PROLETAREC
Sloveask* Glasil* Jugoslovanske Socialistične Zveze
ŠTEV,—NO. 786.	CHICAGO, ILL., 5. oktobra (October 5th), 1922.	LETO—VOL.—XVII.
UpraTaUtT« (Sffie«) t«M WSST l«tk ST.. CHICAGO, ILL.—T«le»h»n« Rockw«U 21«4.
Nacionalizmi, religije in imperializem.
6- Vojna za deniokracjio in za samoodločevanje narodov se je zaključila z versaillsko in drugimi mirovnimi pogodbami, ki so poteptale načelo samoodloče-vanja ljudstev o svoji usodi, zatajile demokracijo in potegnile svoje črte po svetu z imperialističnimi bar-nmi.
: Pred letom 1914 so se borili za svojo nacionalno osvoboditev Čehi, Poljaki,' Slovenci, Hrvati in Srbi, kolikor jih je bilo pod Avstro-Ogrsko, Romunci izven tanunije, macedonski Grki, Bolgari in Srbi, Rušili itd.
Versaillski mir ni odpravil narodnostnih manjšin, ampak jih je Se pomnožil. Dobile jih je Poljska, Če-hoslovakija, Grška, Italija in več ali manj vse druge imagovite dežele. Anglija si je poleg starih podjarmila nove rodove v Aziji in Afriki. Francija je storila isto. h ta imperialističen mir je ustvaril nešteje pogoje unove spore, ki morajo prej ali slej privesti do oboroženih spopadov, ako se ljudstvo vseh dežel pravo-fasno ne izpametuje in napravi konec imperialistični igri, ali jo zaenkrat vsaj omeji.
Takoj, ko so bile objavljene razne "mirovne" pogodbe, so se pričele stare spletke v glavnih mestih Evrope. Francija hoče dobiti nadvlado nad evropskim kontinentom. V ta namen vzdržuje mogočno armado, ki sproti požre skoro vse dohodke države in vlada izkazuje leto za letom ogromen deficit. Od tod tako pritiskanje na Nemčijo za izplačevanje vojne odškodnine. In kakor so obstajale razne zveze držav pred vojno, Iako se snujejo tudi sedaj. Starih zvez ni več. Avstro-Ogrska je razpadla, Rusija se je iznebila carizma in njegovih alijanc, Italija in Anglija sta nekako izolirani s svojo politiko ravnotežja, Francija pa si je sestavila "malo antanto", ki ji je nadomestila prejšnjo zvezo z Rusijo.
► Vse evropske države so ljubosumne druga na drugo, drug drugo ovirajo v razvoju, oborožujejo se in intrigirajo, mase pa trpe v tej gospodarski in politični anarhiji.
■ Podjarmljene manjšine v republiki Poljski čakajo samo ugodnega trenotka, da se upro. Poljska vlada čuti to, pa neguje svoj militarizem. Sovjetska Rusija se pričenja tam čez mejo. Nemčija je soseda Poljski na drugi strani. Tudi baltiške deželice ne ljubijo poljsko sosedo. Zato zveza s Francijo, naperjena proti Nemčiji in Rusiji. Na Češkem se je igra zaobrnila; preje so se Čehi tepli proti nemški nadvladi, sedaj se pa Nemci proti češki. In nemška manjšina na Češkem tvori velik odstotek prebivalstva. Slovaki, četudi rešeni aiadjarskega jarma, niso nič kaj zadovoljni z "brez-tersko" češko vlado. Budapešta pa vabi Slovake nazaj pod svoje okrilje. V Parizu so znali to izrabiti, pa pritegnili Čehoslovakijo v svojo zvezo. Romunija se je na stroške vojne za demokracijo zelo povečala na račun f tujih teritorijev in tujih narodnosti. Tudi ona ima
strah pred Rusijo in pred Ogrsko, tudi pred Bolgarijo, radi svojega imperialističnega ropa. Francija jo je povabila v svojo zvezo. Jugoslavija, tudi ta ima Svojo za-ščitnico v Parizu. In tako je dobila Francija v mali antanti nadomestilo za predvojno zvezo. Nenaravna je ta kombinacija, imperialistična in reakcionarna v svojem jedru.
Grki, ki so se ravno na tak način podali v vojno za osvoboditev narodov, kakor Romunija, so si zelo povečali svojo državo — na tuj račun s tujimi ljudstvi. Pariška diplomacija ni bila tako srečna v Atenah, kakor je bila v Pragi, Varšavi, Belgradu in Buka-reštu. V Atenah je zmagala Anglija.
Ves čds po vojni se opazuje napeto razmerje med Anglijo in Francijo vsled njunih križajočih interesov v kontinentalni Evropi in še bolj v ugrabljenih teritorijih v Mali Aziji in drugje. Dasi sta vzdrževali navidezno prijateljstvo in hlinili izzavojno zavezništvo, sta vendar neprenehoma intrigirali druga proti drugi. Radi teh intrig trpi vse gospodarsko življenje v Evropi, sovjetski Rusiji se še vedno odreka priznanje sedanjega režima, Nemčijo se pritiska k tlom in vzroke za nove vojne se skrbno neguje.
Imperializem je posegel s svojo roko tudi v staro otomansko cesarstvo. "Bolnega moža ob Bosporu" je pognal v Malo Azijo, zavezniki pa so vzeli kontrolo nad prejšnjo evropsko Turčijo, kolikor jo niso okupirali Grki. Anglija in Francija sta šle tudi v azijsko Turčijo, kjer sta si razdelila njena bogastva. Toda "bolni mož" ni bil tako bolan, kakor so mislili v Londonu in Parizu. Kar je bilo bolnega, je ostalo v Carigradu. Sultan je ostal v turški prestolnici s svojo vlado, ki je bila le dekla Angliji, mlada Turčija je pa vzklila v Angori. Zaslombe pa je iskala v sovjetski Rusiji. Nacionalistična Turčija pod vodstvom Mustafe Kemal paše se ni hotela podati diktatom iz Londona in tako je trajala z njo vojna ves čas od sklenitve mirovne pogodbe z vlado prejšnje Turčije, toda te pogodbe ni nacionalistična vlada v Angori nikdar priznala. V imenu Turčije jo je podpisala sultanova vlada v Carigradu, ki pa je imela od takrat to slabost, da ni vladala Turčije. Anglija je pognala v boj proti Anatoliji Grško. Francija, ki sef je bala, da bi popolen poraz Turčije preveč ojačal angleški vpliv v Mali Aziji in v Orijentu sploh, je indirektno šla na roke nacionalistični vladi, ki je imela na ta način oporo v Parizu in v Moskvi.
Grške čete, prodirajoče v azijsko Turčijo, so na brutalen način širile svojo "civilizacijo" med "barbarskimi" Turki. Požigale so turške vasi, morile mo-hamedansko prebivalstvo, zatrle vsako svobodo v okupiranih krajih. To je podžigalo odpor nacionalistične Turčije in zgodilo se je, da so bili Grki skoz in skoz tepeni. "Kristjanski svet" je zajokal in vztrepe-tal: "Kaj bo sedaj s kristjanskim prebivalstvom v Mali
Aziji?" Preje, dokler so grški kristjani morili mohame-dance, se niso niti zganili.
Turčija ne zahteva tujih dežel. In tudi, če bi jih zahtevala, ima v to ravno tako pravico, kakor vse druge imperialistične vlade. Toda kar hoče, je biti gospodar na svoji zemlji. Res, da v njenih mejah ni vse prebivalstvo mohamedanske vere. Tudi kristjani so vmes, med njimi Armenci, kateri so pod prejšnjimi turškimi vladami okusili veliko gorja. Civilizacija bo morala tudi tu opraviti svoje delo. Pride čas, ko se bo prebivalstvo v Turčiji nehalo klati radi vere. Sicer se koljejo celo krščanski narodi med seboj radi ver, ki so vse krščanske. Irci se koljejo radi vere, in Irska ni na Turškem.
Vojni oblak, ki visi nad Evropo, je hlap imperialističnega mira. S tem mirom hočejo velesile nadaljevati. O. vprašanju Dardanel, Carigrada in morske ožine ob njem razmotrivajo z imperialističnega stališča. Turčiji obljubujejo vrniti nekaj zemlje, na kateri pa ne bi smela postati sama svoj gospodar. Vrata v Črno morje bi stražili drugi v interesu drugih. In pri tem hočejo celo Rusijo izključiti, ki ima razun Turčije in Bolgarije največ interesa v vprašanju Dardanel.
Nove zveze, ki se kristalizirajo po vojni, so zveze za ohranitev imperialističnih ropov. Nova nacionalistična gibanja za osvoboditev so nastala radi teh ropov in vojna med Grki in Turki, ki je prignala svet pred novo splošno vojno nevarnost, ni vojna med krščanstvom in mohamedanstvom, ampak vojna za pod-jarmljenja na eni strani in vojna za osvoboditev izpod imperializma na drugi Strani. Hinavsko zavijanje oči,' kaj se bo godilo s kristjani, je le en način propagande, kakor jo vrši imperailizem proti deželam, ki si jih hoče podjarmiti.
Bolgari, katere je "mir" neusmiljeno razkosal, bodo delali zveze z vsakomur, tudi s Turki, s katerimi so bili dolgo dobo v smrtnem sovraštvu, da dobe nazaj, kar je njihovega. In to velja za vse podjarmljene narode. In kadar se osvobode, jih bo tlačil mesto tujega domači kapitalizem. Religije nimajo v teh borbah nikakega večjega pomena, razun v krajih, kjer je prebivalstvo še popolnoma zaostalo. Tam imajo verski boji še trdno podlago, toda jih vedno izigravajo tuji kapitalisti. Nacionalistični boji pa imajo še vedno velik pomen.
Ne narodna in ne verska vprašanja ne bodo rešena pod današnjo družabno uredbo. Kapitalizem sloni na podjarmljenjih tujih narodov in njihovih dežel in na izkoriščanju vsega ljudstva brez izjeme. Za rešitev vseh teh zamotanih vprašanj je samo eno sredstvo — in to je socialistična družabna uredba.
Socializem ne pride v enem dnevu. Že sedaj pri-, haja in svoje korenine poganja že zadnjih deset let. Kajti ves napredek, kolikor ga je zaznamovati v razvoju k pravičnejši družabni formi, je napredek na poti v socializem. Zelo počasi se bo razvijal in vzelo bo cela desetletja, predno bodo vidni prvi obrisi družbe bodočnosti. Potem pa bomo veliko hitrejše napredovali. Za socialistično družbo je potrebno ljudstvo, ki bo razumelo socializem. S širjenjem duševne revolucije se izpodkopava temelj kapitalistični družbi.
Kritike so potrebne. Toda samo kritiziranje in nič delati pa ni potrebno.
Ne vali krivde za vse krize, za neuspešne delavske boje v stavkah itd., na druge. Tudi sebe oglej malo v ogledalu.
Delavci in zajedači.
Na svetu je dvoje vrste ljudi: delavci in zajedači Delavci grade stavbe, železnice, ladje, proizvajajo silo, da goni kolesje v tovarnah. Delavce najdemo na polju, kjer orjejo, sejejo in žanjejo, da zalagajo človeštvo i živežem. Učitelji podučujejo mladino v šoli, zdravniki zdravijo ljudi, učenjaki študirajo in rešujejo nerešene probleme in seznanjajo ostalo človeštvo z rezultati svojih raziskovanj, inženirji izdelujejo načrte za razne zgradbe itd. Tako bi lahko našteli še celo vrsto poklicev, ki koristijo človeški družbi s svojim ročnim ali umnim delom. Ali to bi nas privedlo predaleč. Vsakdo, ki dela z umom ali rokami in čigar delo koristi človeški družbi, je koristen delavec za človeško drui-bo. Za človeško družbo je delo profesorja, ki podučujej mladino na srednji šoli, ravno toliko vredno, kakor I delo rudarja, ki spravlja na svetlo rudnine. Moderna človeška družba ne more obstati brez modernih Sol, i kakor ne more obstati brez rudnin, zato ima delo profesorja in rudarji enako vrednost za človeško družbo.
Poleg koristnih delavcev imamo v človeški družbi tudi zajedače, ljudi, ki žive ob delu drugih in ne store nič koristnega za človeško družbo. Med obema vrstama ljudi se vrši boj, ki se bo nadaljeval, dokler se vsi delavci — ročni in z umom — ne organizirajo kot razred, proglase vse za svojo skupno lastnino, kar proizvajajo in ne .napravijo konec zajedaštvu v človeški družbi. Danes smo sredi tega boja, v katerem bodo zmagali delavci, ker je pri njih več inteligence kakor pri zajedačih.
Boj med delavci in zajedači je star. Delavci so, bili prej na svetu, kakor zajedači. In delavci so bili j predobri, zato so danes sužnji zajedačev. Ko se je pričela razvijati človeška družba v nedogledni preteklosti, so delavci s svojim delom ustvarili vsega preved in dovolili lenuhom —zajedačem — da so jedli in se preživljali s tem, kar je njim ostalo. Kmalu so pa lenuhi in zajedači v svoji domišljavosti zahtevali, da naj imajo pravico do vsega, kar so delavci pridelali in hranili zase in svojo družino za slabe čase. Od tistega dne pa do danes se delavci niso mogli otresti lenuhov — za-' jedačev. Danes, ko so delavci spoznali, na kakšen način so nastali zajedači v človeški družbi, je dolžnost delavcev, da se otresejo svojih pijavk.
Delavci so s svojo nepaznostjo povzročili, da so se naredili delavci v človeški družbi: Bili so lovci in redili lenuhe z divjačino, ki so jo ujeli. Delavci so izumili ogenj, iznašli so strojenje kož, da so pokrili nagoto. Izdelali so pasti za divjačino, in iz trave, vej in maha so pletli koče. Izumili so loke, pšice, sulice in puške. Izkopali so železno rudo, spremenili jo v železo in prvi so orali celino in sejali in sadili. Delavci so pa tudi dovolili, da so se zajedači ob njih delu redili in z vsakim dnem pridobivali več moči, dokler niso delavcev popolnoma podjarmili in jih spremenili v svoje sužnje.
Delavci so marsikaj storili, ali vse v potu svojega obraza, da ni bilo treba zajedačem delati; ni jim bilo treba loviti divjačine in rib, ne orati, sejati in žeti, Dali so zajedačem čas, da so z verskimi in filozofskimi čenčami omračili njih duha, da so tem lože vladali,
Zajedači so bili vedno nesramni. Zahtevali so pri vseh zadevah sedež pri ognju, zahtevali so za svoje čenče najboljši kos mesa. Med ženskami so si izbrali najlepše krasotice za svoje zakonske družice. Medtem ko so delavcem natvezali pravljice o kaznih po smrti, so omrežili duha, da so tem lože živeli v dolce far
iiente. Da so bili delavci zadovoljni s svojim delom, n jim pripovedovali, da bodo za svoje težko delo predli plačilo po smrti.
Delavci so delali in jih redili, medtem ko so se razvijali v "čarovniških" plesih in prepevali. Kadar je prišla nevarnost po noči in so delavci hiteli v boj, ia branijo dom in ognjišče, jim zajedači niso poma-(ali nikdar, marveč so se skrivali po svojih čarovnikih brlogih in pripovedovali ženam in otrokom, da pojdejo delavci, ki padejo v bitki za obrambo doma iiognjišča v večna lovišča. In delavci? Delavci so šli i boj in branili dom in gnjišče s srčnostjo leva.
Kadar je pa napočila doba miru in je lakota pre-iila vsemu rodu, so delavcem pripovedovali, da jih j( doletela kazen, ker so le premalo darovali njim — ajedačem. Tako so zajedači vedno delili proizvode z lelavci, dasiravno niso nikdar toliko proizvedli, da ki zredili le enega komarja.
Delavci so študirali čas in sezone in pripravili so lemljo, da je pričela roditi živež. Delali so ceste, molit in pomole, odkrili so tajnosti, ki jih vsebujejo rudnine. Kjer .so nekdaj bili zaraščeni in neprodirni pragozdovi, se danes razprostira žitno polje. Delavci so nalomili kamen, izdelali opeko in zgradili krasne palače. Zgradili so ladje in odpluli v daljni nepoznani svet na nova odkritja. Vedno so delali delavci z umom ia rokami, da so zajedači živeli v izobilju in jim ni bilo treba delati.
Vedno in vedno so bili zajedači in njih sinovi za-dovoljni s položajem. In če so delavci rekli, da niso ladovoljni s takim pasjim življenjem, so jih pregnali, stiigali na grmadah in obešali na vislice. Nemogoče jt, da bi pero opisalo vse muke in trpljenje delavcev, liso ga prizadeli zajedači. Kadar se delavci niso dali krotiti s praznimi bajkami, so zajedači ukrotili delavce i mečem in ognjem.
Delavci gotovo niso izumili orožja, da bi se rabilo proti njim. Iznašli niso črk in knjig, da bi učitelji pod nadzorstvom zajedačev učili deco delavcev krivih na-ikov. Niso napravili zakonov, da bi imeli dvojno pravico: za delavce in zajedače. Delavci niso izumili stro-jt», da bi delali še teže in več trpeli.
Zdaj se delavci zavedajo in poznajo metodo zajedačev. Delavci s svojim spoznanjem ustvarjajo silo, ki strmoglavi prestole in zajedaštvo v človeški družbi. Sa razvalinah strmoglavljenega zajedaštva bodo ležali razbiti okovi delavstva, ako spoznajo delavci svojo moč n se združijo v nepremagljivo silo. > Da se to doseže, se ne smejo delavci boriti drug proti drugemu. Njih boj mora veljati le zajedaštvu. Kadar bodo delavci prišli do tega spoznanja, bo tudi omajano gospodstvo zajedačev. Zaman se bodo zbirali krog svojega malika — denarja. Zastonj bodo klicali na po-moč svoje kupljene najemnike; njih glas bo ostal glas vpijočega v puščavi.
^ ^
Delavec, ki ima v tovarni, v jami, v plavžu, kjer že dela, dannadan izkušnjo, da je med njegovimi potrebami in kapitalističnimi zahtevami nepremostljivo brezdno, ne more verjeti v vzajemnost kapitalističnih in delavskih interesov v politiki. Če se mora kruto bojevati za vsak cent plače in ne more nobene minute prostosti pridobiti brez trdega boja, mu mora biti ra-aimljivo, da kapitalisti ne bodo delali zakonov njemu v prid in sebi v škodo. Zato mora sodelovati, da dobi delavstvo politično moč; le tedaj si bo lahko delalo resnično delavske zakone.
SEM I NT J A.
Grška "revolucija". — Konstantin se je preskrbel. — D'Annunzio med frančiškani. — Nevarna plesalka. — Davki. — Rekonstrukcija Rusije. — Kritiziranje in ustvarjanje. — Zanimive in nezanimive vesti.
Grški kralj Konstantin je odstopil, vladarske posle pa je izročil sinu Juriju. Naziv novega kralja bo Jurij II. Konstantin je moral med vojno na pritisk zaveznikov zapustiti Grško. Pravi grški vladar je bil po njegovem odhodu Venizelos. Po vojni so se ga Grki naveličali in si zaželeli nazaj kralja Konstantina. Vršil se je nekak referendum za in proti Konstantinu; ljudstvo se je izreklo zanj z ogromno večino, Konstantin se je vrnil, poraženi yenizelos pa je odpotoval v inozemstvo. Sedaj se igra ponavlja. Konstantin je zopet odšel in Venizelosa vabijo nazaj. Taka je najnovejša revolucija na Grškem, katero vladajo sedaj oficirji.
• # *
Kralj Konstantin je bil pripravljen na vse eventual-nosti. Noben vladar ni v današnjih časih siguren svoje službe. Konstantin se je hotel preskrbeti za slučaj "brezposelnosti', zato je naložil na banke v New Yorku, Braziliji in Švici nekaj nad deset miljonov zlatih frankov, kar znaša v ameriškem denarju blizu dva miljona dolarjev. Tudi dragulje je odnesel s seboj. Ko bo grško ljudstvo stradalo in trpelo pod silnimi bremeni njegove in Venizelosove politike, bo Konstantin lepo v miru užival "sadove svojega dela". Grki bi rabili drugačno revolucijo kakor je bila zadnja, toda izgleda, da zanjo niso še zreli, četudi se ponašajo s svojo par tisoč let staro civilizacijo.
» » •
Manj srečen je turški sultan Mehmed VI. Turško ljudstvo se je obrnilo od njega vsled njegovega hlap-čevanja zavezniškemu imperializmu. Ker ni dobil od države, katere vladar je le po imenu, sredstev, ga je zalagala Anglija. Tudi on bo moral odstopiti, ako že ni. In kakor so dobili Grki novega, kralja, dobe Turki novega sultana. Brez kraljev i;n sultanov na Balkanu in
v Mali Aziji še ne morejo izhajati.
* * *
Gabriele D'Anunzio, "osvoboditelj" Reke, se je naveličal žensk, posvetnega življenja in bojev za osvoboditev iridente in je sklenil iti v samostan. Iz Milana poročajo, da se je odločil za frančiškane. Vsekakor vreden tovariš frančiškana Zakrajška in njegovih duhovnih bratov pod frančiškansko haljo. Za klošterski-mi zidovi bo lahko premišljeval o svojem pustolovskem življenju in o ljudski neumnosti, katero je znal tako dobro izigravati. Premišljeval bo lahko o osvobojeni Italiji in o njeni mizeriji, o propadanju gospodarskega življenja v Trstu in na Reki, o divjanju fašistov in take reči. Morda ga bi tako premišljevanje privedlo do zaključka, da ne drže do osvoboditve ljudstva tista pota, po katerih je on uganjal svoje pustolovščine.
» » »
Znamenita plesalka Isadora Duncan, rojena v Zed. državah, se je pred nedavnim poročila z nekim ruskim poetom. Zaželela si je povratek v svojo domovino Zedinjene države in pred kratkim je dospela v New York. Tam so ji povedali, da bo morala en čas ostati
s svojim možem na Elis Islandu in mogoče se zgodi, da ji sploh ne ho dopuščeno iti v deželo boginje svobode. Njen soprog je ruski poet in to je najbrž zelo nevarno za obstoj vlade te republike. Tako ima ta ženska, ki ni drugega kakor plesalka, brezplačno reklamo. Njen mož Sergij tesinin ne zna angleško in Isadora ne zna rusko. Pogovarjata se s pomočjo tolmača. Sergij Jesenin, star 24 let, se gotovo ne bo trudil strmoglaviti ameriško vlado in Isadora se ne briga za politiko. Kljub temu, naseljeniške oblasti imajo svoje muhe. Isadora jim je lahko hvaležna, kajti to je zanjo reklama, kakršne bi si ne mogla kupiti niti za drag denar; in gledališke plesalke potrebujejo reklamo, tako, ki vleče.
* * *
Za tekoče fiskalno leto prerokuje finančni oddelek washingtonske vlade $650,000,000 primanjkljaja. Velike korporacije in mogočni finančniki se izogibajo davkom. Zato se jih nalaga več in več ljudstvu. Tudi v tem oziru jadramo Evropi nasproti. "Patriotje", ki so zaslužili v zadnji vojni- miljone dolai-jev, se branijo davkov in če se kje opazi kak vetrič, ki piha v smer večjih davkov iz njihovih žepov, zakriče, da bo trpelo gospodarsko žiljenje, kajti veliki davki ovirajo razvoj industrije. Ljudstvo ne poseduje industrije, torej naj ono plača primankljaje v zvezini blagajni. Tako se dogaja v tej bogati deželi, v kateri ima kapitalizem vse politične urade v svoji oblasti, ekstremisti pa delavstvu pripovedujejo, da so volitve neumnost. Wall
street jim je hvaležen za take pridige.
* * *
Rusija, četudi ni uspela na konferencah v Genovi in Haagu, se počasi izmotava iz gospodarske krize. Ker ne more povzdigniti industrije s svojimi močmi, daje koncesije kapitalistom tujih držav. Tudi ameriški sindikati so dobili zadnje mesece znatne koncesije, posebno za izrabljanje oljnih polj. V Moskvi pravijo, da bodo dajali ameriškim kapitalistom prednost pri oddajanju večjih koncesij, ker Amerikanci najbolje vedo, kako operirati oljna polja, rudnike in industrijo v velikem obsegu. Komisarijat za narodno ekonomijo je dal ameriškemu sindikatu garancije za varnost vloženega kapitala, dovolil mu je operirati rudnike in tovarne na podlagi kapitalističnih načel, zavezal se je, da bodo ameriška podjetja v Rusiji varna pred socializacijo in da delavstvo ne bo imelo nikake odločujoče besede v obratih. Vse, kar je moral sindikat obljubiti, je, da bo vpošteval zakone za varstvo delavcev in osem-urni delavnik. Koncesije, ki jih je dobil ta ameriški sindikat, so vredne dve miljardi dolarjev.
*	* m
Rusija se je iznebila carizma in njegovih rabljev. To je bilo delo revolucije. Sedaj gradi industrijo, uči svoje ljudstvo in izboljšuje poljedelstvo. To je delo, ki bo vzelo precej let.
In ker je Rusiji predvsem potrebna dobra industrija, ji jo bo pomagal graditi kapitalizem, ne da pomaga Rusiji, ampak za svoj profit. Tega procesa se ne more preskočiti. Kapitalizem mora izvršiti svoje funkcije tudi v Rusiji. Država bo napravila kolikor bo s svojimi močmi mogla. Kar ne more, bodo opravili drugi, ki morejo.
#	» *
Ko se je na nekem zboru sovjetov kritiziralo vla-dino politiko glede dajanja koncesij kapitalistom, je Lenin zavrnil kritike, da je nasprotovanje in kritiziranje nekaj čisto enostavnega. Težje je predložiti načrte za rekonstrukcijo Rusije in jih izvesti. Zaključil je,
naj se tisti, ki nasprotujejo koncesijam, potrudi spoznati, kako se gradi industrija in to se najloi nauče od kapitalistov. Ko bodo znali to, tedaj šele bodo na mestu kritike proti koncesijam. Poznanje revolucionarnih fraz je poceni. Poznanje tehnike, eto-l nomska znanost, ta ni tako lahko dosegljiva. Vendar, Rusija ima veliko ljudi, ki se trudijo s praktičnim delom ojačati gospodarsko življenje države v korist vsega ljudstva, in ti so najboljši ruski revolucionarji.
» » »
V dnevnikih čitamo pod velikimi naslovi razne vesti o vojni nevarnosti na bližnjem vzhodu, o družinskih spletkah in škandalih v "višji" ameriški družbi, o športu in take reči. Razun teh se dogajajo tudi drage novice, ki niso tako zanimive. Na primer nezgode t rudnikih. Dne 30. avgusta se je dogodila eksplozija* rovih pri Cumberlandu, B. C. Devet rudarjev je bik ubitih, 17. nevarno poškodovanih. Med ubitimi so trije beli, ostali so orientalci. V Charlestonu, W. Va., je bilo 24. septembra ubitih v rovu pet premogarjev. V Johnston Cityju, 111., se je v nekem rovu dogodila eksplozija. Devet je bilo ubitih. Par tednov nazaj so znesli na površje 47 trupel, žrtve požara, iz rudnika Argonaut pri Jacksonu, Calif. Industrialno bojišče zahteva svoj del žrtev. Kadar ne bo več bojišče, kar se zgodi z odpravo profita, bo takih žrtev manj. Ampak ljudje se zanimajo za tiste stvari žajmanj, kar se jib najbolj tiče. To si naj zapomnijo tisti, ki se jim zdi pot v socialistično družbo prepočasna, pa bi jo radi na kak način pospešili.
^ i^® ^
Velike manifestacije nemškega delavstva povodom zedinjenja obeh socialističnih strank.
Kakor smo že poročali, sta se zedinila nemška socialno demokratska stranka in neodvisna socialistična stranka. Obe skupaj sta prejeli pri zadnjih volitvah trinajst miljonov glasov in v državnem zboru imata 180 poslancev.
Več starih voditeljev socialdemokratske stranke se je umaknilo in to je omogočilo neodvisnim socialistom misliti na zedinjenje z večinsko (socialdemokratsko) stranko.
Delegacija socialdemokratske stranke je soglasno glasovala za zedinjenje, medtem ko je bilo na zboru neodvisne socialistične stranke oddanih sedem glasov proti zedinjenju. Proti so glasovali med drugim Kurt Rosenfeld, Theodor Liebknecht in Georg Lederbonr, Roisenfeld, Theodor Liebknecht in Georg Ledebonr. njeno stranko, Ledebour in Liebknecht pa ostaneta izven nje. Kakor poročajo iz Berlina, bo mala skupina j še v nadalje delovala pod imenom "neodvisna socialistična stranka", kateri na čelu bosta omenjena sodru-ga. Zedinjenju s socialnimi demokrati se protivita radi tega, ker jih smatrata za preveč konservativne.
Komunistična stranka v Nemčiji še obstoji, toda so jo oslabili notranji spori in pa ponesrečeni revolucionarni upori. Na Bavarskem jim je ostala le še mala skupina. Z zedinjenjem omenjenih dveh strank je nemška socialdemokratična stranka sedaj največja delavska politična organizacija na svetu.
Da je prišlo v Ameriki do civilne vojne, ni bil kriv Lincoln. Ali prilagoditi se ji je moral, ker je bilo brez nje nemogoče odpraviti veliko zlo.
LEV N. TOLSTOJ:
Koliko zemlje potrebuje človek!
(Konec.)
Ob reki, v stepi, žive Baškirji v kibitkah; (Kabitka= šotor.); ne orjejo, ne jedo kruha; krave in konji se pasejo po stepi; za šotori so privezana žrebeta in k njim priženejo dvakrat na dan matere kobile; iz konjskega mleka delajo kumis; (Kisla, jako zdrava pijača.) ženile medejo kumis in delajo sir; moški ne dela druge-(i nego pije kumis in čaj, je jančje meso in svira na piščal. Vsi so debeli, veseli, praznujejo vse poletje. Neolikano ljudstvo, ne razume ruskega, a je prijazno.
Ko so zagledali Pahoma, so prišli Baškirji iz svojih šotorov in obkrožili gosta. Tolmač je bil pri roti, kateremu je povedal Pahom, da je prišel kupiti zemlje. Baškirji so kazali svoje veselje, prijeli so Pahoma pod pazduho, ga peljali v svoj boljši šotor, ga posadili na preprogo, mu položili pernice in ga napajali s čajem in kumisom, zaklali so tudi janca in ga pogostili i pečenko.
Pahom je prinesel iz svojega tarantasa (Ruski toz.) zaboj čaja, kakor tudi drugih daril in jih je raz-delil med Baškirje. Baškirji so bili veseli. Čebljali in čebljali so med seboj — nato so veleli tolmaču, naj govori.
"Dajo ti povedati," je pričel tolmač, "da te imajo radi. Pri nas je navada, napraviti gostu vsa mogoča veselja, z darili se zahvaliti za darila. Ti si nas obdani, zdaj pa povej, kaj ti dopade našega, da te obdari-110."
I "Najbolj mi dopade pri vas vaša zemlja," je od-jovoril Pahom. "Doana pri meni je pretesno in zra-ven je že vse pod plugom. Vi pa imate veliko zemlje, in dobre zemlje. Žive dni nisem videl take zemlje." : Odgovor Pahomov je prestavil tolmač. ' Zopet so čebljali Baškirji. Kaj čebljajo, Pahom ne razume, a vidi, da so dobre volje in se smejejo. Nato utihnejo, gledajo Pahoma in tolmač govori: ; "Dajo ti reči, da so ti hvaležni za tvojo dobrotlji-?ost in ti hočejo odstopiti zemlje, kolikor hočeš. Pokaži samo z roko, katera zemlja te bode v oči — in hoja bo."
Baškirji so se pomenkovali in nazadnje so se za-Mi prepirati. Pahom je vprašaj, odkod je nastal prepir. Tolmač je odgovoril:
"Eni menijo, da treba vprašati starosto, brez nje-gada se ne sme skleniti nobene pogodbe; lahko tudi
brez staroste, trdijo drugi."
* * *
Med tem ko so se Baškirji še prepirali, je stopil jed nje mož z lisičjo kučmo na glavi. Vsi so umolknili in so vstali. In iolmač je dejal: "To je starosta."
Pahom mu je prinesel takoj najboljši kaftan in pet tatov čaja v dar. Starosta je sprejel darila in se Je use-lel na prvo mesto, Baškirji so govorili vanj. Poslušal je,se smehljal in pričel po rusko:
"No," je dejal, "to se da napraviti. Primi, kjer si Ii dopade. Zemlje je dosti.'
Kako pa naj vzamem, kolikor hočem, si je mislil Pahom. Kako moram imeti kakšno sodnijsko potrdili. Sicer porečejo: vzemi — in pozneje mi zopet vzamejo. Na glas je rekel:
"Hvala vam za vašo dobro besedo. Zemlje imate veliko in jaz potrebujem malo. Samo vedeti moram katera bo moja — njo treba odmeriti in potem potro bujem potrdila. Zakaj življenje in smrt sta v božjih rokah. Saj ste dobri ljudje, mi daste zemljo; a lahko se zgodi, da mi jo vaši otroci zopet vzamejo.'
Starosta se je smejal.
"Gotovo se da napraviti," je zatrjeval, "tako trdno, kakor ne more biti trdneje."
Tedaj je pričel Pahom: "Slišal sem", je dejal, "da je bil pri vas neki trgovec. Dali ste mu zemlje in ste napravili kupno pismo. Tako bi hotel imeti tudi jaz"
Starosta je zapopadel takoj.
"To vse lahko naredimo," je vzkliknil. "Saj imamo pisarja; peljemo se v mesto in damo pritisniti vse pečate."
"In kakšno ceno bodete hoteli?"
"Imamo samo eno ceno, tisoč rubljev za dan.'
Pahom ni mogel razumeti, kakšna mera bi bil dan.
"Koliko desjatin bo dalo to?"
"Tega ne razumemo računiti. Za dan prodajamo toliko zemlje, kolikor je moreš obhoditi v enem dnevu. Cena dneva je tisoč rubljev."
Pahom se je čudil.
"V enem dnevu", je menil, "človek lahko obhodi veliko zemlje."
Starosta se je smehljal.
"Vse bo tvoje. Samo en pogoj: ako v teku dneva ne prideš nazaj do kraja, odkoder si odšel, tedaj je tvoj denar izgubljen."
"A kako se bo vedelo, kje sem hodil?"
"Na kraj odhoda, ki ga izbereš, se postavimo — mi ostanemo in ti greš — za teboj jezdijo naši fantje — kjer ukažeš, zabijejo kole — potem potegnemo s plju-gom brazde od kola do kola. Vzemi svoj krog, kakor se ti zljubi — samo glej, da boš pred solnčnim zahodom na mestu, odkoder si odšel. Vsa wmlja, ki jo obhodiš, je tvoja."
Pahom je privolil. Sklenili so odriniti zarana, potem so se še pomenkovali, pili čaj in kumis in jedli pečenega janca.
Ko je napočila noč, je legel Pahom spat, Baškirji so se razšli. Zarana so se hoteli zbrati, da pred solnčnim vzhodom odrinejo na mesto.
Pahom ni mogel spati. Vedno je mislil na zemljo. Kaj bom tukaj vse napravil! Celo kneževino obse-žem — petdeset verst napravim v tem enem dnevu — dan je zdaj tako dolg, v petdesetih verstah leži deset-tisoč desjetin. Pred nikomur se mi ni treba uklanjati — poorjem, kolikor hočem — ostalo pustim za pašo.
Vso noč ni spal, samo proti jutru je malo zadremal. Komaj pa je bil zadremal, je imel sanje, ležal je v ravno tej kibitki in slišal zunaj nekoga se smejati. Da bi videl, kdo se smeja, je stopil iz kibitke. In tu je videl sedeti starosto Baškirjev, ta se je držal z obema-rokama za trebuh in se tresel od smeha. Pahom je stopil bliže in je vprašal, zakaj se smeja — a tu je videl: to ni starosta Baškirjev, ampak trgovec, ki je prišel . na njegov dvor in mu pripovedoval o teh krajih. In ravno vpraša trgovca: Ali si že dolgo tukaj? A to ni več trgovec, ampak tisti kmet, ki je v domačem kraju prišel k njemu od dolenje Volge. Zdaj tudi ni več kmet — sam živi vrag je, ta sedi tu z rožički in kopiti, in smeja se in gleda na eno mesto. In Pahom si misli: na kaj gleda? nad čem se smeja? V sanjah je videl ležati človeka, bosega, v sami srajci in hlačah, z nosom navzgor in belega kakor rjuha. Ko je pogledal ostreje, kakšen človek bi bil to, mu je postalo jasno: on sam je
bil. Od strahu se je prebudil. Kaj vse ne pride človeku v sanjah. Ozrl se je. Že se je pričelo daniti. Treba zbuditi ljudi, čas je, da odrinemo.
Pahom je vstal, vzbudil hlapca, ki je spal v taran-tasu, pustil zapreči in je šel budit Baškirje.
"Čas je," je klical, "da odrinemo na stepo."
Baškirji so vstali, se zbrali, tudi starosta je prišel. Zopet so pili kumis in so hoteli pogostiti Pahoma s čajem. On pa je silil na odhod.
"Če gremo,' je klical, "naj se zgodi precej. Skrajni čas je."
Baškirji so se odpravili na pot, eni so jahali, drugi so se peljali v tarantasih. Pahom, spremljevan od hlapca, se je peljal v svojem tarantasu.
Prišli so k stepi, ko je jutranje solnce rdečilo nebo, šli na hrib in se zbrali. Starosta se je približal Pa-homu in je pokazal z roko na stepo.
"To vse," je dejal, "kar moreš obseči z očmi, je naše. Izvoli poljubno."
Pahomove oči so se svetile: daleč tja je videl travnat svet, gladek kakor dlan, črn ko mak, v globinah je rastla različna trava, visoka do prsi.
Strosta je snel lisičjo kučmo, jo položil na sredo hriba in dejal:
"To je znamenje; tu gor položi svoj denar. Tvoj hlapec bo tudi stal tukaj. Odtod pojdi in semkaj pridi nazaj. Vsa zemlja, ki jo obhodiš, je tvoja.
Pahom je izvlekel svoj denar in ga položil v kučmo; slekel je kaftan, tako da je ostal v samem suknjiču, oprtal si je malho s kruhom, plosko steklenico vode si je privezal za pas, nategnil škornje in se pripravil na pot.
Premišljeval je in premišljeval, katero smer bi vzel. Povsodi je tukaj krasno. Mislil si je: vseeno, grem proti solnčnemu vzhodu, in se je postavil z obrazom proti solncu — zdaj se je pretegaval in čakal, da se pokaže solnce nad obzorjem. Časa ni gubiti, si je mislil, v hladu se da celo lažje hoditi. Jezdici so se vstopili zadaj za njim. Čim se je prikazalo solnce, je odrinil — jezdeci za njim.
Ni hodil ne počasi ne hitro. Kako verst morda je bil premeril, ko je, ne da bi postal, velel zabiti kol. Enkrat v hoji, je pospešil svoj korak in je kmalu pustil zabiti drugi kol. Ozrl se je za trenotek: hrib je bilo še videti, tudi ljudi na njem. Ko je pogledal na solnce, je sklepal, da je moral prehoditi kakih pet verst. Ker se je bil segrel, je slekel suknjo.
Po nadaljnih petih vrstah ga je nadlegovala vročina; pogled na solnce ga je poučil, da je čas za za-jutrk. Dober kos sem že napravil, si je mislil — seveda se gre za njih štiri v dnevu — vendar je še prezgodaj, da bi zavil. Škornje hočem sezuti.
Usedel se je, sezul škornje in šel naprej; zdaj je lahko hodil. Mislil je: še pet verst lahko grem, potem zavijem na levo. Čim dalje, tem lepše je postajalo. In šel je še naravnost. Ko se je ozrl nazaj, je bil hrib komaj še viden in ljudje zgoraj so se dozdevali kakor mravlje.
Zdaj pa je treba zaviti, si je rekel. Kako sem se segrel! Žejen sem: Vzel je steklenico, pil igredoč, pustil zabiti še en kol in je zavil na levo.
Šel je, šel — trava je stala visoko, njemu je bilo vedno bolj vroče. Trudnost se je pojavila. Pogled na solnce mu je pokazal, da je poldne. Treba odpočiti, je menil.
Ustavil se je in je jedel malo kruha. Če se usedeš, potem zaspiš. Stal je torej nekoliko, se oddahnil, šel naiprej. Spočetka mu je bilo lahko, od jedi mu je bila prišla nova moč. A postajalo je preneznosno vroče in
spanec ga je obdajal — čutil se je preutrujenega. Ni si je mislil: za urico trpljenja, sto let življenja.
Na tej strani je šel pač kakih deset verst. Hotel ji zaviti na levo, a glej — kraj je tako lep — bujna doli' niča — škoda bi bilo, pustiti jo: lan mora tukaj» vrstno rasti. Naravnost je šel, si prisvojil tako dolin in pustil zabiti kol.
Zdaj še-le je naredil drugi kot. Ko je vrgel pogled na daljni hrib, je komaj mogel videti ljudi tam. Do nji bo okoli petnajst verst. Ti dve strani sem vzel predolgi, tretjo treba torej napraviti krajšo. Sicer bo na ti način posest nekoliko v pošev — a kaj napraviti dragega? Zabrniti moram — potem naravnost k hriba-i požuriti se moram — ne po nepotrebnem zavijati i stran — saj zemlje imam zdaj čezinčez dovolj. In obe nil se je in stopal naravnost proti hribu.
Noge so bolele Pahoma, shodil jih je bil. Koleni se mu šibijo — počival bi — a ne sme — ne utegni — pred solnčnim zatonom mora dospeti. Solnce ne Jaka. Kakor da bi ga kdo priganjal, tako je tekel.
Ali se nisem zmotil? ali nisem vzel preveč? Čem pridem pravočasno! Daleč je še in jaz sem že veszdt; lan. Če le ne pojdejo pri tem v izgubo vsi moji iz#| ki in trudi! O napeti moram vse svoje sile!
Sresel se je, se spustil v dir. Noge so krvavele-] on je tekel. Tekel je, tekel, vrgel suknjo strani, škornje, steklenico, čepico. Bil sem preveč požrešen -vse sem pokvaril — ne bom na cilju pred solnčnim zahodom. . . .
Še hujše je postajalo: od straha mu je pohajala sapa. Tekel je — srajca in hlače so lepile na životu -usta so bila kakor izsušena — kakor z mehovi v ko-vačnici je delalo v prsih — v srcu je tolklo kakor s j kladivi — kolena, kakor da niso njegova, so klecala...
Komaj je še mislil na zemljo; mislil je, kako bi na-1 pravil, da bi ne umrl od napora. Da, bal se je umreti a ustaviti se vendar ni mogel. Toliko sem tekel, in ii zdaj odneham, me bodo imenovali norca.
Baškirji — razločno je slišal — so cvilili, klicali. Od njih vpitja je še bolj gorelo njegovo srce. Zbral je svoje zadnje moči in je tekel — solnce je stalo skoro na robu —a do hriba je bilo že čisto blizu. Baškirji m migali, klicali — videl je lisičjo kučmo — videl denar notri — videl starosto, kako je čepel na tleh in se držal za trebuh. In prišle so mu v spomin sanje: zemlji, je pomislil, je veliko — a bo-li Bog pustil živeti na; njej? Ah, uničil sem se — in pri tem je tekel, tekel.. ]
Pogledal je na solnce.
Veliko je bilo, rdeče, se dotikalo zemlje, je ie tonilo. ...	'
Zdaj je dosegel hrib — solnce je zašlo.
Bolesten vzkrik se mu je izvil: menil je, da je vse j izgubljeno. A spomnil se je, da se mora z višjega kraji solnce še videti. . . Planil je gor po hribu — tu ji j ležala kučma.Spoteknil se je, padel, segel z rokami do i kučme.
"Korenjak!" je zaklical starosta. "Si pridobil ve-j liko zemlje."
Ko je hotel hlapec Pahomu priskočiti na pomot,! ga vzdigniti, je videl: iz ust mu je tekla kri, bil je mr-j tev.
Hlapec je tarnal.
Starosta je čepel na tleh, smejal se je na glasili se držal za trebuh. Zdaj se je vzdignil in vrgel hlapa lopato: "Tu, kopaj!"
Baškirji so vstali in so šli.
Hlapec je ostal sam z mrličem. Izkopal je Paho- j mu grob, ravno tolik, kolikor je merilo od glave do nog — tri aršine — in ga je zagrebel.
Zaključki seje eksekutive socialistične stranke.
Eksekutiva socialistične stranke ima svoje redne seje vsake tri mesece, ožji delovni odbor eksekutive pa se shaja po potrebi.
Zadnja seja glavnega strankinega odbora se je vršila v Philadelphiji dne 16. in 17. septembra. V sledečem podajamo v kratkih obrisih izvleček zapisnika te seje.
Udeležili so se jo od eksekutive James H. Maurer, V. L. Berger, G. E. Roewer, B. Charney Vladeck in eksekutivni tajnik Otto Bransteter.
Navzoči so bili nadalje: Albert Weisbord, direktor Socialistične Mladinske Lige; W. H. Reivo od finske socialistične federacije; Martin F. Plunkett, tajnik socialistične stranke za državo Connecticut; Birch Wilson, tajnik soc. stranke za Pennsylvanijo; Joseph Bearak, zastopnik soc. organizacije za državo Massachusetts, S. M. Neistadt, tajnik stranke za Maryland in W. M. Feigenbaum, član eksekutive newyorške socialistične organizacije.
Maurer je bil izvoljen za predsednika prve seje.
Socialistična mladinska organizacija.
Kot prva točka dnevnega reda je bila razprava o pojačanju Socialistične Mladinske Organizacije (Young People's Socialist League, okrajšano Y. P. S. L.) O ta je podal obširno poročilo načelnik departmenta YflSL., ki je bil dalj časa na organizacijski turi za Socialistično Mladinsko Organizacijo. Podal je tudi sledeča priporočila:
Da naj strankina eksekutiva skliče splošni kongres YPSL., ki naj se vrši v Fitchburgu, Mass., enkrat pred 31. decembrom. Kongresa naj se udeleži tudi en član eksekutive. Priporočilo sprejeto. Roewer pa je bil izvoljen za zastopnika eksekutive na kongresu mladinske organizacije.
Da naj stranka izda posebne znamke v prid YPSL., katere naj bi si člani prostovoljno nabavljali. Sprejeto, da tajništvo stranke nabavi take znamke pred 1. novembrom.
I>a naj stranka uvede dualne znamke, ki bi zna-čile članstvo v stranki in njeni mladinski organizaciji. Izda naj se jih pravočasno, da bodo vse te stvari v redu, ko se prične splošna kampanja za organiziranje mladinskih postojank v jesenskih in zimskih mesecih. Nasvet sprejet.
Da naj glavni urad stranke pozove vse prominent-ne socialiste po svetu, naj prispevajo članke in razprave za glasilo mladinske organizacije. Ob enem naj se uvede diskuzija, kako pojačati socialistično mladinsko gibanje po svetu. Sklenjeno, da se nasvet preda tajništvu stranke, ki naj ga izvede po možnosti. (V 784. štev. Proletarca je priobčeno obširno poročilo o "Mednarodnem sestanku za socialistično vzgojo", na katerem se je obravnavalo o razširjenju socialistične vzgoje med mladino. — Ured.)
Da naj se v strankina pravila uvede točko, ki bi določala, da morajo biti vsi strankini člani pod 25 let starosti tudi člani YPSL. Nasvet odklonjen.
Da naj se vsa literatura, ki jo izda stranka, prodaja centralnemu uradu YPSL. po nakupni ceni (at cost), tako da jo bo slednji urad lahko razpečaval med socialistične mladinske organizacije po enakih cenah z enakim popustom kakor glavni urad stranke. Nasvet odklonjen. Zaključeno, da je najpraktičnejše, ako mladinske organizacije naročajo vse strankine potrebšči-
ne, kakor tudi literaturo, direktno iz strankinega urada.
Da glavni stan stranke preda glavnemu uradu YPSL. vse znake, zastavice, bandera itd., in da se mu dovoli nabaviti novih podobnih potrebščin, ako potrebno. Nadalje naj se mu izroči tudi vse poslovne knjige, sezname in pisarniško opremo bivše Soc. mladinske organizacije, ki je po razdorih in frakcijskih bojih razpadla. Nasvet sprejet, gl. tajniku pa se naloži, naj ga izvede.
Da se gl. direktorju YPSL. nakaže $50 mesečno za tekoče stroške. Sprejeto.
Kongresna kampanja.
Gl. tajnik Branstetter je podal poročilo o kongresni kampanji stranke za jesenske volitve. Socialistična stranka bo imela kandidate v vse važnejše urade v sledečih državah: Massachusetts, Connecticut, New York, New Jersey, Pennsylvania, Maryland, West Virginia, Michigan, Indiana, Illinois, Wisconsin, Missouri, Arkansas, Kansas, Oklahoma, Colorado, New Mexico, Wyoming, Utah, California. Lista kandidatov ne bo popolna v vseh državah. Volitve se vrše dne 7. novembra.
V	državi Kentucky ni splošnih volitev to leto; vrše pa se volitve za kongresnike in soc. stranka ima kandidata v enem distriktu.
V	času, ko se je vršila seja, ni še potekel čas za izpolnjenje nominacijskih peticij v Minnesoti, New Hampshire, Iowa, Montana, Rhode Island. Socialisti so nabirali peticije za nominiranje svojih kandidatov v vseh teh državah.
Stranka ima v zadnjih mesecih zaznamovati precej napredka; v mnogih krajih so ustanovljene nove strankine postojanke, oziroma reorganizirane stare. Na agitacijo po raznih državah je bilo poslanih toliko govornikov, kolikor so dopuščale sredstva in moči strankine organizacije. Vsem zahtevam se ni moglo zadostiti, ker bi bili stroški previsoki, ki bi jih stranka v sedanji obsežnosti ne mogla zmagati.
Poročila strankinih funkcionarjev.
Sodrug Bearak poda poročilo o strankinih aktivnostih v novoangleških državah. Želi, naj se za njegov delokrog nakaže primerna vsota v agitacijske svrhe.
Državni tajnik soc. stranke za Connecticut poroča o stanju stranke v njegovi državi in izvaja, da je polje za agitacijo zelo ugodno, toda državni organizaciji primanjkuje sredstev. Zato želi, naj se ji nakaže $100 za kampanjske svrhe.
Birch Wilson, tajnik strankine organizacije za Pennsylvanio želi, naj jim glavni urad pošlje govornika za mesec oktober, troške bo trpela državna organizacija.
Poročila so podali W. M. Feigenbaum za newyor-ško organizacijo; W. H. Reivo za Finsko federacijo; B. C. Vladeck za Židovsko socialistično alianco; V. L. Berger za strankino organizacijo v Wisconsinu; Leo. M. Harkins za mesto Philadelphijo.
Za zedinjeno akcijo.
Gl. tajnik poroča, da bodo strankini člani v Rhode Islandu prisostovali konferenci, ki se vrši 17. septembra z namenom, da se postavi skupna kandidatna lista z Workers Party in drugimi delavskimi skupinami. Roewer predlaga, naj se svetuje članom v Rhode Islandu, naj se ne udeleže takozvane konference za "zedinjeno fronto", ne kot posamezniki, niti ne kot zastopniki soc. stranke; nadalje predlaga, naj se pošlje tja sodr. Albert Wisbord, ki naj članstvu pojasni stališče eksekutive.
Ob zaključku zborovanja je prejela eksekutiva brzojav iz Rhode Island, v katerem se ji naznanja, da so se socialisti odstranili iz konfernece, o kateri je gori omenjeno, in da bodo postavili popolno listo socialistični!^ kandidatov.
To je bilo v splošnem delo prvega dneva seje. Zvečer se je vršil velik shod, ki ga je aranžirala socialistična organizacija v Philadelphiji.
Zborovanje se je nadaljevalo v nedeljo 17. septembra. Za predsednika seje je bil izvoljen V. L. Ber-ger.
Prečitajo se razni brzojavi in poročila. Komunikacija od C. R. Mabee-ja se izroči v rešitev tajniku. Prečita se poročilo E. Seidela, .tajnika strankine organizacije za Wisconsin, nadalje poročilo tajnika Židovske federacije, tajnika Jugoslovanske socialistične zveze in druga poročila, o katerih so bili storjeni potrebni zaključki.
Roewer predlaga, naj se tajnika pooblasti, da skuša pridobiti sodruga Shiplacoffa za nabiranje prispevkov od unij v prid socialistične kampanje. Sprejeto.
Vladeck predlaga, naj se, ako le mogoče, napravi aranžmo s sodrugom Hillquitom za obdržavanje predavanj, in to takoj ko se vrne Hillquitt iz potovanja po Evropi. Sprejeto.
Tajnik poroča o prodaji strankinega poslopja v Chicagi in omenja, da bo skupna pogodba sklenjena najbrž že septembra.
Maurer predlaga, da naj se v slučaju, ako se poslopje proda, naloži $10.000 v stalni gradbeni fond, kakor so bile instrukcije clevelandske konvencije, in da naj se ta vsota investira na prve vknjižbe, ki pa morajo biti preje potrjene od glavnega odbora. Sprejeto.
Roewer predlaga, naj se, ako se poslopje, v katerem je sedaj glavni urad stranke, proda, najame v Chicagi nove prostore za urad, toda najemnina ne sme presegati $100 mesečno. Sprejeto, j
Roewer predlaga, naj se izda komunikacija, s katero naj se svari članstvo stranke in njene posamezne organizacije, naj bodo oprezne, kadar prihajajo nanje razni apeli od številnih odborov in organizacij za prispevke v ta ali oni namen in naj se ne daje nikakih prispevkov, ako niso apeli potrjeni od strankine ekse-kutive. Sprejeto.
Berger predlaga, naj se strankini organizaciji za Connecticut da literature v vrednosti $100. Sprejeto.
Vladeck predlaga, naj se priporoča strankini organizaciji v New Hampshire in v Connecticutu, da naj se pridružita distriktni grupi novoangleeških držav in s tem pomagajo ojačati socialistično gibanje v omenjenem teritoriju. Sprejeto.
Maurer predlaga, naj se organizaciji novoangleš-kih držav dovoli $25 mesečno v literaturi in $25 v gotovini za dobo šest mesecev v agitacijske svrhe. Sprejeto.
Maurer predlaga, naj se pošlje organizatorja v New Hampshire za dva tedna, kakor želi tamošnja organizacija. Sprejeto.
Prečita se poročilo sodruga Neistadta, tajnika" strankine organizacije v Marylandu, o aktivnostih stranke z ozirom na namerovano skupno akcijo z delavsko stranko v volilni kampanji 5. kongresnega di-strikta.
Maurer predlaga, da se v okoliščinah, kakor jih o-pisuje sodr. Neistadt, ne priporoča namerovane kombinacije in svetuje strankini organizaciji, naj nomini-ra vse kandidate iz svojih vrst. Sprejeto.
Prečita se komunikacija H. M. Merrilla, tajnika soc. stranke za New York, tičoča se kooperacije med
socialistično in farmarsko-delavsko stranko za norai-niranje kandidatov za državne urade na skupni listi. Propozicija, kakor jo je predložil Merrill, se odobri.
Sodr. Plunkett iz Connecticuta poroča o podobni akciji v njegovi državi. Se vzame na znanje.
Gl. tajnik predloži rokopis od Alfred Baker Leewi-sa z naslovom "Kako kapitalizem znižava produkcijo." Sklenjeeno, da se stvar izda v obliki brošure, avtorju se pa sugerira, naj spremeni naslov tega dela. j
Gl. tajnik poroča, da se je priglasila za pridruženje k ameriški socialistični stranki socialistična stranka rt Porto Rico na podlagi strankine konstitucije in dodatkov k nji, sprejetimi na elevelandski konvenciji, ki določajo pridruženje socialističnih strank v kolonijah Zeedinjenih držav k ameriški socialistični stranki, Aplikacija soc. stranke v Porto Rico je bila poslana 'zaeno z naročilom za štiri mesece članskih znamk za j petsto članov.
Roewer predlaga, naj se aplikacijo sprejme, tajniku pa se naloži, naj jim izda čarter, pošlje potrebne tiskovine, pojasnila in sploh vse kar je potrebno. Sprejeto.
Komunikacija tajnika J. S. Z. v pogledu razdelitve kampanjskega fonda, v kolikor se ga nabere od strani JSZ., se izroči v rešitev gl. tajniku.
Sprejme se daljša resolucija, v kateri se obsojaJ sodnijsko prepoved, izdana zoper stavkujoče žeelezni-čarje.
Po sprejetju te resolucije je bilo stavljenih še ne
kaj predlogov, na kar je bilo zborovanje zaključeno, j *
Podajamo ta izčrpek zapisnika strankine ekseku-tive, da seznanimo člane JSZ. in čitatelje "Proletarca" z njenim delom. Prihodnja seja eksekutive soc. stranke se bo vršila enkrat v decembru.
"Demokratska stranka je stranka preteklosti; republikanska stranka je stranka sedanjosti; socialistična stranka je stranka bodočnosti". — Kongresnih Meyer London.
j* ■i* j*
Praktičen način ženitve.
Statistike velikih ameriških list pripovedujejo, da se zakonske zveze ne pomnožujejo sorazmerno z množitvijo prebivalstva v mestih. Na tisoče mladih ljudi ne more iti v zakon vsled pomanjkanja sredstev. Stanarina je visoka, pohištvo je drago, plače pa majhne. To nam je prinesla civilizacija.
Južnoameriški Indijanci ne vedo nič o civilizaciji, pa tudi o draginji in majhnih plačah nimajo pojma. Kapitalistov nimajo med sabo; vsi žive nekako iz dneva v dan. Mladina je tudi med njimi revna, kajti kar imajo Indijanci tam premoženja, je v rokah oženjenih ljudi. Če hočeš med nekaterimi rodovi južnoameriških Indijancev kaj šteti, se moraš oženiti. Kadar se fant in dekle sporazumeta za zakon, sporočita svoj zaključek roditeljem in sorodnikom. To je za začetek edina njuna skrb. Sorodniki in stariši zaročencev pa imajo na skrbi preskrbeti novozaročencema kočo in hrano vsaj za prve tedne. Moški naneso skupaj gradbenega materijala in zgrade kočo, ženske pa jima nanosijo jedil. Potem je poroka in roin-pom-pom, kakor se spodobi po stari indijanski navadi. Novoporočenca imata kočico in hrano, potem pa že kako skrbita naprej. Vsekakor bolj idealno, kakor pri nas.
■maiiiniiiimumiiuHiiit A. P. ČEHOV: JiiiiiHiiiiiniuiHiiiutniiMMiiiiit*
ODDELEK ŠT. 6 (
—
^mnmtcjitiitiuiiiicPrevedel Josip Vidmar.umumrnuiHimniiit*
(Nadaljevanje.)
—	Dobro povedano, — je spregovoril Andrej Jefimič in se je smehljal od zadovoljstva. — To je dobro,
ia verujete. S tako vero je lahko prepevaje živeti, mali če bi bili v steni zazidani. Ali ste kdaj izvolili o-fekati kake šole?
!' — Da, bil sem na univerzi, toda končal nisem. C —Misleč in razglabljajoč človek ste. Pri vsakih ikoliščinah lahko najdete mir v samem sebi. Svobod-io in globoko mišljenje, ki stremi k razumevanju življenja, in popolno proziranje neumne ničevosti sveta - to sta dva najvišja blagra, kar jih je človek kdaj poinal. In lahko jih imate, pa če bi živeli za tremi rešetkami. Diogen je živel v sodu, pa je bil bolj srečen lot vsi cesarji sveta.
j — Vaš Diogen je bil tepec, — je mrko spregovoril Iran Dimitrič. — Kaj pripovedujete o Diogonu in o nekakšnem razumevanju? — se je naenkrat razjezil ia je skočil pokonci. — Jaz ljubim življenje, ljubim strastno! Manijo zasledovanja imam, neprestan strah ie muči, toda včasi pridejo trenutki, ko me naenkrat objame koprnenje po življenju, in takrat se bojim, da nebi znorel. Grozno se mi hoče živeti, grozni
Razburjen je stopil po oddelku in rekel z znižanim glasom:
—	Kadar sanjarim, me obiskujejo prikazni. Neuki ljudje prihajajo k meni, glasove slišim, muziko in idi se mi, da se sprehajam po nekakih gozdih, po breji morja, in tako strastno si zaželim beganja, skrbi. .. Povejte mi no, kaj je tam novega? — je vprašal Ivan Dmitrič. — Kaj je tam?
—	Ali bi radi vedeli za mesto ali sploh?
—	No, najprej mi povejte o mestu, potem pa iploh.
—	Torej kaj? V mestu je mučno dolgočasno. . . . Si ga človeka, da bi se ž njim pogovorili, ni ga, ko-(ar bi poslušali. Novih ljudi ni. Sicer pa, pred kratkim je prišel mlad zdravnik — Hobotov.
; . -— Že tedaj je prišel, ko sem bil jaz še zunaj. Kaj, lopov?
E — Da, nekulturen človek. Čudno, veste. . . Sode n vsem, ni v naših stolicah umstvene stagnacije, temveč celo napredek je videti, — to se pravi, da morajo biti tam tudi pravi ljudje, toda bogve zakaj pošiljajo k nam vedno take ljudi, da bi jih najraje ne videl. Nesrečno mesto!
t — Da, nesrečno mesto! — je vzdihnil Ivan Dmi-!rif in se zasmejal. — Kako pa je sploh? Kaj pišejo v časopisih in revijah?
V oddelku je bilo že zelo temno. Doktor je vstal in je jel stoje pripovedovati, kaj pišejo za mejo in v Rusiji, in kakšno smer mišljenja je opaziti. Ivan Dmitrič je pozorno poslušal in je stavil vprašanja, naenkrat pa se je zgrabil za glavo, kakor da se je spomnil nekaj groznega, in je legel na posteljo s hrbtom proti doktorju.
J — Kaj vam je? — je vprašal Andrej Jefimič. [ — Niti ene besede ne zaslišite več od mene! — je grobo spregovoril Ivan Dmitrič. —Pustite me! i — Zakaj vendar?
■ — Pravim vam, da me pustite! Kaj hudiča?
Andrej Jefimič je skomignil z rameni, vzdihnil in odšel. Ko je šel preko veže, je dejal:
—	Kako bi bilo, če bi tukaj pospravil, Nikita?... Grozno težak duh!
—	Čujem, vaše visoko blagorodje.
"Kako prijeten mlad mož! je mislil Andrej Jefi-movič, ko je šel v svoje stanovanje. — Ves čas, kar živim tukaj, je to menda prvi človek, s katerim je mogoče govoriti. Zna presojati in se briga ravno za tisto, za kar se je treba brigati.".
Med branjem in potem, ko je legel Spat, je ves čas mislil o Ivanu Dmitriču, ko pa se je drug dan zbudil, se je spomnil, da se je včeraj setznanil s pametnim in zanimivim človekom in se je odločil iti pri prvi priliki še enkrat k njemu.
X.
Ivan Dmitrič je ležal v isti pozi kakor včeraj, glavo je objel z rokami in noge pritegnil k sebi. Njegovega obraza ni bilo videti.
—	Zdravstvujte, prijatelj, — je rekel Andrej Jefimič. — Ne spite?
—	Prvič, vam nisem noben prijatelj, — je spregovoril Ivan Dmitrič v blazino: — drugič si pa zastonj prizadevate: niti ene besede ne spravite iz mene.
—	Čudno. . . — je zamrmral Andrej Jefimič v zadregi. — Včeraj sva se tako mirno pogovarjala, naenkrat pa vas je nekaj užalilo, da ste nenadoma prekinili. ... Najbrž sem se kako nerodno izrazil, ali pa sem sicer izrazil misel, ki se ne strinja z Vašimi na-ziranji. ...
—	Da, kar mislite si, da vam bom verjel! — je dejal Ivan Dmitrič, se dvignil in posmehljivo in vznemirjeno gledal na doktorja; oči je imel rdeče. — Vohuniti in šipionirati greste lahko kam drugam, tukaj pa nimmate kaj opraviti. Še včeraj sem spoznal, zakaj ste prišli.
—	Čudna fantazija! — se je nasmehnil doktor. — Torej mislite, da sem špion?
—	Da, mislim. . . Špion ali pa doktor, kateremu so poverili, da me opazuje, — to je vseeno.
—	Ah kakšen, oprostite. . . čudak stel
Doktor je sedel na stolico poleg postelje in je očitajoče zmajal z glavo.
—	No recimo, da imate prav, je rekel. — Recimo, da vas izdajalsko lovim za besede, da bi vas izdal policiji. Primejo vas in potem sodijo. Toda kaj vam bo na sodniji ali v ječi hujše kot tukaj? In če vas obsodijo na izselitev ali pa celo v katorgo, kaj bo to hujše, kot sedeti v temle traktu? Mislim, da ne... Česa se imate potem bati?
Bilo je videti, da so te besede vplivale na Ivana Dmitriča. Mirno se je vsedel.
Bilo je okrog pete ure zvečer, ko Andrej Jefimič navadno hodi doma po sobah in ga Darjuška sprašuje, ali nebi bil čas, da bi pil pivo. Zunaj je bilo tiho, jasno vreme.
—	Pcf kosilu sem šel malo na izprehod, no pa sem stopil k vam, kakor vidite, — je rekel doktor. — Popolnoma pomlad.
—	Kakšen mesec je sedaj? Marc? — je vprašal Ivan Dimitrič.	,
—	Da, konec marca.
—	Ali je zunaj blatno?
—	Ne, ne posebno. V vrtu so že stezice.
(Dalje prihodnjič.)
t^* ^
Čitanje je zelo priporočljivo. Ampak med čita-njem lepih, koristnih reči in šundromanov je razlika.
10	PROLETAREC
H GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
B
DOPISI.
Petletnica ruske revolucije.
CHICAGO, ILL. — Zadnja svetovna vojna jo po-mogla tudi k padcu carizma in z njim je bila strmo-glavljena največja reakcionarna trdnjava sedanjega veka. Brezprimerna korupcija, tiranija in najhujše na-zadnjaštvo je spremljalo carizem na njegovi poti. Toda tudi carizmu je trkala smrt na vrata.
V dumi, v katere je bilo le malo socialistov, pač pa več liberalnih elementov, prepojenih z buržvaznim du-tiom, je bilo opaziti več in več opozicije proti carizmu. Zato jo je car Nikolaj dne 11. marca leta 1917 razpustil, toda duma se ni ozirala na njegov dekret, proglasila se je za vrhovno telo, vrgla staro vlado in formirala novo.
Dne 15. marca 1917 so prisilili carja, s katerim so se sešli v Pskovu, na odstop. Car, prisiljen podpisati svojo odpoved, je prenehal biti car in Rusiji se je pokazala prva zora nove bodočnosti. Carja so zaprli v Carsko celo, pozneje pa so ga poslali v Tombolsk. Danes je nekdaj mogočni vladar pozabljen kakor je pozabljen njegov grob.
Na čelu prve ruske vlade po padcu carizma so bili Mihael Rodzianko, princ Jurij E. Levoff in profesor Pavel N. Miljukov. Ti možje so bili predstavniki in zagovorniki kapitalističnega reda; skušali so voditi vojno naprej na strani zaveznikov, toda rusko ljudstvo, oddahnjeno, da se je iznebilo svojih romanovskih krvnikov, se je hotelo rešiti tudi vojnih grozot. Vojaki so želeli zapustiti zakope, se vrniti v domačijo in si vzeti zemljo, ki so jo prej lastovali veleposestniki, katerim so tlačanili. Pritisk je bil vedno večji in vlada je bila prisiljena pozvati v kabinet tudi nekaj ljudskih zastopnikov, med njimi Aleksandra Kerenskija. To se je zgodilo meseca maja 1917. Situacija za vlado se ni s tem nič spremenila. Odlašala je z rešitvijo zemljiškega vprašanja in vztrajala je naprej v vojni proti Nemčiji in Avstro-Ogrski. Pod pritiskom razmer je bila prisiljena odstopiti od vodstva, katerega je prevzel Aleksander Kerenskij, ki si je sestavil novo ministerstvo. Tudi nanj - so pritiskale zavezniške sile, naj tira utrujene ruske armade naprej v vojni zoper centralne sile. Rusija je sicer izdala proklamacijo s pozivom za mirovno konferenco in navedla pogoje, na podlagi katerih naj bi se vršila, toda niti pri vladah v zavezniških niti v centralnih državah ni našla odziva. Delavsko in kmečko ljudstvo je to še bolj podžgalo v zahtevi, naj Rusija izstopi iz vojnega vrtinca. Kerenskij se je nahajal med dvema ognjema. Na eni strani za-venniški imperializem, ki se je boril na življenje in smrt s kajzerskim imperializmom, na drugi strani ruske mase, ki so zahtevale mir. Razun teh so poskušali kontrarevolucionarni elementi postaviti carizem nazaj. Stališče Kerenskijevega režima je bilo omajano in dne 7. novembra 1917 so ga vrgli sovjeti, nad katerimi so dobili vodstvo boljševiki, ki so predstavljali levo krilo ruskega socialističnega gibanja, izključivši stranko socialnih revolucionarjev, katere vodja je bil takrat Kerenskij.
Voditelja sovjetske Rusije sta postala Lenin in Trockij.
Pet let je preteklo od padca carizma, pet let bo 7. novembra, odkar je na krmilu sedanji režim, ki je po mnogih izkušnjah, po mnogih dobrih in slabih korakih vendar ohranil Rusijo revoluciji.
Petletnico ruske revolucije bo praznoval z veliko proslavo dne 5. novembra tudi jugoslovanski socialistični klub št. 1, JSZ. v Chicagi. Vršila se bo v Narodni dvorani. Program bo raznovrsten, primeren temu praznovanju.
Priredbe kluba št. 1 se razlikujejo od priredb drugih organizacij v tem, da so prirejene v duhu razredno zavednega delavstva. Kdor je bil na naši pro-
slavi pariške komune zadnjo pomlad, se bo še spona njal bogatega, zelo dobro izvajanega programa, ki j zadovoljil številne udeležence. Istotako bo klub stori svojo dolžnost na priredbi dne 5. novembra. Pripravljalni odbor je marljivo na delu in to nam je porot da nam bo nudila priredba izreden užitek. Jugoslovansko delavstvo v Chicagi že sedaj opozarjamo, naj s nedeljo 5. novembra rezervira za poset slavnosti p* letnice ruske revolucije. — Član dramskega odbrn kluba št. I, JSZ.
Obvestilo.
CHICAGO, ILL. — V nedeljo dne 5. novembri priredi socialistični klub št. 1 slavnost petletnice rt ske revolucije v Narodni dvorani. Popoldne je prosti zabava, zvečer program, po izčrpanem programu ples in prosta zabava. Vstopnice se dobe pri članih in članicah kluba št. 1 in pri tajnikih in tajnicah tistih slo venskih društev, ki jih bodo hoteli prodajati. Dobe se tudi v uradu "Proletarca." Kdor izmed sodrugov in so draginj še nima vstopnic za prodajo, naj jih dobi pri tajniku kluba.
Pripravljalni odbor.
Razlika med škodljivim in ustvarjajočim delom.
GLENCOE, O. — Ne morem drugače, kakor da se zopet oglasim in povem razdiračem delavskega gibanja, kaj mislim o njih.
Kapitalizem je v Zedinjenih državah danes v sedlu, kakor si le more želeti. S progoni in s podnetava-njem bojev v delavskih vrstah je zelo oslabil odporno moč ameriškega proletariata, četudi je razredna » vest slednjega mogoče nekaj večja kakor je bila pred vojno. Ampak razdražen ost in demagogiranje raznih "delavskih" prerokov je postavilo ameriško delavstvo v defenzivo, v kateri izgublja bitke, četudi ne vse popolnoma.
Demagogi, ki še niso zadovoljni s svojimi uspehi, napadajo socialistično stranko in pri tem neprenehoma zatrjujejo, da je "mrtva". Dostojni ljudje puste mrtvece v miru, le kaki suroveži se dobe, ki jih sujejo. Ampak pri stranki ameriških socialistov je nekaj dragega narobe, kar se ne dopade demagogom, in ta napaka je, da socialistična stranka — ni mrtva! Živi in se razvija, kljub ogromnim zaprekam, klub zbeganosti delavstva, kljub svojim številnim sovražnikom na desni in levi. Zato, ker je živa stranka, jo napadajo.
Jesen je tukaj in novemberske volitve. Kjer je imela stranka dovolj zvestih sodrugov, pripravljeni delati za socializem, tam ima svoje kandidate in vri se živahna kampanja na političnem bojišču. Volilne kampanje socialistične stranke pomenijo vzgojevanje delavstva, ne zavajanje; socialistična stranka uči vo-lilce, kapitalistične stranke jih opajajo s frazami o dobrih časih, z godbo, igrami itd. Socialistična stranki ne obljublja za danes več kakor se more danes doseči in v tem se razlikuje od ekstremistov, ki obljubujej« veliko več kakor bi mogli doseči tudi če bi zmagalw Oni so odgovorni za razočaranja vsled njihove pogrei-ne taktike med nevedno delavsko maso. Zato je in ostane socialistična stranka res tudi delavska stranka, stranka ki uči, organizira in vsposoblja delavstvo n bodočo družbo.
Slovenski lokalni list v Wisconsinu, oziroma njegov urednik, je tudi prišel v tabor novega razodetja. Volil na pravica je farsa, zatrjuje. Zakaj je farsa, pa ne pove. Ko bi bili ti gospodje pravični in pošteni, bi povedali, da bo volilna pravica farsa toliko časa, dokler bodo delavci hlapčevali kapitalističnim strankam, b kakor hlapčujejo na voliščih, tako so jim pripravljeni hlapčevati v armadi, v "kazaški' gardi, v policijskih vrstah in v številnih "stoprocentnib" patriotičnih M
janizacijah. Delavstvo hlapčuje fizično in duševno nto, ker je nevedno, torej ga je treba učiti. Ce imamo i deželi gnilobo, ni to raditega, ker je volilna pravica farsa, ampak zato, ker so delavske mase ignorantne in r v takem stanju ne morejo zavedati svoje moči. Socializem uči, da je treba za boljšo družabno formo imeli tudi boljše ljudstvo. V divjaški družbi je bilo treba divjakov, v socialistični družbi pa bo treba socialistov, " ga, ljudstva, ki bo poznalo in razumelo socializem.
Zavajalnim agentom, ki rujejo med slovenskim delavstvom, naj povem, da bodo našli slab odziv. Ljudje jih bolj in bolj spoznavajo in so izprevideli, kakšni so njihovi nameni. Lističi, ki jih izdajajo, da privedejo z njimi delavstvo "na pravo pot", ne bodo našli opore med našim ljudstvom, ker spoznava,-kakšna je njihovi "prava pot*. Blufanje vleče en čas pri nekaterih, toda samo en čas.
Časopisi, ki rujejo proti socialistični stranki, nimajo mesta med delavstvom. Podporo naj si iščejo pri kapitalistih, za katere delajo, četudi indirektno in morda ne da bi se tega zavedali. Revolucionaren list v socialističnem pomenu besede je tisti, ki ljudi uči, ki jih pridobiva v organizacijo, ki jih vzgaja, ne pa hujska in dela iz njih fanatike, mesto trezne, razumne ljudi.
Frazarji okoli "Radnika" bodo prej ali slej izprevideli, da slovenski delavci niso kakor črede ovac, katere se more poljudno nagnati v to ali ono stajo. Denar, ki ga-trošijo za pridobitev našega delavstva v prid njihovih zmešanih pojmov, je vržen proč in bi ga lahko koristnejše porabili.
Nedolgo, ko mi je večletni čitatelj "Radnika" (preje "Znanje') dejal, da se je že naveličal čitati same fraze, vsaki teden ene in iste. Ponudil mi je omenjeni list in mi omenil, da ga lahko pregledam in če se milj umestno, naj tudi napišem kaj v "Proletarca" o tem. Ko sem listal po njemu, sem našel v njemu napad na E. V. Debsa, katerega je spisal neki J. D. čudim se Teodorju Cvetkovu, da dopušča take stvari v list. \'i ravno treba, da bi se človek moral strinjati z vsem, kar je storil Debs; to je skoro nemogoče, tudi če je človek socialist. Pisec dotičnega napada ni socialist, zato napada vse, kar propagira socializem, in tako se je spravil tudi na Debsa,, dasiravno taki napadi Debsa le povišujejo.
Kdor hoče dobiti pravo sliko o delavskem gibanju, kdor hoče resno, vzgojevalno gradivo, ta naj čita socialistične liste in knjige. Slovenski delavci, širite "Proletarca", ki je list socialistične agitacije, ki navaja delavstvo, naj se pridruži socialistični stranki, naj glasuje za njene kandidate, naj v unijah deluje za modernejšo formo, za pravi imdustrialni boj, ki bo imel ia cilj predrugačenje vsega ekonomskega sistema. Ne fraze, ampak vztrajno socialistično delo nas bo privedlo v boljšo bodočnost.
NACE ZLEMBERGER.
skane in upamo, da nam občinstvi tudi to pot pokaže svojo naklonjenost. Bratskim društvom bomo znale po-sctc vrflčsti«
Naj še omenim, da bo za postrežbo kar najboljše preskrbljeno. Plesalcem bo ustreženo ž dobro godbo. Na veselo svidenje dne 8. oktobra 1
Članica veseličnega odbora.
Vabilo na zabavo ženskega društva "Nada".
CHICAGO, ILL. — Večina dopisov v slovenskih listih se pričenja s pritožbami o slabih delavskih in živ-ljenskih razmerah. Tudi pri nas se ne moremo kaj pohvaliti v tem oziru. Delo se sicer še kako dobi, ampak plače so tako nizke, da ni vredno o njih ni govoriti. Draginja je zmerom enaka, ene potrebščine pa postajajo še dražje.
Kljub slabim časom pa je naše društveno življenje vendar živahno. Priredba se vrsti za priredbo, kajti prav v takih časih, kakor jim imamo sedaj, potrebuje delavsko ljudstvo vsaj malo razvedrila. Zato skrbe ia zabavo naše organizacije. Skoro je ni nedelje, da se ne bi vršila kaka priredba, bodisi plesna veselica, vinska trgatev, igra, ali pa nas kako pevsko društvo preseneti s svojim koncertom. Nihče se ne more pritožiti, da mu je dolg čas.
V nedeljo dne 8. oktobra pa priredi žensko društvo "Nada", št. 102, SNPJ., veliko vinsko trgatev in veselico v Narodni dvorani na So. Racine Ave. in 18. cesta. Priprave so v polnem teku. Soditi po njih bo vinograd poln žlahtnih grozdov in drugih sadežev. Tudi oče župan in mamka županja se pridno pripravljata za svoje težavno delo. Viničarke pa vestno kinčajo klobuke svojim fantom, oziroma viničarjem.
Zabave društva "Nada' so bile vedno številno obi-
LISTU V PODPORO.
CHICAGO, ILL.: John Rayer ................$	.50
CANONSBUBG, PA.: Frank Majzelj ....................15
DETROIT, MICH.: L. Urbancich, od provizije	.90
SO. BEND, IND.: Frank Stefanich ....................50
KENOSHA, WIS.: Frank Žerovec, od provizije	1.30 GROSS, KANS.: John Kunstelj, 30c; Frank Ho-
mar, 50c; skupaj .........................80
MILWAUKEE, WIS.: John Shabus .....................50
SPRINGFIELD, ILL.: Frank Besjak ....................1.00
RACINE, WIS.: Joe Radelj ....................................1-00
KENOSHA, WIS.: Jos. Hrovat ............................1-00
McINTYRE, PA.: Frank Kovach ...................50
LIBRARY, PA.: Mike Primozich, od provizije	.60 JOHNSTON CITY, ILL.: Steve Erjavec, $1.03;
Jos. Shum, 35c; John Shum, 28c; skupaj..	1.66
MINERAL, KANS.: John Brezovar ....................1.00
ELY, MINN.: Math Praprotnik .........*..........1.00
PITTSBURGH, PA.: Anna Skerl.............................50
CLEVELAND, O.: Lawrence Gorjup ...........5.00
DETROIT, MICH.: Joe Kos ...:........................1-00
Skupaj...............................$ 18.91
Zadnji izkaz......................... 648.80
Skupaj...............................$667.71
Agitatorji na delu.
število naročnin, ki so jih poslali agitatorji za
razširjenje Proletarca:
John Teran, Ely, Minn...........................10
Frances A. Tauchar, Chicago, 111................. 8
Anton Zornik, Herminie, Pa..................... 6
Joseph Kodrich, Cleveland, O................... j>
Lawrence Gorjup, Cleveland, 0................. 6
John Kokošin, Girard, 0......................... 5
Frank Besjak, Springfield, 111................... 5
Louis Urbancich, Detroit, Mich................. jj
Tony Ogrich, Ohio ............................. «»
Jernej Kokelj, Irwin, Pa......................... jj
Nace žlemberger, Glencoe, 0..................... 3
Chas. Pogorelec, Chicago, 111..................... 3
A. J. Furlan, Iowa City, Ia....................... 3
John Kunstelj, Gross, Kans. ...................... ^
Frank Benchina, Chicago, 111..................... *
Mike Primozich, Library, Pa..................... 2
Frank Martinjak, Johnston City, 111............... &
John Ban, Pittsburgh, Pa....................... 2
Peter Bukovec, Bon Air, Pa..................... f
Ant. Grbec, Lloydell, Pa. .......................
Fr. Žerovec, Kenosha, Wis......................
Fr. Kogovšek, Niles, 0.........................
Peter SwolSa'k, Chicago, 111. .....................
Fr. Richter, Montana...........................
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodru-ga je, da redno prihaja k isejaim. — Tiste, ki simpatizi-rajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletarijata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo; "V organizaciji je moč".—
VAŽNO ZA ROJAKE f HERMINIE.
Socialistični klub it. 69, JSZ, aboruje VSAKO TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne r dvorani društva Frostomislecl, M. «7, SNPJ.
Rojaki, pristopite k naši organizaciji, d« s tem ojačatt naše vrste.
Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
IZ UPRAVNIŠTVA.
Poznajo vrednost dobrega lista. — Več agitatorjev. — "Bomo videli". — Vest iz Kansasa. — Južni Illinois. — Par glasov od agitatorjev. — Naročajte knjige, i— Ponovni poziv.
V času brezposelnosti in stavk, posebno premogarske, so nam mnogi naročniki pisali, naj jih počakamo za naročnino. To smo storili. Sedaj, ko so premogarji skoro povsod, kjer so bili na stavki, pričeli z delom, dobivamo dan za dnem pisma z naročnino od tistih, ki je preje niso mogli poravnati. Znamenje, da so
ti ljudje zavedni, da drže svojo besedo.
*
Stavke in brezposelnost so izčrpale delavske žepe. Ljudje so zadolženi, plačilni dan pa ni vsaki dan. Hraniti je treba na vseh koncih in krajih, pa se še težko — zelo težko prebije. Vendar, razumni delavci se zavedajo važnosti dobrega tiska, in kakorkoli težko, vendar skrbe, da so naročeni na dobre liste, kolikor jim že dopuščajo skromna sredstva. In mi beležimo z zadovoljstvom, da ima "Proletarec" med našim delavstvom veliko zaslombe, mnogo prijateljev. Kar bi potreboval, bi bilo več agitatorjev kakor jih ima. Vsaka naselbina bi jih morala imeti.
*
So kraji, kjer premogarji še niso dobili bitke, posebno v Pennsylvaniji. Dasiravno iso se v neunijskih krajih premogarji pred stavko in v času stavke organizirali in stopili v boj zaeno s svojimi tovariši iz u-nijskih rovov, so se prvi podali nazaj na delo takoj ko je bil sklenjen dogovor, medtem ko traja bitka po neunijskih poljih naprej. Proti sebi imajo ogromno silo edinstvenega kapitalizma, kljub temu bodo zmagali. Kajti delavci, če tudi so enkrat ali pa desetkrat zaporedoma poraženi, končno morajo zmagati. Tak je naš boj. In končna zmaga je naša.
Neki sodrug iz ene neunijske kempe nam piše, da kompanija provocira naročnike "Proletarca" in člane socialistične stranke, oziroma JSZ., kar je eno in isto. Nastopa le proti tistim premogarjem, ki so agitatorji, kajti delavski agitatorji so pravi bojevniki v razrednem boju.
Sodrug A. Z. nam piše: "Delavci so v tem letu veliko trpeli v svojem boju proti kapitalističnim nakanam poslabšati življenske raztmere. Bomo videli, kako se bodo delavci zadržali pri jesenskih volitvah." Lahko ugibamo, ne da bi se veliko zmotili. Delavci so zanemarjali in še zanemarjajo politično bojišče. Ogromna večina delavskih glasov gre za kapitalistične kandidate; o-gromna večina delavcev čita kapitalistične liste, ali pa take, ki so delavski le po imenu. Zato tudi pri kongresnih volitvah to jesen ne bomo mogli beležiti kakega posebno velikega uspeha. Razun vseh drugih naših hib imamo še to, da smo na vseh koncih in krajih razdraženi. Radiikalizma je sicer veliko, toda ne takega, ki bi hotel organizirati delavske mase. Radikalizem zabavljanja pa ne škodi kapitalizmu in ne koristi proletariate
*
John Brezovar iz Minerala, Kans., nam piše, da se bo potrudi-l razširiti "Proletarca" v ondotni naselbini. Prevzel je zastopništvo lista za Mineral in bližnjo okolico. Poroča, da se zaveda, kolike važnosti je "Proletarec" za vzgojevanje našega delavstva v razredno zavednem duhu, zato se mu zdi potrebno širiti tak list. V Kansasu je še precej naselbin, v katerih nimamo zastopnikov. Kedaj pridejo v naše vrste?
*
Nace Žlemberger piše, da so se delavske razmere nekoliko »boljšale, ker je stavka premogarjev končana. Poslal je več naročnin in obljubuje poskrbeti, da se naroče na list, oziroma obnove naročnino tudi dragi.
Edina pot za širjenje socialistične misli in jačanje socialistične organizacije je, da se širi socialistic tisk med delavske mase.
*
V	južnem Illinoisu je socialistično gibanje med našim delavstvom po znanih razdorih in Palmerjevit progonih zelo trpelo. Sedaj se obrača na bolje. Delavci so mnogo kritizirali, za kar imajo seveda veliko vito-kov. Toda razun kritike je potrebno tudi delo za pro-bujo in organiziranje delavstva. Organizirajmo se v socialistične klube, in z organizacijo trebimo gnilobo. To je uspešen način. Kakor nam poroča sodr. Frank Martinjak, se deluje v Johnston Cityju za ustanovitev socialističnega kluba. To je težko podvzetje v sedanji! časih splošne vzrujenosti in nestabilnosti, ampak zelo hvaležno, za delavstvo koristno podvzetje. Upamo, da bodo marljivi, zavedni delavci uspeli v svojih pri» devanjih.
*
John Teran na Ely, Minn., je naprej na delu ia| "Proletarca". število tamošnjiih naročnikov se je z njegovim prizadevanjem zelo pomnožilo. Ce bi imeli v vsaki naselbini po železnem okrožju vsaj po enega marljivega agitatorja, bi se list v par mesecih zelo razši- j
ril. Vsekakor, potrebno bi bilo.
*
Eden naših starih znancev, Justin Zajec, ki je svo-ječasno bival v Minnesoti, pozneje v La Šallu in seda v Grand Rapids, Mich., piše, da so tam radi stavke delavcev v železniških delavnicah zelo slabe delavsk razmere. To se pravi, kjer so delavci na stavki, ne delajo, pa vendar delajo, kajti boj proti mogočnim kornpanijarri je tudi delo, pa še težavno za tiste, ki g vrše. Obljubuje, da kadar se razmere zboljšajo, bo pomagal listu kolikor bo mogel. Obljubil je poslati tudi daljše poročilo za list.
*
V	zadnjih par tednih so se zelo pomnožila naročila za knjige. To se navadno vselej dogaja proti jeseni, le ljudje več čitajo, kakor v vročih poletnih meseci Priporočamo tudi drugim, naj naroče knjige iz nase zaloge. Eventualni dobiček od prodaje knjig ne gre v privatne žepe, ampak se ga porabi za podpiranje socialističnega tiska. Naša zaloga vsebuje najboljša slovenska književna dela in prevode dobrih del iz drugih jezikov. V nekaj tednih bomo našo zalogo zopet pomnožili.
Kako naj se delavce seznani s socialistični nauki S tem, da se jih pridobi za naročnike "Proletarca". Ako želite trebiti duh neznanja, nezavednosti in šir luč resnice, tedaj skrbite, da se vaši tovariši in znanci naroče na glasilo jugoslovanskega socialističnega delavstva, na "Proletarca".
Petdesetletnica socialističnega gibanja na Češkem.
Priredba čeških sodrugov v Chicagi.
Pred petdesetimi leti je pognalo socialistično gibanje na Češkem svoje prve kali. Ogromni so bili boji in žrtve zavednega češkega proletariata tekom pol stoletja. V početku socialističnega gibanja so se podajali nosilci socialističnih misli v vsakojake nevarnosti. Obsovraženi so bili od nevedne mase, kateri so hoteli pomagati, in preganjani od vlastodržcev vse drugače kakor dandanašnji.
Češki sodrugi v Chicagi se spominjajo dolgega boja in številnih žrtev, ki so jih doprinesli sodrugi na Češkem zadnjega pol stoletja in bodo ob tej priliki priredili primerno slavnost, ki se vrši v soboto večer dne 7. oktobra v Ledeckijevi dvorani na W. 26th St.
in So. Springfield Ave. (Vhod v dvorano s Springfield Ave.)
Na programu bodo govori, solospevi, nastopi pevskega zbora, godbene točke, živa slika in po programu prosta zabava in ples.
Češki sodrugi so povabili na to proslavo tudi ju-aslovanske socialiste v Chicagi in izrekli željo, da bi i tej slavnosti nastopil tudi en slovenski govornik. !a našega govornika je določen sodrug Chas. Pogorele, upravnik "Proletarca."
Ledeckijeva dvorana se nahaja dva "bloka" vz-iodno od Crawford Ave. na 26. cesti, toda vhod v dvorno je s Springfield Ave., kakor že omenjeno.
Sodrugi in somišljeniki, udeležite se priredbe čelih sodrugov dne 7. oktobra.
Volilcem v Chicagi.
; Volilci v Chicagi, ki hočejo glasovati pri volitvah ine 7. novembra, se morajo dne 7. ali 17. oktobra registrirati; kdor se v enem ali drugem omenjenih dne-lov ne bo registriral, ne bo smel voliti dne 7. novem-Ita. Vse prejšnje registracije so neveljavne — torej se »rajo registrirati vsi volilci, tudi če se niso od časa, to so se zadnjič registrirali, nobenkrat preselili.
Ne pozabite registracijskih dnevov dne 7. oktobra it 17. oktobra.
Dne 7. novembra bodo volitve za državne in o-rajne uradnike, za kongresnike, vršil se bo referentu, da-li naj država Illinois plača svojim vojakom svetovne vojne bonus, nadalje se bodo volilci izrekli ii ali proti modificiranju prohibicijonističnega zako-ii. Dne 12. decembra pa se bo vršil referendum za sprejetje ali odklonitev nove illinoiške konstitucije, takor jo je izdelala konstitucionalna konvencija.
Za osvoboditev političnih jetnikov.
V	nedeljo 1. oktobra se je vršil v gledališču Auditorium v Chicagi velik shod za osvoboditev vseh političnih jetnikov. Navzočih je bilo 5,000 ljudi; za več lAuditoriumu ni prostora. Več sto ljudi se je moralo vrniti. Tudi oder je bil zaseden. Shod so sklicale urne liberalne organiizacije in progresivne skupine lnhovnikov protestantovskih ver, zedinjeni v ligi za »oboditev političnih jetnikov. Shodu je predsedoval laymond Robins, ki je postal splošno znan po svojem povratku iz Rusije radi svoje propagande za prizna-ije sovjetske vlade. Glavni govornik je bil senator William E. Borah. Shod so otvorili z molitvijo, kajti, ka-ior že omenjeno, se je vršil pod patronanco verskih irganizacij.
Borah je v svojem govoru navajal, kako je vlada poteptala konstitucijo Zedinjenih držav v pogledu svo-lode govora, zborovanja in tiska. Zedinjene države so «enda edina dežela, ki še ni izpustila svojih političnih jetnikov, vrženih v zapor na podlagi izjemnih zatonov, ki so bili v veljavi med vojno, na svobodo. Največ političnih jetnikov, ki so še v zaporu, pripada organizaciji I. W. W. In če konstitucija kaj pomeni, Itdaj velja svoboda govora, shajanja in tiska tudi za tlane I. W. W.
V	svojem govoru je Borah omenil tudi E. V. Debase samo ime tega starega borca je zadostovalo, da m je velika množica priredila navdušeno ovacijo. Mo je več minut, predno je mogel Borah nadaljevali! govorom.
Borah se je dotaknil tudi zadeve priznanja sovjetske vlade. Dejal je, da ne izreka sodbe o sedanjemu roškemu režimu, niti se zanj ne navdušuje, toda rusko ljudstvo hoče tako vlado in Zedinjene države ni-najo prav nikake pravice diktirati, kakšna vlado sme in kakšno ne sme imeti ta ali ona država. V interesu Zedinjenih držav in v interesu Rusije je, da ameriška
vlada prizna rusko vlado, tako, kakršna je, pa nam bila po volji ali ne.
Senator Borah je član republikanske stranke in pripada takozvani progresivni struji.
Po shodu v Auditoriumu se je vršil na bližnjem vogalu socialistični shod. Govornika je poslušalo nad petsto oseb.
Poulični shodi socialistične stranke se prirejajo po raznih krajih Chicage vse dneve v tednu.
Fond J. S. Z. za volilno kampanjo socialistične stranke.
Mineral, Kans.: Društ. Orel št. 19 SNPJ — $5.00. Coalton, lil.: Društ. št. 170 SNPJ — $5.00. Mulberry, Kans.: Društ. Prvi Maj št. 65 SNPJ — $3.00. Akron, Ohio: Društ. Dolenc SNPJ — $3.00. Milwaukee, Wis.: Društ. Bratoljub št. 234 SNPJ—$5.00. Suffarite, N. M.: Dr. Jugoslavija št. 154 SNPJ — $5.00. Cherokee, Kans.: Društ. Svoboda št. 411 SNPJ — $3.00. Rock Springs, Wyo.: Dr. Trdnjava št. 10 SNPJ — $3.75. Slovan, Pa.: Drbšt. Hrvatska Sloga SNPJ — $5.00. Crested Butte, Colo. Dr. Plan. Orel št. 397 SNPJ—$2.50. Girard, Ohio: Društ. Ljubljana št. 49 SNPJ — $5.00. Skupaj v tem izkazu ....................$ 45.25
V	izkazu dne 18. septembra ............ 59.00
Skupaj do 30. septembra ................$104.25
Tajništvo J. S. Z.
^
Tolmačenje "Radničke Borbe" ni v soglasju z resnico.
V	784. štev. Proletarca je bilo priobčeno poročilo o konvenciji Jugoslovanske federacije S. L. P., na katerega odgovarja "Rad.nifika Borba" z dne 28. septembra na način, kakor je pri njih v navadi. Menda ne morejo napisati *iiti pet vrstic, da ne bi bile v njih vsaj dve vrstice napolnjene s psovkami.
Sicer ne trdijo, da je bilo poročilo v tem listu neresnično. Samo komentirajo ga, kakor že znajo. Komentar v omenjenem poročilu glede njihove taktike v pogledu industrialnega unionizma napačno tolmačijo, ampak to je njihova stvar.
V	pojasnilo pa je dobro navesti to-le:
Ni res, da je v Zedinjenih državah več Slovencev kakor Hrvatov in Srbov skupaj, četudi zadnja statistika to izkazuje. Samo Hrvatov je v Zedinjenih državah veliko več, kakor Slovencev. Kdor pozna jugoslovanske kolonije po raznih krajih Zed. držav, bo to potrdil. Za merilo si lahko vzame tudi članstvo jugoslovanskih podpornih organizacij.
Statistika, kakor jo je podal Zvezini urad za ljudsko štetje, je vsaj v pogledu porazdelbe jugoslovanskih narodnosti v Zedinjenih državah nepravilna. To bi morali vedeti tudi pri "Bad.nički Borbi".
Tudi primerjanje dohodkov njihove federacije z dohodki J. S. Z. je napravilno. Njihovi računi izkazujejo vse njihove dohodke, medtem ko izkazujejo računi JSZ. samo tiste dohodke, ki se tičejo članarine in raznih fondov, ki jih zbira JSZ. Računi, tikajoči se glasila JSZ., se izkazujejo separatno od zvezinih. In v tem je razlika, ki jo lahko vedo tudi pri "R. B." kljub njihovi "nezmotljivosti".
rž^
Ne jemlji besed, ki ti jih govore ljudje, ki mislijo, da vse vedo in da so nezmotljivi, za resne. Kajti oni nič ne vedo in so zmerom v zmoti.
Socialisti v Minnesoti ne bodo imeli svojih; kandidatov.
Socialistična stranka v Minnesoti se ne bo udeležila governerskih volitev, kakor poročajo iz Minnea-polisa. Izgleda, da bo delavstvo skupno nastopilo za governerskega kandidata farmarsko-delavske stranke in druge kandidate te stranke. Farmarska-delavska stranka v Minnesoti ni v zvezi z narodno stranko enakega imena.
Sklep socialistov v Minnesoti je, da se bodo lotili za sedaj samo izobraževalnega in organizatoričnega dela. Stranko je treba najprvo utrditi, da bo v stanu vršiti večje akcije. V industrialnih krajih, kakor n. pr. po železnem okrožju, je delavstvo še neorganizirano. Leta 1920 je dobil Eugene V. Debs v Minnesoti 60,000 glasov, skoro toliko, kakor demokratski kandidat za governerja pri istih volitvah. Za Debsa je agitirala tudi minnesotska farmarska-delavska stranka.
t^®
Socialistična kampanja za kongresne volitve.
V	državah, v katerih ima socialistična stranka svoje kandidate, se vrši živahna kampanja, posebno v New Yorku in Californiji.
Dne 1. oktobra se je vršil v Los Angelesu velik shod, na katerem so nastopili med drugim socialistični kandidat za senatorja, znani pisatelj Upton Sinclair, Alexander Horr, kandidat za governerja, Isabel C. King, Adolph Germer in drugi. Razun tega se vrše shodi socialistične stranke po vseh californijskih mestih.
V	New Yorku pozivajo socialistični kandidatje svoje protivnike iz kapitalističnih strank na debato, in nekateri so se res odzvali. Take debate imajo za vo-lilce veliko vzgojevalno vrednost.
V	državi Rhode Island skušajo Socialistična Stranka, Workers Party in Farmarska-delavska stranka postaviti enotno kandidatno listino. Prva konferenca v ta namen se je vršila 17. septembra. Odzvale so se ji tri prej omenjene stranke, le eselpisti (S. L. P.) so odklonili sodelovanje. Ce se združitev posreči, bodo te stranke delovale kot federativna delavska stranka. Vsaka bo ostala samostojna kakor sedaj, le da bodo na skupnem bojišču skupaj nastopale, po vzgledu federativne delavske stranke v Angliji. Ta način organizacije je uspel v New Yorku, s to razliko, da ji ne pripada Workers party.
J*JtJ*
Kakor feniks.
Feniks je bila bajna ptica starodavnih Arabcev, ki so verjeli, da zgori feniks na koncu svojega dolgega življenja v plamenih svojega gnezda, ali iz pepela pa da je izšel zopet ves mlad in svež. Trinerjeva tovarna je bila hudo poškodovana pred tremi tedni. Dvoje gornjih nadstropij je uničila razstrelba in plamen. Ali liki feniks je Trinerjeva izdelovalnica zopet zrast-la iz razvalin vsa mlada in sveža. Delo je ostalo neprekinjeno, in vsak odjemalec more dobiti svoje priljubljeno želodčno zdravilo, Trinerjevo grenko vino, kakor bi se nič ne pripetilo. Ravno sedaj potrebujete to zanesljivo zdravilo, ki je brezprimerno v slučajih slabe sflati, zaprtja, plinov v črevesju, glavobola, splošne oslabelosti itd. Trinerjev Liniment je drugo primerno zdravilo v tem letnem času. To zagotovo odpomore v slučaju revmatizma ali nevralgičnih bolečin, trganja v ledju itd. Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili more dobiti za vas vsa Trinerjeva zdravila, samo zahtevajte Trinerjeva!
TAJNIKOM KLUBOV J. S. Z. NA ZNANJE Vsa pisma, denarne nakaznice in vie za. deve tičoče se Jugoslovanske socialistične zveze, je pošiljati v naprej na sledeči naslov: Frank Petrich, 3639 W. 26th Str., Chicago, 111, ker je urad J. S. Z. preseljen v Prolet prostore.	Tajništvo J. S. Z.
Žensko društvo Nada,
št. 102 S. N. P. J.
V CHICAGI
priredi
V nedeljo dne 8. oktobra to leto
VELIKO JESENSKO VESELICO Z VIN-SKO TRGATVIJO
v Narodni dvorani, vogal So. Racine Ave. in 18. cesta.
Začetek ob 2. popoldne. Dobra godba, izvrstna postrežba.
Slovensko občinstvo vabimo, da v obilnem šte-1 vilu poseti to našo priredbo. Trta je letos zelo! dobro obrodila v našem vinogradu in grozdja bo1 dovolj za vse tatove. Kdor bo neroden pri kraji, | se bo seznanil z našimi viničarkami in viničari, i morda še s čuvajem. Za prestopke se bodo mo-1 rali zagovarjati pred strogim očetom županom, ki i bo najbolj predrzne kaznoval po zasluženju — to ■ je z zaporom. Kajti taka je pri nas navada.
Na svidenje dne 8. oktobra	ODBOR.

? f |
x
X
T J
X X
T
X X X
x f x i X X
T
X X X X
i S
VABILO
VESELICO IN VINSKO TRGATEV
katero priredi
Slov. socialistični klub št. 114, J. S. Z.
dne 8. oktobra 1922 v Hrvatskem domu na 1331 Kirby Ave.,
DETROIT, MICH. VSTOPNINA: za moške 35c, za ženske 25c. Začetek ob 2. uri popoldan.
Poživljamo slovensko občinstvo da se te veselice vdeleži v obilnem številu. Vsakovrstne zabave ne bo manjkalo. Oče župan bo na svojem mesto s svojimi brhkimi viničarkami, ki bodo lovile tatove po vinogradu in kaznoval jih bo po pravem, pristnem ameriškem običaju, to se pravi: manjši zločin, večja kazen.
Torej na svidenje dne 8. oktobra! Za vsakovrstno postrežbo bo preskrbljeno. Odbor.
PROLETAREC
15
for,
IATEMENT OF THE OWNERSHIP, CIRCULATION, ETC., REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24, 1912.
Proletarec, published weekly at 3639 W. 26th Street, Chicago, 111.. Kober 1st, 1922.
lite of Illinois, County of Cook, ss.
Before me, a notary public, in and for the state and county toiid, personally appeared Chas. Pogorelec. who, having been duly Tjm according to law, deposes and says that he is the business o«er of the Proletarec and that the following is, to the best of knowledge and belief, a true statement of the ownership, man-.aent, of the aforesaid publication for the date shown in the jve caption, required by the Act of August 24, 1912, embodied lection 443, Postal Laws and Regulations, printed on the reverse to form, to-wit:
1.	That the names and addresses of the publisher, editor, miring editor and business managers are: Publisher, Jugo-Slav foremen's Publishing Company, 3639 W. 26th St., Chicago, 111.:
Frank Zaitz, 2441 S. Lawndale Ave.; managing editor, business manager, Charles Pogorelec, 2441 S. lawndale Ave.
2.	That the owners are: (give names and addresses of in-fiidual owners, or, if a corporation, give its name and the names liddresses of stockholders owning or holding 1 per cent or more the total amount of stock.) Slovenian Section of the Jugoslav
Mist Federation.	_
Trustees: Frank Alesh. 2124 So. Crawford Ave.: Frank Udo-1944 So. Racine Ave.; Joseph Oven, 2667 S. Springfield Ave.; Tauchar, 2827 So. Ridgeway Ave.; Frank Gottlicher, 2667 So. [dale Ave.; all in Chicago, 111.
That the known bondholders, mortgagees, and other security Were owning or holding 1 per cent or more of total amount of i, mortgages, or other securities are: !.) None.
4. That the two paragraphs next above, giving the names of owners, stockholders, and security holders, if any, c.ntain not ilj the list of stockholders and security holders as they appear mi the books of the company but also, in cases where the stockier or security holder appears upon the books of the company as mtee or in any other fiduciary relation, the name of the person corporation for whom such trustee is acting, is given; also that wid two paragraphs contain statements embracing affiant's full ..»ledge and belief as to the circumstances and conditions under ikith stockholders and security holders who do not appear upon the Inki of the company as trustees, hold stock and securities in a oeitr other than that of a bona fide owner; and this affiant has reason to believe that any other person, association, or corpora-I has any interest, direct or indirect, in the said stock, bonds, other securities than as so stated by him.
CHARLES POGORELEC, Business Manager. Sworn to and subscribed before me this 26th day of Sept., 1922.
ANTON O. LANDES, Notary Public. (My commission expires April 26th, 1922.)
I^t
Grditi kapitaliste je nesmiselno. Bojevati se je tre-i proti njih sistemu — in sicer tako energično, kater se bojujejo oni.
i.
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE ST., CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot regalij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRA-FONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov.
Moje geslo je:
Zmerne cen« in točna postrežba.
Pišite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
Črtanje Proletarca bi delavcem veliko več zaleglo, če bi čitali mirno in prevdarili vse, kar čitajo, pa pre-čitali kakšen članek tudi po večkrat. Površno čitanje daje čitatelju napačne vtiske.
pIZNAJDITELJI—
V xadevi patentov se obrnite na nneiljive patentne odvetnike na naslov:
A. M. WILSON, INC., Patents, 314 Victor Bldg., WASHINGTON, D. C.
Našo SLOVENSKO knjigo, Id daje informacije o iznajdbah In patentih, vam bo na raso željo poslana zastonj. Piiite po-njo še danes.
NAROČNIKE,
i je naročnina potekla, prosilo, naj jo takoj obnove. Ne ča-itjte tirjatve iz upravništva. S Urnostjo nam prihranite delo in B enem pomagate listu, ki v čarih te draginje tako zelo potrebu-
3649-51 W. 26th'Street, CHICAGO, ILL.
M
LOTE NA PRODAJ
na
93 St. in Euclid Ave. (v bližini So. Chicage.)
Stavbišča se nahajajo na najlepšem prostoru. Prodajam jih po zmernih cenah.
ANTON PRESERN, Contractor and Builder,
1907 So. 61 st Ave., Cicero, ILLINOIS.
Tel. Clyde 1775-R
Želim se seznaniti tudi z rojakom, ki bi imel primerno svoto kapitala in bi bil pripravljen stopiti z menoj v real estata business. Katerega veseli, na se mi jaTl te-lefonično ali pa osebno na z skorajšnji naslov.
CENIK KNJIG.
(Za cenik drugih knjig glej zadnjo stran platnic.)
JIMMIE HIGGINS, spisal Upton Sinclair, poslove-
venil Ivan Molek, 481 strani, lično vezana v platno 1.00 SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, izdala in založila Književna matica SNPJ., 364 strani, vezana
v platno.................................. 2.00
SOCIALIZEM IN VERA, spisal Zvonimir Bernot,
128 strani, mehko vezana 50c, trdo vezana.......65
RDEČI PILOT, mesečnik prevratne mladine za duhovno revolucijo, izhaja v Ljubljani, prva in
druga številka .............................05
KAZAKI, (L. Tolstoj), broširana, 308 strani.......75
POVESTI MAKSIMA GORKEGA, broširana, 210
strani .................................... .75
TRI POVESTI, (L. Tolstoj), broširana...........35
TARAS BULJBA, (N. Gogolj), trdo vezana, 206
strani ......................................70
IGRALEC, (P. M. Dostojevskij), broširana, 264 str. .60 ZADNJA KMEČKA VOJSKA, (August šenoa), broširana, 378 strani............................75
KOBZAR, (Taras Sevčenko), trdo vezana, 288 str. .85 KAKO SEM SE JAZ LIKAL, (Jakoba Alešovca spisi), trije zvezki, vezani v platno, I. zvezek 85c; II. zvezek $1.00; III. zvezek 75c; vsi trije zvezki
skupaj................................... 2.60
JOSIP JURČIČA ZBRANI SPISI, trda vezba, IV. zvezek, $1.00; V. zvezek 75c; VI. zvezek, 85c; vsi trije zvezki skupaj...................... 2.60
DETROITSKIM SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ., i vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem do 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.—Na dnevna redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svi prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
Edini
Jugoslovanski pegrefenik in balzamovači
Za tiste, ki nimajo doma prostora za postavlj* . nje mrtvaških odrov, imamo urejeno posebno' kapelo.
Na razpolago kočije in avtomobili ob vsakem i
času.
JOSIP PAVLAK
1814 So. Throop St., Chicago, III. Telefon Canal 5903.
"THE MILWAUKEE LEADER"
Največji Amarliki seeialsttinl dnevnik.
Naročnina: $6.00 za celo leto, $3.00 za pol leta in $1.50 za tri mesece.
Naslov: 532 Chestnut Street, milwaukee. wis.
SEl'ERQVA ZDRAVILA VZDRZUJEJO
ZDRAVJE V DRUŽINAH.
7/udz/ 13jy6icorws
revmatične hi fro olajšate, če rabite
cimrm
GOTHAPD0L
Zanesljivi liniment"
Isfotako vporaben je za izvinjenje, oieMine, za oirpnelosf in ohromelost bolnih mišic ter udov.
CENA JO //V 60 CENTOV
Vprašajte V lekarnah*
W. F. SEVERA C0.
CEDAR RAPIDS, IOWA


John Plhak & Co.
11511153 W. 18th Street
Chicago,
1111
inois.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a j modernejšem kroju. Cene nizke.
SLOVENSKA
BANKA
Zakrajsek & Cešark
70 — 9th Ave., New York City
pošilja denar v stari kraj
hitro, zanesljivo in po nizkih cenah,
prodaja vozne listke za
vse važne prekomor-ske linije, in
opravlja vse druge posle,
ki so v zvezi s starim krajem.
Postrežba točna in solidna.
Edin! slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, Pi