi nečistnik suši; nečistnica onemaga, onemore, in pade v naj boljših letih pod zemljo kakor cerviv sad. Gotova resnica je , kar modri pravi: »Kdor nečisto djanje uganja, ga bodo hitro červi snedli." 7. Kakor prevelika žalost, je zdravju škodljivo tudi preveliko veselje. Ali ni že veliko ljudi od prenaglega veselja umerlo? Kdor hoče dobre volje biti, ne sme preveč dobrot na enkrat vžiti. Preveč dobre volje mošne kolje, pa tudi življenje krajša. LIV. Kako pošteno dobre volje biti. v t. Ce te na dobro voljo vabijo, ne daj se predolgo prositi. Ako misliš iti, na pervo besedo obljubi; če pa ne moreš, ali ne smeš, naj te še tolika prošnja ne preprosi. 2. Sinovi in hčere naj prosijo starše, hlapci in dekle pa gospodarja in gospo- 137 dinjo; brez dovoljenja na veselice hoditi podložin'ne sme. Kdor se ukrade, in skrivaj gre, greši; njemu se dobra volja ne bo po sreči izšla. Potepati se, je greh. 3. Na pošteno dobro voljo se po svojem stanu snažno obleci. Se pregizdavo no¬ siti je prevzetij a, nemsr mo ali celo umazano je gerda skopost ali zanikarnost. Kdor spodobne obleke nima, naj bo doma. 4. Pražnje *) oblečen ne nosi glave previsoko, de ne boš prevzetnik; pa tudi glave ne obešaj po hinavsko. Grede nosi glavo ravno, persi naprej, trebuh nazaj, roke po strani. Z rokami si brado podslanjati, ali pa ročko **) delati moškim ni lepo, ženskim pa celo ne. v 5. Zenske naj imajo persi pošteno pokrite, bolj v žalostin, kakor v prevesel pert zavite. Kdor razgaljen hodi, se hitro iz¬ vodi v nesramnost in greh. 6. Pošteno se vedi, prenapeto ne hodi, vsakega ravno poglej. Izpod brega in pa po strani gledajo tisti, ki dobrega ne mislijo. 7. Pridi o pravem času, {in ne daj se čakati; le slabi delavci se dajo dolgo k mizi klicati. Predolgo se pa tudi na dobri volji ne mudi, kakor de bi bil domu pozabil; takih se ljudje kmalo naveličajo. 8. Po pervem mestu za mizo ne strezi, in počakaj, naj sedejo tisti, ki so *) ali praznično. **) Koke v kolke vperati. 138 več kot si ti. Po naj boijših kosovih ne segaj; pa ponujati si tudi ne daj. Dobra reč se sama ponuja. 9. Ako so mizne rutice k redu, razgerni si svojo po krilu, de si obleke ne pokapljaš, ter si perste in usta ž njo briši. Glej, de iz sklede < este ne narediš, in perta ne pomažeš. Preveč pihati vroče jedilo ni pristojno; rajši počakaj, de se ti ohladi. Pa tudi srebati, si usta mašiti, in pre¬ dolgo žvekati ni lepa šega. 10. Kosti in ostanke jedil na kraj talarja polagaj; v skledo nazaj devati bi bilo nepristojno. Če najdeš muho ali tacega kaj, ne kaži drugim, temuč zakrij, de tovaršii živeža ne ogabiš *). 11. Netrebi si zob z vilicami, ne z nožem, ampak z leseno ojstrico ali s ka¬ ko slamo; pa si usta rutico ali saj z dru¬ go roko zakrivaj, de ne boš zijal po drugih. 12. 1\ e graj a j jedi, de se kuharicam re zameriš. Kar ti ne diši, pa pusti. Preveliko piti, jesti in kričati se varuj; na dobri a olji se človek lahko proda, pa večjidel v svojo zgubo. 13. Odrajtaj, karje treba plačati, in obdaruj, kakor je šega; ne oponosi da tudi btraču, kar mu daš. Se bahati, denarje raz¬ metavati je škoda. Tako modro se vedi na vsaki dobri volji, de boš ti vesel, vesela pa tudi vsa tovaršija. *) Ogabifi ali ognusiti. 139 — LV. Zlata mera v živežu in v po¬ čitku. Ljubega zdravja in pa veselega življenja mogočna‘prijatlica je prava mera v jedi in v pitju, pa tudi v počivanju. Sv. Duh pravi: »Veliko jesti napravlja bolečine, požrešnost ji h je ževeliko pomorila; kdor pa vse po meri vživa, bo pri¬ čakal starih let.* 1. Ce hočete zdravi in veseli živeti, nikoli se ne preobjejte, teinuč jesti nehajte, kadar bi vam še kaj malega dišalo. Kdor zmerno vživa, bo mirno in zdrav spal; on bo zmeraj dobre volje. 2. Zdravja in življenja huda morivka je pijanost. »Pijača gladko po gerlu teče, zadnjič pa pikne kot strupena kača* pravi Sv. Duh. Za mlade, čverste ljudi 1 *e čista studenčni ca naj bolj zdrava. Pivo*), iruškovcc in jabelčnik dobro teknejo delav¬ nim ljudem. Vino je bolehnim, starčikam, i n pra,v zdelanim moči o zdra\ilo. Žganje, rozolj in vsake baže **) sladčica je strup, ki človeka po malem umori. 3. Otroci, kteri se žganja privadijo, paglavci ostanejo. Tudi psam žganje dajejo, de bi ne vzrastli. Naj žganje piješ ali *) Pivo ali ol (pir). **) Ba/.a ali sorta. 140 kruh vanj namažeš, si zdravje kvariš, in živ¬ ljenje krajšaš. 4. Kaj pre mastnega j esti in na to se vode napiti ni zdravo; lahko se te merzlica *) loti. Pa tudi prevrelo jed in prenaglo jesti je zlo nevarno. Petrik je mlečno kašo posebno rad jedel. Mati skledo kaše na mizo prinesejo, in Petrik že z žlico zajemlje. »Počakaj! kaša je vroča so mati rekli. Per.rik pa ne posluša, hitro v usta''zanese, in ker ga hudo opeče, naglo požre. Ves rudeč Petrik od mize skoči, in se zadere. Kaj mu je bilo? Kaša gaje v želod¬ cu žgala. Ni bil potem nikoli več prav zdrav. 5. Kakor nam je potreben živež, ravno tako tudi počitka potrebujemo. Le po storjenem delu je sladko počivati, naj si bo spati, ali sedeti ali igrati. 6. V sedmih urah se zdrav odrašen človek naspi. Otroci in pa stari ljudje več spanja potrebujejo. Pravijo, de dve uri pred polnočjo spati več zda, kot po polnoči pet ur: toraj le hitro spat, pa zgodaj vstat, če hočeš biti zdrav. Jutranja ura, zlata ura. 7. Kdor želi dolgo, vesel in zdrav ži¬ veti, se mora vsih nevarnost ogibati, ktere posebno mladeži po zdravju in življenju strežejo. *) Merzlica ali trešljika, kobila. 141 L VI. Desetero navarnost za mlade ljudi. t. Otrokam zlo nevarna je sladkosne- dnost, sladkarije iztikati in izmikati. Gosto- krat sladkosnedec strup naleti, in v greh zabrede. Mali Kili j an je imel slabo navado, vsak denar na sladkarijah zajesti. Na tergu vidi lepega kostanja naprodaj, kakoršnegaše ni vidil. Popraša branjavko, ali je ta rujava stvar dobra. »Kaj pa de, kostanj je dober, naj boljši pa, če se v perhalici speče," branjavka odgovori. Kilijan vinarja več nima. Skriyaj perise kostanja izmakne, ž njim domu v kuhinjo leti, in de bi ga nihče ne vidil, kostanj v žerjavko zakoplje. Kostanji sačnejo čverčati. To se fantu dobro zdi; še več žerjavke nagerne, in na vse usta piha, naj bi se kostanji prav spekli. Kakor bi ustrelil, kostanj pokne. Kili- janu pepel in ogenj v obraz perskne. in mu oči pobere. Kakor slep okoli tava, in ječi. Na velik pok in jok ljudje v kuhinjo priletijo, in zvedo, kaj je Kilijan storil. Velike bolečine si je kradljivec vžil, in se pogosto nad svojo gerdo razvado milo razjokal. 2. Kdor se na vročini prenaglo napije, in prehladi, lahko sušico dobi. Naduha spravi človeka od kruha. Veste, kako se je Blažiku godilo, kteri se je na vročino iz merzlega studenca napil ? *) O Beri v abecedniku stran 59. i. 142 Prej kot piješ, si odahir, in če imaš kaj, pri¬ grizni. Bolj po malem ko piješ bolje bo. 3. Po zimi iz mraza hitro za peč letati, ali pa od peči naglo na mraz hoditi je nezdravo. Lahko se prehladiš, kašelj, nahod in zmerzlino dobiš, pa tudi pljuča se rade una- I mejo, in pride bolezen in smert. Jerica je po zimi iz šole domu šla. Ojster veter je pihal in sneg nosil. Doma naglo k peči leti, lice na vročo pečnico pritisne, in precej ozebe. Koža jo začne serbeti, pokati in gerbaviti se, lice je rudeče kot kufer, in nos je zavišnel. Zala deklica poprej, je bila viditi kakor ljudje, kteri preveč vina in žganja popijejo. Otroci! kadar pridete iz mraza domu, pomudite se nekoliko v veži, ne letite pre¬ naglo v toplo hišo, k vroči peči pa celo ne. 4. Nevarno je po zimi derkati; led se vdere, veliko derkavcov se utopi, veliko jih na ledu pade, si ulomi roko ali nogo, in tudi ubi je se. Nevarno je po letu brez varha se kopat hoditi, prehitro v vodo skakati; v globočino zabresti in utopiti se je lahko. Golim letati je tudi greh. Nevarno je po starem zidovju ple¬ zati, čez jame skakati ali na višine hoditi. Dekleta, ktere otroke le na eni roki pestujejo, gerbave postanejo. Nevarno je na vozove se obešati, lahko prideš z nogo v kolo, ali pa pod voz, zgubiš zdrave ude ali pa tudi življenje. 5. Navada se poskušati, metati in tepsti je nevarna in hudobna. Ko je Mihalik še otrok bil, se je že 143 — rad s tovarši poskušal rekoč: „Ali imaš serc6? poskusiva se, kteri je močneji!“ Če je koga na tla vergel, se mu je smejal, in ga zasramoval. Kaj mislite, ali je bilo to prav? — Večkrat se je uni jako branil; jela sta setergati, so- l vati in kleti; vsa kuštrava, po tudi kervava sta se razšla, Mihalik se iz mladega privadi, druge tepsti, jih zalezovati in jim noge spodbi¬ jati. Prirastel je robast hrust, in je pri vsaki "priliki drugih lotil. Tako dela tudi hudi pes, ki nad vsakim psam laja, in mu zobe kaže, dokler se ne sprimeta in ogrizeta. Ali se ni Mi- haliku tudi taka godila? Mihalik se je bahal, de mu nihče ni kos; ali oče pravijo: „Pazi, fant! prišel bo močneji čez tebe, in te bo. Vselej sim slišal, de vol, kteri se naj rajši bode, naj prej roge zgubi.“ Tudi njemu se je taka zgodila. Ob žegnanji (ali cerkvanju) so mladenči plesali in pili; Mihalik jih pa draži po svoji navadi, ter bi rad, de bi se ž njim poskušali. Kaj mislite, kaj se zgodi? Stepejo se, noge iz stolov izderejo, in Mihalika tako namlatijo, de so na pol mer- tvega domu prinesli. Nekoliko tednov po tem je umeri. Glejte metanja in tepenja žalostni konec! 6. Velika nevarnost je pse dražiti, mačke pojati, in živine ne pri miru pustiti. Kar ima kosmate ušesa, tega se mo¬ ramo skerbno varovati. V Podgorjih je Mohor domačega psa pretepal Pes razkačen ga jezno za roko popade in rani. Mohorjeva rana zaceli; ali pes je bil stekel. Leto mine, in 144 tudi nesrečni Mohor steče. Na železno ketino so ga priklenili, dokler ni ubožec v grozovitnih bolečinah umeri. 7. Varovati se je nevarnih kratko- časnic a li igrač. Na metvi, kadar proso manejo, po nekih krajih dekleta dečkč na kopico nosijo, moški se jako branijo, in marsikdo za vse žive dni bolezen dobi. V Jamnah so se za mizo stiskali, rekoč, de sir mečkajo. Slabega siroteja v sredo dobijo, in ga tako stisnejo, de se mu je kri skoz nos in usta ulila. Takih nevarnih iger posebno pustnjaki veliko znajo. Bog nas varuj teh in več takih iger! 8. Nevarno je malim otrokam z noži, z vilcami, z iglami igrati se; hitro dete šivanko požre. Pa še nevarnejše je odrašenim mladenčem in dekličem puške, pištole, možnarje in drugo strelno orodje v roke je¬ mati, in se ž njim igrati, dokler še niso za to. Veliko se jih je že po nemarnosti ustrelilo; za to pravijo, de tudi prazna puška pokne. V Berdih so ob žegnanji mladi fantini streljali. Eden iz med njih izstreli, drugi žereče možnarje pobere, jih nabijat zanese, in tretji hitro strelnega praha iz mavhe nasuje; veliko mladenčev pa zravno stoji in gleda. Iskre so še v možnarju tlele; prah se uname in petero mladenčev na smert osmodi. Nevarno je blizo strelnega orodja otrokam hoditi, kteri opraviti nič nimajo; s ključi streljati pa je smertna nevarnost. 145 Hudobni P avli k je očetu smodnika ukradel, ga je po tleh natrosil, po tem svo- jiga lesenega konja na smodnik posadil; njegova sestrica pa zravno stoje gleda. Pavlik iz per¬ nice ognja prinese, in ga na strelni prah dene, de bi se zažgal, ter se na lesenega konja usede. Ker se mu predolgo ne užge, iz roga smo¬ dnika na ogenj potrosi. Smodnik puhne, zakadi Pavlikav drugo steno, in blizo stoječe dekle začne goreti. Sosedov hlapčič nesrečo vidi, deklico popade, in hitro povalja, de jo ogasi. Otroci! varujte se smodnika in ognja! 9. Zdravju škodljivo je posebno v mladih letih tobak kaditi. Mladenči s tobakam veliko denarjev poka¬ dijo, pa tudi zdravja izpljujejo, se lahko tatvine privadijo, in ogenj zatrosijo. Tobak kaditi je gerda in škodljiva razvada za mlade ljudi, in boljše stori, kdor dečku po plečih šibo da, kakor pa pipo v roke. | Jfc 10. Ob hudi uri pod drevjem stati, letati, ali na prag hoditi je nevarno. Strela rada v višine udari, in po vetru in železu potegne. Če si na paši, ne goni živine, ne bodi pod dob ali orehovo, košato drevje vredit. če si na polju, ne skrivaj se pod stave, ne hodi blizo polnih ostervi ali kupov snopja; tudi na kozelce hoditi je nevarno. Če si pod streho, ne hodi pod kap, ne k oknu, ne blizo peči ali dimni¬ ka; le eno samo okno izbe odpreti je varno. Nevarno je zvoniti ob hudem vremenu, ali pa le blizo zvonika biti. Malo Berilo (krajo.) 146 Franc, mestnjana sin, gre po letu iz mesta na bližnjo goro maline brat. Hudo vreme vstane, prav debelo začne dež škrapati, se bliskati in grometi. France v votel dob zleze, ker ne ve, Kako rado v visoke drevesa treska. Zdaj sliši glas: »France! France! bali,*) bali hitro!" France iz votlega doba prileze gledat, kdo ga kliče, in pri ti priči strela v ravno tisto drevo udari, in tako grozovitno zagromi, de se je Francetu zemlja pod nogami zazibala. Zdčlo se mu je, kakor de bi ves v ognju bil, pa hudega se mu ni zgodilo nič. France roke povzdigne rekoč: »Sam Bog me je obvaroval!* Spet glas zasliši: »France! France! oj ti, de me ne slišiš!“ Kmetiška ženka je kli¬ cala. France jo ugleda, in k nji leti rekoč: »Kaj pa bi mi rada?“ Kmetinja pravi: »Nisim tebe zvaia, ampak svojiga malega sinka, kteri je pri potoku gosi pasel, in je pred hudo uro v to šumo **) zbežal. „Glej ga! ravno tam iz goše sem leze!" France zdaj pove, kaj se mu je zgodilo, in kako je mislil, de ga je Bog z nebes za¬ klical. Kmetica pa roke k Bogu povzdigne rekoč: „0j, dete moje! Boga zahvali, de te strela ni zadela. Ako je bil ravno ta glas le B 'as uboge žene, je vender le Bog talko na- onil, de sim te po tvojem imenu zaklicala. Le Bog je vedel za te, in je nevarnost vidil, v kteri si bil; Bogu hodi hvala in čast!* *) Pridi, ?•*) Šuma. ali hosta. LVII. Sedem varhov ljubega zdravja. Treba je dobre varhe poznati, ki nam ljubo zdravje varujejo. Ti varbi so: 1. Zdravi zrak ali zdrava sapa; ona je žlahtno mazilo življenja. Prevetruj pogosto izbo, v kteri prebivaš, pa tudi spavnico, v kteri po noči počivaš, sosebno po zimi, in kjer je veliko ljudi zbranih. Zdrava sapa se hitro posevka, potem se pa gnjila diše; za to naj se okna in vrata odperajo. Veliko kaditi ni dobro, ako se plamen ne naredi. Oglje žareče v čumnate*) nositi in se greti je smer- ten strup, od kterega jih je že veliko pomerlo, posebno mladih ljudi. Hiba pogine, če nima čiste vode; tako se človeku godi, če v čistem, zdravem zraku ni. 2. Dobra voda. V krajih, kjer dobro vodo pijejo, so zdravi in čversti ljudje. V mla¬ kah in močvirju so ljudje zeleni in bolehn Bog je vstvaril vodo za umivanje. Umij vsak 1 'utro lice in glavo, posebno za ušesi in zatilnik i*o južini in večerji je zdravo si zobe ir usta izprati; dobro pa tudi večkrat ves živo kopati, sosebno v poletnem času. Bog j« vstvaril vodo za kuhanje in za pitje; naj zdravejsi pijača je voda mladim ljudčm. 3, Zdrav živež ali hrana. Pervi ži¬ vež ie ljubi kruh, kterega vsak dan prositi *) Čumnata ali kamva. — 148 — — — nas Jezus uči. Kruh mora biti dobro pečen, naj si bo zmesen ali bel, pšeničnik, reženjak ali ovsenjak. Toplega kruha jesti ni zdravo, pa tudi plesnivega ne. Sadje zrelo je zdravo, ob nezrelo prinaša posebno otrokam grižo*) in lj u hitro smert. Sočivje in zelenjad je veliko zdravejša kakor meso. jai 4. Delo in p a serce v eselo je zdravja V s mogočen varh. Delo stori, de nam jesti, piti a ii in spati diši. Lenoba nam truplo slabi, kakor tr ruja železo sne; ona človeku vse ude potare, se in se na starost ne da ozdraviti. Le o mladih bi letih se delati učimo! Delo pa naj bo naši g ( moči in pa našemu stanu primerjeno. »Pojdi k k mravlji, lenuh ,“ veli sveto pismo, »in se uči S moder in pridin biti.“ Ne preženi se z delam, n de ne onemoreš; pa tudi ne mudi se, de ne j< zaostaneš. Kdor svoje delo o pravem času stori, vesel živi. Veselo serce človeku ži- z vljenje varuje, in mu prihrani stare dni. n 5. Obleka in obuvalo. Po zimi skerbi r za toplo oblačilo in prostrano obuvalo. Kosmate p kape**) niso zdrave; pretesno obuvalo in 1 premajhino oblačilo je pol bolezni. Pretopla a odeja ni zdrava. Zlo nevarno pa je po noči se razodeti in prehladiti; lahko se griža dobi. Vsako nedeljo se po pranju preobleci in preobuj; saj žoke ali cunje na nogah premeni. Okerpa- nemu hoditi ti ni gerdo; razcukano***) obleko nositi te pa bodi sram. *) Griža ali zajedovica, grizenje. **) ali čamri, kučme. ***) Razcukan ali razčcsan, raztergan. 149 ;en, jak IVO, IVO, in iko vja )iti :or re, Jih iši k iči su li¬ hi :e n a e 6. Snaga v prebivališu, v noši in živežu je zdravju draga dišava, in pa prav dober kup. Izbe čedno pometati, posodo čisto pomivati, oblačila prati in večkrat se preobleči, to daje ljudem zdravje in veselje. Nohtov ne smemo gristi, ampak s škar¬ jami jih porežimo, berž ko začnejo čemeti. Se vsak dan počesati in umiti, po letu, pa tudi po zimi večkrat kopati se, je otrokam zdravo in po¬ trebno. Otrokam, kteri se zjutraj ne umijejo, se ne sme košilice dati. Solarji in šolarce, kteri blatne, umazane roke v šolo prinesejo, morajo gospod učenik k potoku poslati. Tudi roke kušniti gospodu ne sme, kdor je umazan. — Snaga več pomaga, kakor draga obleka; torja naj se otroci iz mladega snage vadijo. Starost je rada nemarnost. 7. Sveta čednost ohrani ljudi krepke, zdrave in vesele; strast jih strati, revne in nesrečne stori. Bolezen je gostokrat šiba za razujzdano življenje. Prerana smert je pogosto plača pregrehe. Sercč nedolžno bo veselo in bo dolgo živelo. Poštenje človeku vesčlo ži¬ vljenje daje. LVIII. Naj dražje blago. 1. Ni blaga tako dragega, kakor je naše¬ ga življenja zlati čas. Leto za letam mdmo hiti, dan za dnevam leta, ura za uro teka v neskončno večnost. Čas hitro mine, večnost pa nima konca ne kraja. Za kratek čas na tem svetu si kupimo večnost na unem svetu, srečno 150 ali pa nesrččno. Oh, kako drag je čas! Kdor čas življenja zamuja in ponidoma zapravlja, ga na včke zgubi. 2. Vsako leto ima štiri letne čase ali letnice; tudi naše življenj e ima štiri dobe. Ena doba. drugi roko podaja, in nobena doba se ne sme zamuditi. Vsaka zamuda je velika škoda ktera se težko ali pa celo popraviti ne da. 3. Pervi letni časjespomlad,ob kteri vse vzhaja k mlademu življenju. Imenuje se tudi valička, ker ondaj ptičice valijo; nekteri ji pravijo tudi vigred, zmladetka ali mlado leto. Vse se omladi, polje zeleni, drevje cvete, se¬ nožeti in gojzdi po svetem Jurju zelen plajš dobijo. Po ledinah cvetejo rožice, po logih po*- jejo ptičice, po vodi plavajo ribice mladega le¬ ta vesele. Tudi otroci po trati skakljajo in pi¬ sane rožice berejo. Koliko veselje! 4. Mlademu letu podobna je otroška mladost. Dete naraste otrok, čverst fantič, zala deklica, in se začne učiti. Kolikor se do¬ brega otrok nauči, in česar se privadi, to si za svojo starost pripravi. Otrok, ki po malem seje, bo po malem žel. Mladoletni čas je za otroka zlati čas. 5. Drugi letni čas je poletje, doba vro¬ čine in težave. V poletju dozori, kar je v spom¬ ladi cvetelo, in nam žlahtnega sadja prinese, s kterim se okrepčujemo: ččšenj leporudečih, romenih sliv in sladkih hrušek. Oba serpana, mali in veliki, nam veselo šetvo prinašata. 6. Poletju podobne so Ičta mladenčev, leta deklin. Fant odrašen kaže. kaj zna, devica svedoei, kaj bo iz nje, ali kaj slabega ali kaj dobrega. Mladina začne v teh letih sker- beti, kako bo živela, in kruh služila sebi in drugim. Če se otrok slabo izuči, tudi mladenč ni priden, ne. dekle pridno. 7. Trčtji lčtni čas se j es en imenuje; ona blaga obilno daruje pridnim ljudem, kteri so v spomladi pridno sejali in v poletju skerbno pleli. Drevje sadja polno kima, in pobirat vabi; vinska terta otrokam zrelega grozdja ponuja. Vse pojate*) so polne sternenega snopja, vse omare s sadjem nadčte, kadar Bog dobro letino da; če je pa Bog ne da, so vse shrambe prazne. Listopada listje z drevja popada; vsa priroda**) se počivat spravlja. 8. Rodovitni jeseni podobna je moška doba že ostarljivih ljudi. Mož in ženavživata dobiček svojiga truda, če sta dobro gospodarila in pridna bila v svojih mlajših dnčh. Vsega potrebnega imata v roke vzeti, za starost sker- beti jima ni treba. Delo pridnih rok rad bla¬ goslovi dobri Bog za stare dni. 9. Z i m a je četerta letna doba. Vsa priroda počiva; mati, černa zemlja, belo odejo dobi. Sneg pokriva hribe in doline, vode zamerznejo, hla¬ den veter diše, in po oknih rastejo merzle cve¬ tice. Po zimi nam je peč in pa topla izba ljuba, žlahtna reč, de se lahko grejemo, in spet učakamo mladega leta. D Pojata ali parna, parma. **j Priroda ali narava, n ato ra. 152 10. Zimi podobna je naša starost in s me rt. Starčika in staro babico moč zapuša, lasci beli kot sneg glavo krijejo, in po malem izpadajo, kakor listje z drevja. Staro truplo k zemlji leze, umerje in pokopljejo ga v hladno posteljico, černo zemljo, de počiva; duša pa vživa na Božji pravici, kar si je zaslužila. — Prišla bo tudi za rajne mertve, kteri v Gospodu spijo, vesela spomlad. Vsegarnogočni Bog jih bo obudil k mlademu, večnemu življenju po dolgi zimi smertnega spanja. Slava*) neskončno dobremu Bogu, ki hoče tudi nas obuditi k no¬ vemu življenju, kterega se smemo veseliti, če ne zamudimo mladih dni zlatega časa. LIX. Zlati eas. Oj zlati čas! Minuta, ki minila, Se ne bo povernila; Kar časa zamudiš, Ga vekomaj Oj zlati čas! Je v mladih letih setev, Bo v starih dobra žetev; Ce pridni bodemo, Nam nikdar žal ne bo. *) Slava ali čast in hvala. 153 \ Oj zlati čas! U mladosti kdor praznuje, Na stare dni zdihuje; Lenuhov brat je glad, In potepuhov — tat. Oj zlati čas! Le danes si pomagaj, Na jutri ne odlagaj ; Ne veš, če doživiš, Kar danes zamudiš. Oj zlati čas! Kdor čas svoj prav oberne, Se s čednosijo ogerne; Lepota sivih las Je prav oh er njen čas. Oj zlati čas! Vse žive dni se trudi, In časa ne zamudi; Počivati sladko Po tem v nebesih bo. LX. Zadovoljnost je polovica življenja. Pasel je v lepi dolini mali Benko med zelenimi hribi svoje ovce, in si veselo žvižgal in pel. Lepo spomladno jutro bilo je, in kralj tiste dežele pride ravno v ta kraji na lov, seme streljat. Veselega fanta k sebi zakliče re¬ koč-. t) Kaj si tak zidane volje, Ijubčik moj ?“ 154 Pastirec kralja ni poznal, in mn odgovori: ,.Pokaj pa bi ne bil dobre volje; saj se našemu svit/emu kralju ne godi bolje kot meni* „Kako pa bi to bilo ? Povej mi vsaj, kaj pa imaš tako dobrega ?“ mu kralj vedi. Fantič začne praviti rekoč: „Solnce rumeno meni na nebu ramo tako ljubeznivo sije kakor našemu kralju. Hribi in doline meni ravno tako lepo zelenijo in cvetejo, ka¬ kor našemu kralju. Svojih zdravih rok bi ne dal za tisuč (ali tavzent) zlatov, ne svojih oči za vse kraljeve gradove. Verh tega imam vse¬ ga dovolj, česar poželim, in še več kot potrebu¬ jem. Vsak dan se do sitega najem, imam toliko oblačila, de se vsako nedeljo lahko pražnje oblečem , in si toliko denarcov zasluzim, de ne stradam. Zdaj pa recite, ali ima kralj več kakor jaz ?* Prijazno se mu kralj posmeja rekoč: „Prav imaš, blagi dečec! Le bodi vedno veselega serca. Pač je gotova res¬ nica: Zadovoljnost je srečnega ži¬ vljenja polovic a,“ LXI. Trojni smeh na poslednjo uro. Pobozin starčik je umiral, njegovi otro¬ ci in muki so krog smertne postelje stali. Mižal je, kakor bi spal; zdaj se jim zdi, kakor de bi se bil trikrat nasmejal. Kar dar se oče spet izdramijo, jih sinov eden popraša, zakaj so se trikrat nasmejali . Bogoljnbni starčik odgovori: „Pervič je vse 155 veselje življenja mojiga memo mene šlo; na¬ smejal sim se, de posvetni ljudje take pene pa toliko čislajo. — Drugič sim se spomnil vsega terpljenja, ki sim ga svoje žive dni prestal, in od veselja sim se nasmejal, de je prišel srečen čas, v kterem se mi bo terpljenje v večno veselje premenilo. — Tretjič pa sim na smert pomislil, in se nasmejal, de se ljudje smerti toliko boje, ktera je le angel Božji, ki nas iz solzne doline terpljenja v srečno pi'ebivališe večnega veselja pelje. — Otroci! učite se modro in pošteno živeti, nikdar vas ne bo strah smerti. LXII. Troji prijatli. Neki oče je svojim otrokam to priliko pravil: ,,Imel je svoje dni imeniten kralj na bogatem otoku v sredi morja namestnika, kterega naglo na račun *) v kraljevsko me¬ sto pokliče. Kraljev namestnik gre prijatlov iskat, naj bi ga pred kralja spremili. Pervi prijatli, kterim je naj več zaupal, ga za¬ pustijo; še zmenil se nobeden ni za-nj. Drugi prijatli, na ktere se je močno zanašal, so ga spremili, pa le do ladije, v kteri se je v kraljevsko mesto peljal. Tretji prijatli, na ktere je naj manje mislil, ga po dolgem potu ne zapustijo, stopijo z njim pred kraljev prestol,*"*j in mu milost izprosijo. Račun ali rajtin^a. Prestol ali tron. 156 Ravno tako ima človek vsak troje pri¬ ja tl e na tem svetu, pa jih večjidel še le tedaj spozna, kadar se iz tega sveta podaja. Pervi prijatli, ktere naj bolje obrajta, so denarji in posvetno blago; oni človeka zapustijo, kadar od tega sveta slovo jemlje. Drugi so žlahta in znanci; oni mu dajo le do pokopališa sprevod. Tretji prijatli so svete čednosti in dobre dela; one gredo v dolgo večnost z njim, so pred Rogam nje¬ gove besednice, in mu usmiljenje izprosijo. Za ktere prijatle si hočete skerbeti, otrocih LXIII. Slovenski pregovori. *) Komarati ali po malem laziti. 'enav zelezne UP a/a■ pevevpe. Odn/va/ /o /a/e n nate/a/ca/domep. ^ 0 y e mu j / ltt( //evem de mac/e en mede /'a/po. m* zpo/p itd/pa , mee /va/a od/pa. J//eza ne /ot ■/a/e. (/oee^J ne c/a nec. / " /oe ne m o vedpeomapa/e, dp ne zanevae. v o dleezela, ftee- /y e p m ttoc/a c/o /o fia popio/ve/a. \mad/ito en /ate/ de ne /ad/a na / AAoc trna ditofo moc. AAoAro AeAt de damo AvaA. verna vena ne /reAa AazaA. ^7 *) SloboJno ali žiher. '0 Kazalo ali cajnar. 159 ,^y//)dc/e c/revedce de ah zravna/e; ud me de d/ara c/revo. d/damor de c/reve naj/ne, Jeae/e. Redarje Jmdio Jerce, /o- ez eed/jrs- Vdat tde, //e j/a cette^ zeed. dda/ de ne/ce ne d/revad de ne/r.e /rac/ed ne v a dive, /Jie- ?r nema v j/(ave, mera v^ /ad eme/e. 3£* macda fot/t, mtJe dw -v Vm/I* j/ de ve nede Jerazen /did, prazen doc/ ema z*ed/j/ad. ■3doi/ya, /e rac/ Zece, ne /reda /efid/e: 3da/or de /c/e fied/e^e, /a/o do dzad 3/c/er zgec/ae dete. zaec/ae zeetue 160 'aaem. tu derac JiiMo tnautto M/ate. ■S&c/ar do/nce /ece, de /pa//teče. ^od/e d/az/e pe//e da/n^e. J//od/etye^e /fa/o Z/oo^a m ^a f • v // V Z nejrece vrez dr ec e. vda/a /pava mavpa. /opna /pava, /ia ema /e/ m//o. Pava^ipe j/o/ca mo/e. ne ledap o/o ve vec/e, depce ne požeti. y/u> c/e /oj f ap ne macfte doma, do jneje u /o- pe volte. ///(.e// (/e/e /a/e na /a/no ^a/a. alta domove deta. vyava do(^< ■3/pevecno /Ztyo ni//p ne /e/ne. ■Z/pev/en venap /de/fi, 'Pavecnc/fiozft' 359 ddo^de je : c/evzeja, dadov Ja Sove ja; '•■ojdeje Vajena JJ ce j dadov dnec/en vod ddved odvaca, cd$oj Ja odevne. ddoda vodo amje, ode Jia dce. ddoddv Jvode, zd/e adfa no de; da- c/av Ja vvaca, devdef odvaca, £& dac/e /ovavdee vac/a jdcua dod. dbjocdj začne zja/c, dav dvojima ce jamo zvevne. Malo Berilo (krain.). n 160 m, de mec/ ofoarfe meda, dv/tye dnec/e. tyJe/e^io ddettjfe^t/av& de/e. cffie^Mjana ^e&va /ict ^rnc/ne voAe do rfo^Je rfopadfoe, ^io/ zJu/e ^ore. '3%a '