Zdravstvena služba in stroški zaščite zavarovancev Zdravstvena zaščita je sestavni del skrbi skupnostl ra naSega delovnega človeka. Zato J» leta v leto vlagaroo velike napore za zagotovitev potrebnih sredstev. Po tej za-slngi je mreža ambulantno-polikliničnih ustanov preeej razširjena, zgrajene so bile nove bolnišnice, izobrazili so ge novi kadri zdravnikov in drugega medicinskega osebja, imogljivosti topliških in klimatičnih zdraviliše so se pove-čaJe itd. To dokazuje, da daje naša skupnost dosti sredstev in naporov za zdravje naših ljudi. Po drngi strani pa mora skupnost gledati na to, da se ta sredstva čim bolj racio-nalno trošijo, da ne pride do nepotrebnih izdatkov, zaprav-Ijanja in podobno. Sknpnokt je tako dvakratna zainteresira-na na deln zdravstvene slnibe. Ta svoj interes ostvarja po ustanovah in samoapravnih organih socialnega in zdravstve-nega zavarovanja, ki imajo na prvera mestu dolžnost skrbeti ca zdravstveno zaščito našjh ljudi in za uporabo srcdstev, ki so za to namcnjcna. neobhodno potreben, aU pa bo sprejel tudi take, lti jim ta pre-gled ui nujno potreben? Ali bo zdravil zavarovance tako, da bl čim prej zapustili bolnišnico, all pa jim bo med zdravljenjena dajal vsa zdravila Iz bolniške lekarne (kar spada v ceno bolni-ško oskrbovaln&ga dne), ali pa bo predpisal draga zdravila v breme saciatoega zavarovanja? Jasno je, da zdravnik seveda aa podlagj pagojev v zdravstveal ustanovi zavarovanca tako zdra-vl, da so strošld čim bolj nor-malnl, učinkovitost zdravljenja pa 6im večja. Objektivno oviro takeaa Dostooka Dredstavlia ne- Zdravstvene ustanove (ambu-lante, poliklinike, specialističnl centrt, sanatoriji, klinike in bol-nišnice) tmajo večino svojih bol-nikov li vrst zavarovancev. S tem pa obe-nem dobivajo tudi glaval dei doho&kov \z skladov 6ocialnega zavarovanja. Socialno zavarovanje krije 90 odstotkov Btroškov ambulant, bolnišnic pa 70 odsfotkov. Ostanek dobijo ix proračunov Ijudskih odborov, kl plaiuoejo zdravljenje socialno oepreskrbljenih in tistiti o&eb, kl taiajo nalezljive bolezni. Privat-ne osebe pa so udeležene s samo majhaim delom, ko plačujejo eame svoje zdravljenje. Taka struktura kritja stroškov zdravstvenih ustanov samo še povečuje zanimanje skupnosll za njihovo delo. Tu prihaja v prvl vrsti v poštev vpraSanje, kako se zavarovaoci zdravšjo, koliko stane zdravljenje ali imajo po-večani stroSki za posledico boljše in učinkovitejše zdravljenje in aH je boljše zdravljenje vedno tudi dražje. Pri anaJizl stroSkov zdravstve-ne zaščlte zavarovancev pridemo do vei zakljuCkov. N&kateri čini-teljii delujejo na povečanje stro-škov zdravstvene zaščite, ne pa tudi na izboljšanje zdravljenja. Drugi čiaiteJji pa pomagajo k boljšemu zdravljenju, ne pove-čujejo pa stroškOT. So prav tako tudi taki &nitelj.i, ki delujejo hkratl tako na izboljšanje zdrav-ljenja kakor na povečanje stio-fekov. Siroko lestvica cen bolniških uslug Na porast cen zdravstvenah uslug vpliva-jo tudi določenl ukrep4 državnih organov. Tako je ukinitev normiranih cen ma-sti in kruha privedla do poveča-nja cen ambiilanlnih pregled«xv za 20 do 60 din, medtem ko je v bolnišnicah porastla cena za vsak boluiški os-krbo-valni dan za 60 do 450 din. Tu se postavlja po sebno vpraSanje, ala je bilo res povsod upravičeno povefiati ¦rene v toli-kšni meri, kolikor se 3e to Cgodilo. V vsakem primeru pa to povečanje cen nl vpUvalo na \z- '¦ boljšanje zdravljenja, razen v ' nekaterih bolnišnicah, kjer so povečali normative živil na po-sameznega bolnika. Ob tej priložaosta ]e treba po-udariti tudi to, da na povečanje cen zdravstvenih uslug vpliva tudi vsako povečanjc plač, zlasti dopolailnih, ki se ponekod gib-ljejo tudi do 35.000 din, ponekcMj pa iih prejemajo vsi uslužbencl. Tudl vzdrževanje vaških ambu-laat, kjer se zdravi zelo malo zavarovancev, pada veJinoma v breme soeialnega zavarovanja. Na podlagi Izdatkov it dohodkov stane vsak pregled v vaškl am-bulanti 200 do 350 din, vplačuje se pa samo 120 ddn. Ce ne bi bilo teh vaškdh ambulant, b! stal pre-gled v drugih ambulantah z tiravajo tudi na tem področju. Iz vsega, kar smo povedaM vldimo, da )e krepka In trajm zveza med zavodom za social no zavarovanje in ustanovam »dravstvene službe glavni pogo za pravilno ureditev lzdatkov z; zdravstveno zašCito zavarovan-cev. Ta zveza mora slonetl na sodelovanju in medsebojnem razumevanju, ln navdihovati ]o mora zavest, da gre za družbene sklade, za katerih pravilno upo-rabo sta obe službi enako odgo-vornl. Prav zato je skupnost tudl postavila pravilo, da se vsd prl-hranki v skladdh socialnega za-varavanja uporabijo za pospeše-v-anje zdravstvene službc. Cira bolj realno se troS in varfuje v zdravstveai službl, toliko boij ]e to družbeao varčevanje v njeao korist. Poglavltna vodilna lde}a za osebje sodalnega zavarovanja in zdravstvene službe mora biti iim bo.ljše tn 6im uiinkavitejše zdravljenje zavarovancev ob Cina manj^ potrošnji sredslev. Vse ]e pravzaprav odvisno od ljudi. V prvl vrs« od zdravnikov, od organizacdje dela ta od samih zavarovancev. Prl tem morajo vsl upoštevatl, da gre za druž-bena sredstva, s katerimt Je treba najbolje gospodaritl. Sika Petrovit Skupni stioški zdravstvsnega zavarovania Leto mihjonov 1953 26.302 1954 33.307 1955 40.400 odštotko* 100 127 154 Stioški amLulanlnega in bohuškega zavarovanja Leto tnilijonov odilotko*t 1953 10.877 100 1954 14.841 137 195» 18.60* 171 P0PRAVEK V 4. itevilki t doe 25. febrnarjs 1956 smo v članka »Nepravilnostt pri nstanavljanjn in aporaM amortizacijskih skladov« objavlU. da znaJa v rodarski delavniet »Arsenije Spasič« v Zajefarm razlika med Ktvarno in prikaza-no vrcduostjo osnovnlh sredsteT 307,000.««) din. Raxlika pa inaS» V resnici 37,000.000 din. S tem po-pravljamo stor.jpno ti-ikarsk« napako