St, 11. Poštnina plačana v gotovini. V Lfubljani, c8s?e 12L marca 1924» Leto. VI. tr rntmmmMn- JTiS« i. S« Glasilo šamostojri *ietijske stranke za Sfoveniio as Naročnina: celoletno . . . . poinletno . • . . četrtletno . . . \. Posamezna Številka Din 25'-Din 12-50 Din 7-— Din !•— Kmet psmssai si sam, itn stsiišče v državi uravna] si sam i v Inserati: mali oglasi do 9 petit vrst a Din 1-50 večji inserati od 10 petit vrst naprej ....... S Din 2-— notice, Izjave, poslano, reklame petit vrsta .... a Din 3'— Uredništvo in upravništvo Sista ie v Ljubi?ani, Kolodvorska ulica 7. v Sliši „Ekosioraa". --------------—--—MMKairaTnnMj-gftM^MBMBnMMMail Kmetijska drui Na vse pozive klerikalnim poslancem, da vendar jasno in določno povedo, kakšne nepravilnosti so se godile pri Kmetijski družbi, molče klerikalni obrekovalci ko grob. Ne povedd niti imen onih, ki da so zagrešili kakšne nepravilnosti, niti ne povedo, v čem da so te obstojale. S tem priznavajo, da so klerikalni poslanci, ki so govorili ministru Vujičiču o nercdnostih, čisto navadno lagali. Vsaj vendar poznamo naše klerikalce. Samo predstavite si, da bi bila le stotinka tega, kar so trdili klerikalni poslanci, resnična, da je bila Kmetijska družba oškodovana ne zn 100, temveč za en sam milijon! Kako bi tedaj drdrale vse klerikalne časopisne raglje, kako bi tedaj ropotali vsi klerikalni časopisni mlini. Tako pa molče, kajti tudi najbolj spreten lažnivec ne more lagati, kadar je resnica pre-očitna. In kakor klerikalci, tako molči tudi vlada. To pa je dvakrat bolj neodpust-no, zakaj vlada je dolžna, da ščiti čast svojih državljanov, ne pa da jih celo sama obrekuje. Samo kot obrekovanje članov glavnega odbora pa mora-9 mo smatrati dejstvo, če izjavlja notranji minister, da je bil občni zbor Kmetijske družbe odgoden le vsled nepravilnosti, ki da so se godile v Kmetijski družbi, če pa ne podvzame prav ničesar, da bi te nepravilnosti dognal in krivce kaznoval. Postopanje notranjega ministra je tem bolj napačno, ker so . člani večine glavnega odbora javno s svojim podpisom pozvali oblast, da izvede proti njim preiskavo. Vseeno se oblasti niso ganile. Prišli smo torej že tako daleč, da se sme javno in z uradnega mesta kle-vetati državljana in da se jim odreka pravica zadoščenja. Proti takemu postopanju protestiramo najodločnejše in prepričani smo, da je z nami vsa poštena javnost. Kljub vsemu temu pa se je vlada spozabila celo tako daleč, da je na ljubo klerikalcev zagrešila novo p.o-stavolomstvo. Vlada je namreč privolila v nezaslišan klerikalni predlog, da smejo voliti glavni odbor Kmetijske družbe za leto 1923 tudi taki, ki leta 1923 niso bili niti njeni člani, temveč za katere so plačali klerikalni ma gnati šele leta 1924 članarino. Dosti protipostav-nih ukrepov je bilo že izdanih v Jugo- slaviji, toda ta predstavlja na vsak način krono. Zanimivo pa hi bilo vprašati, kako to, da so postali klerikalni generali nakrat tako radodarni, da plačujejo članarino drugim. Dosedaj smo še vedno videli, da znajo ti gospodje samo jemati, nikakor pa ne dajati. Samo poglejte v imenike dobrotvornih društev, pa od klerikalnih generalov ni v njih nikogar. Samo čitajte p<^ časopisih imena darovalcev in podpornikov naših društev, pa nikdar ne boste zasledili imena klerikalnega generala. Sedaj pa nakrat taka radodarnost! Vidi se pač, da imajo gospodje svoje posebne interese in da bi plačali članarino klerikalnim članom v Kmetijski družbi samo zato, da bi si osvojili Kmetijsko družbo, da bi si prilastili njeno premoženje in si potem z obrestmi povrnili vse izdatke, ki so jih imeli pri plačevanju Kmetijske družbe. V tem je namreč stvar! Gre za premoženje Kmetijske družbe, za ono premoženje, ki ga je znosil tekom desetin desetletij slovenski kmet. Tega premoženja bi se hoteli polastiti, potem pa »Kmetijsko družbo« ubiti, da bi bila Gospodarska zveza brez konkurence. In da je temu v resnici tako, potrjujejo tudi dogodki v Gospodarski zvezi. Tu gospodarita v zadnjem času profesorja Jarc in Remec absolutno. Odslovila sta kratkomalo ravnatelja Dularja in Bercijerija in sedaj gospodarita sama. Ne bo dolgo, ko bo Gospodarska zveza izpremenjena v delniško družbo in slovenski kmet bo zopet opeharjen za svoj trud in za svoj denar. Pa profesorjema Gospodarske zveze ne zadostuje, zato hočeta vladati še v Kmetijski družbi. Obrnila sta se zato na radikalno vlado na pomoč in da bi vlada bolj gotovo pristala, so morali še vsi klerikalni poslanci podpreti njune želje in tako smo doživeli, da je zagrešila radikalna vlada na ljubo onih poslancev, ki pravijo, da so njeni največji nasprotniki, postavolomstvo. Kdo pa je tako nerazsoden, da bi mislil, da delajo radikali usluge nasprotnikom zato, da bi jim ti škodovali. Za vsakega razsodnega moža je jasno, da so morali klerikalni poslanci radikalom usiugo plačati, da so klerikalni tigri delali z radikali politično kupčijo. To kupčijo pa naj bi plačal slovenski kmet in sicer s premoženjem — Kmetijske družbe! Taka je stvar! Ali pa boste kmetovalci to trpeli? Ali ste mar znašali premoženje Kmetijske družbe zato skupaj, da pripade premoženje tistim, ki niso za razvoj Kmetijske družbe nikdar ničesar storili? Ali boste trpeli, da plačujete Vi nečedne politične kupčije? V »Domoljubu<-, »Slovencu«, »»Slov. Gospodarju« in »Straži« čitate vedno in vedno o strašnih korupcijah, ki so jih zagrešili radikali. In kaJco so kričali tisti, kako da bodo klerikalni tigri zrušili radikale zaradi njihove korupcije. Sedaj pa vidimo nakrat, kako se ti klerikalni tigri vežejo z radikali, kako delajo z njimi politične kupčije, kako sami uganjajo korupcijo, kako se njim prodajajo! To hinavščino klerikalnih poslancev treba kaznovati in kdor čuti v sebi le količkaj poštenosti, mora reči: S tistimi, ki delajo kupčije s Kmetijsko družbo, nobene besede. Tem ljudem velja večni boj in sicer brezobziren boj! , V zadnji uri pa tudi vladi resno opozorilo. Ce gazi vlada na ljubo klerikalcev zakone, potem tudi nima pravice, da bi od nas zahtevala spoštovanje pred zakoni. Kaj pa bo potem, če bo tudi kmetsko ljudstvo dejalo, da ga zakoni ne brigajo, pa si more izračunati vlada sama. O tem je pač vsaka beseda odveč. Pravica mora zmagati in tudi pri Kmetijski družbi! Zato vse, kar je pošteno, v boj proti koruptnim kulukar-jem! Kmetijska družba ne sme pasti v roke klerikalnim mešetarjem, Kmetijska družba mora ostati v rokah slovenskega kmeta 1 Poziv Štajercem! Tudi na Štajerskem moramo kulu-kar;e vreči iz Kmetijske družbe. Zato vsi na delo, zato vsi na plani Do dne 31. marca je še čas, da vpišemo toliko novih članov, da bomo imeli tudi na Štajerskem večino! Vsi morajo storiti svojo dolžnost in uspeh je zagotovljen. Klerikalni kulukarji so zapravili že milijone kmetskega premoženja, premoženja Kmetijske družbe ne smejo zapraviti. S kulukarji ven iz Kmetijske družbe! To se mora zgoditi tudi na Štajerskem. Planinskim odborom in Gospodarskim odborom za oskrbovanje planin ljubljanske oblasti. Sklicujem pod imenom »Plan'nskl dan« skupno sejo Planinskih odborov ljubljanske oblasti (političnih okrajev Radovljica, Kranj in Kamnik v Kranj na dan 25. marca 1924 ob 8. uri zjutraj v sejno dvorano mestne občine kranjske. Dnevni red: 1. Otvoritev in pozdrav po agrarnem komisarju. 2. Predavanje: »Agrarna politika in naše planšarstvo,« predava agrarni komisar dr. Fran Spiller-Muys. 3. Poročilo planinskega nadzornika. '4. Poročilo načelnikov Planinskih odborov o stanju planin in planšarstva v njihovem okraju, in sicer: 1. lastnih . (zasebnih in skupnih) planin, 2. servitutnih planin, 3. veleposestniških planin. 5. Predlogi za delovni program v letu 1924 po sledečih smernicah: 1. nadaljevanje in dovršitev v delu se nahajajočih zboljševal-nih naprav, 2. določitev planin, ki so najbolj potrebne novih melioracijskih del in na katerih se z delom lahko takoj prične, 3. obhod planin v svrho prouča-vanja in naprave zboljševalnih načrtov, 4. revizija že izvršenih melioracijskih del. 6. Slučajnosti. Dolžnost vseh planinskih odborov pa je, da se tega zborovanja polnošte-vilno udeleže. Istotako je želeti, da se udeležijo tega dneva tudi vsaj načelniki ozir. njih namestniki vseh gospodarskih odborov, ozir. odsekov za oskrbovanje planin v imenovanih okrajih. Vab!jer.l so vsi, ki se zanimajo za povzdigo in prospeh naših krasnih planin ter za napredek našega planšarstva. Planinski odbori in Gospodarski odbori, ozir. odseki planin naj izdelajo že doma v posebnih sejah podrobna poročila in predloge za 4. in 5. točko dnevnega reda ter jih prineso po možnosti spisana na zborovanje. Krajni komisar za agrarske operacije Dr. Spiiier-Muys, okr. glavar. Planinskim odborom mariborske oblasti. Sklicujem pod imenom »Planinski dan« skupno sejo Planinskih odborov mariborske oblasti (politični okraj Celje, Slovenjgradec in Konjice v Mozirju na dan 30. marca 1924 ob 11. uri do- ^^ Dnevni red: 1. Otvoritev in pozdrav po agrarnem komisarju. 2. Predavanje: »Agrarna politika in naše planšarstvo«, predava agrarni komisar dr. Fran Spiller-Muys. 3. Poročilo planinskega nadzornika. 4. Poročila načelnikov Planinskih odborov o stanju planin in planšarstva v njihovem okrdju, in sicer: 1. lastnih (zasebnih in skupnih) planin, 2. veleposestniških planin. 5. Predlogi za delovni program v 1. 1924 po sledečih smernicah: 1. določitev planin, na katerih se ima pričeti z izboljševalnimi deli, 2. določitev planin, za katere je izdelati izboljševalne načrte, 3. revizija že izvršenih melioracijskih del. 6. Slučajnosti. Dolžnost vseh Planinskih odborov je, da se tega zborovanja polnoštevilno udeležijo. Vabljeni pa so vsi, ki se zanimajo za povzdigo in prospeh naših krasnih planin ter za napredek našega planšarstva, posebno okrajni odbori, pašniške zadruge in posamezni plamnski posestniki. Planinskim odborom naročam, da izdelajo že doma v posebnih sejah podrobna poročila in predloge ter jih prineso po možnosti spisane na zborovanje. Krajni komisar za agrarske operacije Dr. Spi!'er-Muys, okr. glavar. Predsednik zemljoradniškega poslanskega kluba tov. Voja Lazič'je poslal na g. ministra vojske in mornarice oster upit zaradi grdega in surovega ravnanja z letošnjimi rekruti pri tieka-terih vojaških oddelkih. Na klub je namreč prišlo polno pritožb, da po nekaterih garnizijah pretepajo fante podoficirji in častniki. Klub je sklenil vsak slučaj javiti voj. ministru in zahtevati pravilnega posto-r>anja. Tov. Pucelj pa je vložil na vojnega ministra upit zaradi izgubljenih civilnih oblek, a na ministra vnanjih zadev zaradi prepočasnega izplačevanja ameriškega denarja, ki ga Podporne Jednote izplačujejo pri naših konzulatih, a mine leto predno ga dobi pristojna družina. Lepi ianlcar. Roman. Spisal Rado Murnik. Salda ga je motrila nepremično. Mini! ga je bil prvi mladostni ogenj in vesela predrznost; moške poteze so kazale strogo mirnost, odločnost in samovoljnost. Videlo se mu je, da pozna pravo mero ponosa in samozavesti, ki ju more kazati mož, ne da bi odbijal in žalil drugih ali se jim zdel ošaben; videlo se je temu obrazu, tem očem, da bi utegnil biti strašen v svoji jezi. Mignil je z desnico. Zatrobila sta dva lovca in ponehalo je vrvenje in kričanje. Na balkonu in ob oknih so mahali z robci grofinja Mila, komtesa Alijana, baronica Efranika Leuenbergova, grof Krupski in drugi, ki niso hoteli na lov. Odhajajoča gospoda jim je odzdravljala in krenila proti velikim vratom. Prvi je jezdil nadsokolar Jure Adlešič, žilav možak z obritim, trdim, kakor izklesanim obrazom. Sledila mu je lovska godba, umetniki s trobentami in bobnicami. Za njimi so jahali grof Majnard in gosti. Sokolarji in pesarji so bili že na vse zgodaj odrinili s sokoli in psi in tovornimi konji, ki so nosili preproge in vse potrebno za predkosilce pod milim nebom. Za gospodo so se uvrstili hlapci z rezervnimi konji in dolgimi drogovi, da bi pomagali sokolu, ako bi kateri padel s čapljo v močvir-nico. Vsi so veseli jahali skozi mračni hladni obok čez vzdižni most in takoj pod visokimi jagnedi pognali konje, da so zdirjali v vabljivo jutro. Mehki, tihi vzduh je rahlo trepetal v solnčnem svitu. Izprva so jahali molče mimo vinogradov, mimo visokega žita in rjavih njiv, skozi hrastove in bukove lozice, mimo bornih selskih hišic in lesene cerkvice. Radovedno so gledale ženske in rdečelica belolasa deca za njimi. Dasi je bilo še rano, so že slutili vročino velikega dneva. Prah se še ni dvigal, zadrževala ga je jutranja vlaga. Tuintam je dehtelo po svežem senu, drugod pa je še nepokošena trava valovala v lahnih valih s srebrnim bleskom. Mnogo sveta pod brdi je bilo pustega, neobdelanega. Ozka pot je vodila v samoto tihe divjave proti severu, koder so temneli za lahno paro ponosni gozdati Gorjanci. Na vsakem klancu, na vsaki gorici se je ozirala Salda plemenita Frauensteinerjeva, da bi videla kje ogenj ciganskega tabora; ali uzrla ni niti najmanjšega dima. Zastonj je gledala tudi v mračni pragozd; večidel sta bregovito in nepredorno trnje, drevje in grmovje kraj pota gosto prepletala sro-botina in divji hmelj ter druge plezalke in ovijalke. Jahali so skozi Veliko Bukovje in zavili pri Adle-šičih na deželno cesto proti Metliki. »Lej, lej, vitez Erazem pa le ne nosi mojega bodala!« si je mislil vitez Ahac, ki je v lovski ka-mižoli, preparani na prsih in komolcih, nekoliko poševno sedel na svojem rumenkastem Zoltku. »Noče me dražiti, kajpada. In drži se tako čemerno in mrko, kakor bi jezdil v boj. Bog vedi, kaj pre-mleva. Že dolgo ni bilo slišati ničesar sumnega o njem. Menda si je prilisičil že dovolj in zdaj uživa svoj plen lepo tiho in mirno. Pa kaj je to meni mar? Pomeniva se rajša kaj lepega z gospodično Odo!« Ob ugodni priliki je pognal svojega Žoltka in jahal vštric nje na desni. Zdelo se mu je, da ga je radoživa mladenka izredno prijazno pogledala s svojimi živahnimi, radostnimi očmi. Veselil se je tega in sklenil, da se bo trudil biti danes posebno šarmanten. »Lov bo lep, baronesa Leuenbergova, samo malo prevroče utegne biti in presoparno,« je rekel in se nasmehnil, zadovoljen, da je sprožil tako zanimiv pogovor. »Popoldne bo pa dež.« »Ali veste to tako gotovo?« je vprašala naglo in malo nejevoljno. »Presneto je zala in bujna in rada se vojskuje s pogledi,« si je dejal sam pri sebi ter se pohvalil na glas: »Zvezde poznam, baronesa, zvezde in vreme. Že več dni zaporedoma ni bilo nobenega oblačka na nebu, pa tudi pav je kričal ponoči. Dež pojde, toda takrat bomo spet pod streho na Blaga-jevem gradu. Dopoldne bomo pa lovili prav imenitno. Malo daleč je lovišče, ravan onkraj Kolpe; saj veste, da ima moj svak dosti sveta in gradov tudi na Hrvaškem. Le vedno ostanite blizu mene, žlahtna gospodična, z mano se boste zabavali naravnost izborno!« Pogledala ga je osuplo, nato pa se mu je nasmehnila precej nagajivo. »Odličen sokolar sem,« je hitel hvaliti vitez Ahac sam sebe, »ne bojim se nobenega flandrij-skega sokolarja. Škoda, da vam ne morem takoj pokazati svojega sokola Odiseja. Pravzaprav ni samec, ampak samica. Samice so mnogo bolje za lov, imena so jim pa navadno vendar moška, vrag vedi, zakaj. Moj Odisej ni z Izlandije tudi ne iz Norvegije in ne z Danskega. V Gorjancih je doma, ali izučil sem ga jaz sam! Prinese mi iz zraka vse: prepelico, jerebico, šojo, srako, vrano, štorkljo, divjo raco in gos, fazana, dropa, žerjava, laboda, čapljo, vse, vse. Ujel mi je že tudi zajca. O, kako nadarjen sokol je moj Odisej! — Ali mi daste tisti klinček, ki tako sladko počiva v vaših laseh?« Iztegnil je roko, da bi sam vzel cvetlico; toda baronesa Oda Leuenbergova je zamahnila tako hitro z desnico, da se je ustrašil sicer jako hladnokrvni Zoltko in nenadoma skočil v stran. »Oh, toliko da nisem cepnil raz konja!« se je gneval vitez Ahac natihoma. »Hu, kako pisano zna gledati ta punca! Tako mlada, pa že taka! Kadar bo stara, bo cela furija. Hvala Bogu, da sem jo spoznal o pravem času. Odslej bom zabaval rajši Ofmijo!« V senčnati dolinici pod Plešivico so zagledali Blagajeve hlapce in tovorne konje; pripravljali so tam vse potrebno za mali obed po lovu. »Kako se čuti, da je solnce že više!« je kliknil vitez Ahac tako, da ga je moral slišati njegov svak spredaj. »Ali bomo žejni v tej soparici, gospoda svetla!« In žalostno je pogledal sodčke, hladeče se v praproti in travi. Toda grof Majnard je jezdil kar dalje. Med Krasincem in Pravotino so prebredli reko. Na hrvaški strani se je širila med dvema ovinkoma Kolpe in nizkimi brdi travnata ravnica proti severoizhodu. Tla so bila ponekod mehka, mokrotna, tuintam gosto pokrita t rumenim šašem in okrašena z žoltimi perunikami, mičnimi presli-cami in zlaticami. Po zraku so plesali mnogobrojni komarji in se lovili elegantni kačji pastirji. Dišalo je po močvirni vlagi; na izhodu se je skrivalo pod visoko širokolisto rogozino in trstovino malo barje. (Dalje prihodnjič.) Tov. ¥ speci« jaini dajali 0 pr©« ražusnu V petek, dne 7. marca je govoril pri proračunu za naše justično ministrstvo tov. Pucelj, ki je uvodoma ostro napadel pravosodnega ministra, ki se v načelni debati ni zanimal za parlament, niti ni čital napade poslancev na njegovo ministrstvo, tako da morajo poslanci nekatere stvari ponavljati po večkrat, ako hočejo, da se jih čuje in vpošteva. Zatem je temperamentno obsodil bese-dolomstvo današnjega g. ministra, ki mu je v odgovoru na svoječasni upit, obljubil, da bo najpozneje do oktobra predložil skupščini izjednačenje zakona o kompetenci okr. sodišč. Govornik je navedel, kako je s to nizko kompetenco (1000 Din) prizadet zlasti kmet in podeželski obrtnik, ki morata za najmanjšo stvar plačevati dvakrat po dva advokata ter čakati vrhutega po poldrugo leto na denar. Zatem je ponovno kritiziral čudno postopanje ministrstva pravde napram upravnemu sodišču v Celju. V nadaljevanju svojega govora je bičal --čudno« postopanje beograjskih sodišč, ki »izgubljajo« akte, kar se je njemu primerilo, a g. minister niti ne odgovarja pravočasno na upite poslancev. »Na ta način« — je rekel tov. Pucelj ironično — »ie treba samo ponuditi za pričo pok. Protiča, akt gre v Beograd in tožbe je konec!« — Protestiral je tudi pri tako-imenovanih pomilostitvah proti zlorabi krone, ako se brez pristanka prizadetih v privatnih deliktih skuša zlorabiti kraljevo milost ter pomilostiti obsojene ob-rekljivce, kadar preti nevarnost v slučaju Iskra. Konečno ie tov. Pucelj v imenu zemljoradniškega kluba povdaril, da pri sodnikih država ne sme štediti ter da mora gledati, da nam vzpostavi v sodiščih tiste svete institucije, kakor smo .iih bili vajeni gledati pred vojno. — Po govoru tov. Puclja je odgovarjal g. minister Niko Perič jako obširno. Obljubil je, da zakon o kompetenci že študira min. svet ter je tudi obljubil, da bo vse ostale slučaje prouči! ter dal pozitiven odgovor. »Seveda, če boste imeli še čas.« se mu je smejal tov. Pucelj. fantov in dakSeS. Naloge slovanskega kmetijskega pokreta.* (Opazke k nameravanem kongresu slovanske kmetijske mladine.) Razmere med slovanskimi narodi danes nikakor niso razveseljive, najmanj pa njihov politični svetovni položaj. Velika Rusija nekdaj najmočnejši činitelj v evropski politiki in up vsega Slovanstva, leži še danes v razvalinah revolucije. Ostali slovanski narodi pa živijo v medsebojnih sporih. Poljaki se prepirajo s Cehi za Tešin in Javorino, z Ukrajinci za narodnostno vprašanje v vzhodnem Poljskem. Hrvati predbaci-vajo Srbom skrajni centralizem in zahtevajo ustanovitev lastne države. V Bolgariji je bil vržen miroljubni režim Stambulijskega, ki je imel pošten namen končno likvidirati stari srbsko-bolgar-ski spor za Macedonijo. Vlada profesorja Cankova, sestavljena iz skrajno nacionalističnih elementov, ne smatra macedonskega vprašanja za rešenega in samo čaka na ugodno priliko za aktivno delovanje. Iz tega je nastala nova napetost med Srbi in Bolgari. In tako vidimo na vseh straneh spore, ki pripravljajo velike prepire v slovanski rodbini, namesto bratskega zboljšanja. Ti prepiri izčrpavajo moči slovanskih narodov in jih potiskajo v ozadje na političnem in gospodarskem polju. Tuji narodi izžemajo danes Slovanstvo, ki postaja polagoma njihov rob. Prepire med Slovani povzročajo kulturna in politična nasprotstva. Del Slovanov — Poljaki, Čehi, Slovenci in Hrvati so vzgojeni pod vplivom zapadne kulture, kjer je bil glavni činitelj Rim z riinsko-katoliško cerkvijo. Ostali slovanski narodi so živeli pod vplivom vzhoda, kjer je vladala pravoslavna cerkev. Dva različna središča so imela vpliv rja različni razvoj slovanskih plemen, ki morajo danes živeti skupaj ali kot sosedi, ki se pa iz teh vzrokov med seboj napadajo. Politične spore povzročajo ekstrem-ni nacijonalisti, ki vidijo v imperijalistič-nem narodnem programu rešitev svoje domovine in naroda. Iz mirovnih ozirov je nujna potreba zlikvidirati skrajni na-cljonalizem. Nikdar nam ne sme biti vodnik narodnostni imperijalizem na škodo tega ali onega naroda, temveč medsebojna vzajemna strpljivost. Ko-nečno moramo odstraniti bolestni narodni čut, ki obstoja edinole v oboževanju lastnega naroda in postaviti moramo na njegovo mesto zavedni nacionalizem, ki nikdar ne zataji svojega naroda, ki pa kaže razumevanje tudi za druge narode in priznava njih pravice na obstoj in svobodni razvoj. Združiti Slovanstvo je bila želja .nnogo idealistov in navdušencev. Danes pa vidimo, da smo od te združitve bolj oddaljeni kakor kadarkoli prej. In vendar bi pomenila pomiritev in sporaz-umljenje med Slovani pacificiranje velikega dela Evrope in bi zamoglo prinesti slovanskim narodom mirno življenje. Prejšnji poskusi so se ponesrečili, ker je manjkalo vsake podlage. Politična in kulturna podlaga je bila nezadostna za rešitev tega vprašanja. Nam se pa nudi druga podlaga, ki je trdnejša in bolj učinkovita in to je ideja — zemlje. Ako more kdo združiti slovanske narode — tak je to slovanski kmet. V slovanskem narodu tvori krnet 80 do 90 odstotkov vsega naroda. Podajo li si i roke slovanski kmetje, — podajo si roke j slovanski narodi v svoji ogromni veči- j ni. Imajo nekaj skupnega, kar jih zbli•■ j žuje. Delo na domači grudi, katero lju- j bijo in katero ohraniti svojim otrokom ; je njih edina želja. Kmet more lažje delovati na zbil- j žanjr. ker ni prenapeto nacionalističen. • Ima smisel za realno življenje in se raz- j ume dobro tudi s človekom drugega je- j zika. "Način njegovega dela, produktiv- j na sredstva, solnce in zemlja mu davajo j gotov mednarodni pečat. Na nacijonali- j stičnili sporih v Slovanstvu nima nobenega interesa, je to največ inteligenca, katera jih podpihuje. Tem lažji si poda roke črez glave razburkanih življev k skupnemu delu. Zemljoradniški program je program miroljubnosti. Kmet ni bil nikdar go-spodstva željan, nikdar ni hrepenel po tem, da bi si podjarmil tuje narode. Dosti dolgo je bil sam zasužnjen, skusil je na sebi suženjstvo in ga ne privošči nikomur. Nima interesa na pridobivanju razsežnih ozemelj, petrolejskih vrelcev, premoga ali kovin, noče voditi barbarskih vojn v te svrhe. Njegov cilj in program je mirno delo na domači grudi v korist lastnega naroda in vsega ljudstva. Slovanski narodi so mladi, šele v začetku svojega razvoja. Njihova je bodočnost! Kakšna bo slovanska doba? Romanska in germanska doba so prinesle svetu velikanski tehniški razvoj, niso pa znale odvrniti od ljudstva grozot in nesreč velikanskih vojn. Zagotoviti ljudstvu večni mir, to je najvišja naloga, ki jo je usoda pridelila bodoči federaciji slovanskih držav. Vestnik kmetskih fantov in deklet. »Gruda«, glasilo Zveze kmetskih fantov in deklet izide v par dneh. Dolžnost vsakega fanta in dekleta je, da si list takoj naroči. Celoletna naročnina stane 30 Din, polletno 15 Din. List bo razpravljal o vseh zadevah, ki zanimajo kmetskega fanta ali kmetsko dekle. Agi-tirajte od osebe do osebe, ter nabirajte naročnike. »Gruda« tnora biti v vsaki kmetski hiši. Prvo številko bomo poslali na ogled. Kdor se hoče na njo naročiti naj pošlje naročnino po priloženi položnici. Kmetskim fantom r.ovotneškega j okraja! Zveza kmetskih fantov in de- I klet priredi organizacijski tečaj za fante novomeškega okraja. Poživljamo vse one. ki se hočejo tega tečaja udeležiti, da se prijavijo Zvezi v Ljubljano do 20. t. m. Čas in kraj, kje se bo tečaj vršil, se bo prijavljenim pravočasno javil Ustanavljajte društva kmetski!! fantov in deklet! Redko kedaj je potreboval kmetski naraščaj dobre in primerne organizacije tako, kakor v današnjih časih. Živimo v težki dobi, ki zahteva na vsakem mestu cele može. trdne in neomajne značaje. Največjega pomena pa je to za kmetski stan, katerega čakajo v naši državi še velike naloge. Fantje in dekleta. Vaša dolžnost je. da se na to že sedaj pripravljate. Težko je to za vsakega posameznika — toda v združitvi je moč! Zato ustanavljajte povsod društva kmetskih fantov in deklet, da gremo skupaj na delo za lepšo bodočnost kmetskega stanu. Obračajte se v vseh zadevah na Zvezo društev kmetskih fantov in deklet v Ljubljani, kjer dobite vse potrebne, informacije. Na delo! Kmetskim fantom ljubljanske okolice. Že prijavljeni tečaj za kmetske fante ljubljanske okolice se vrši dne 30. marca 1924 pri »Mraku« v Ljubljani, Rimska cesta. Poživljamo vse one fante, ki se dosedaj še niso prijavili, da se nemudoma prijavijo. Čas za prijave je do zadnjega dne. Udeležite se organizacijskega tečaja v kar največjem številu. Sprejeta je bila resolucija, zadevajoča ljubljanski tržni red. Novo mesto. Zbor zaupnikov v Novem mestu se je vršil v ponedeljek, dne 10. marca. Udeležba je bila dobra. Zbor je sklenil vse potrebno za občinske in druge volitve. Daljša debata se je vršila o »Kmet. družbi«. Sklepi so bili soglasni. SKS napreduje v vseh občinah novomeškega okrajnega glavarstva. Mirna. Dne 9. t. m. smo imeli tu pri tovarišu Kolencu shod SKS. Shodu je predsedoval tovariš Celar iz Mirne. Poročal je poslanec Ivan Pucelj, Id je v poldrugournem govoru pojasnil politični ln gospodarski položaj. Udeležba je bila z ozirom na slabo vreme naravnost razveseljiva. Prisoten je bil celokupen odbor krajevne orgarlzaclje in zastopane so bile vse vasi mirnske občine. Mokronog. V nedeljo smo imeli sijajen shod SKS na Bistrici pri Antcr/i Zajcu. Vsi prostori so bili polno zasedeni. Predsedstvo je prevzel predsednik okrajne organizacije Franc Zupančič iz Rakovnika. Tovariš poslanec Pucelj je s svojim stvarnim, jasnim, prepričevalnim govorom dosegel izredni uspeh. Stara korenina oče Gorjup z Žalostne gore je med glasnim odobravanjem pobijal zakon o neznosnih taksah in bivši poslanec Ivan Majcen je opozarjal na nevarnost ki preti vinogradništvu, ako sc dovoli uvoz italijanskega vina v našo državo in se mora ta namera preprečiti. Na shodu je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: Volilci SKS mokronoškega sodnega okraja vzamejo poiočilo poslanca Puclja z odobravanjem na znanje. Posebno zadovoljstvo izjavljajo nad dejstvom, da se je dosegel sporazum med dalmatinskimi, bosanskimi, srbskimi in slovenskimi kmeti. Izražajo željo, da se skuša priti do sporazuma tudi s hrvatsko seljačko stranico tako, da bode končno ves kmečki narod nastopil ramo ob rami za pravico, red in poštenost v državi kakor tudi proti hegemoniji enega plemena nad drugim. Najstrožje obsojajo sedanji vladni režim in odločno protestirajo proti samolastni izročitvi Reke Italiji. Z grenkim studom zavračajo brezvestno korupcijo ln zakono-lomstvo vladnega sistema, ki je v slučaju odgoditve občnega zbora Kmetijske družbe pogazil celo društveno avtonomijo. S kulukom nam upelju.ie nazaj tlako, katere se je naš narod s težko borbo že v prejšnjem stoletju osvobodil in z vedno večjimi, krivičnimi davki pa ubija naravnost voljo do dela v narodu. Tega brezobzirnega, vsega obžalovanja vrednega počenjanja kmečko liud-stvo ne more več mirno gledati ln zato je skrajni čas. da se združijo kmetske stranke v državi v močno celoto in si same ustvarijo boljšo gospodarsko bodočnost. Nujna potreba je, da si podajo vsi trije kmetje Srb. Hrvat ln Slovenec svoje krepke desnice, se združijo in dajo v bratski slogi naši državi kmetsko ustavo. Kmetska država bodi urejena tako, da bo v njej svobodno in neovirano odločevala ljudska volia v vseh zadevah tako gospodarskega kakor političnega značaja. Ako bo ta naivišii cilj dosežen, ne bo več potrebno, da se izseljuje naš narod v tujino in zapušča svote jugoslovenske domove. Zato volilci SKS pozivajo tovariša poslanca Puclja in celokupen zemljoradnički klub, da zanočeto delo za gospodarsko osamosvojitev krneč, ljudstva odločno in vstrajno nadaljujejo in to vse do končne zmage kmetske misli. (Sv. Poter pri Maribora.) V ned.eljo se je vršil pri sv. Petru pri Mariboru zaupni sestanek SKS. Poročal le tov. Mrmolia. Poročilo je bilo s pritrjevanjem sprejeto in so zborovalH z ogorčenjem obsodili delovanje Žebota ln njegovih tigrov. ; * Članek je bil objavljen v češkem časopisu »Mladi Venkov«. Ker velja tudi za na5e razmere, ca objavljamo. in Ljubljanska okolica. Zbor zaupnikov ljubljanske okolice se je vršil v nedeljo, dne 9. marca v Ljubljani. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba sijajna. Sklenjeni so bili soglasni sklepi glede bodočih volitev. Razpravljalo sč je o »Kmet. družbi«, prečitala klerikalna okrožnica in se je vse potrebno ukrenilo, da družba ne pade v pest klerikalnim špekulantom. (Seja okrsinega odbora za Ptes^M okraO se vrši na dan 16. marca v gostiln! Strohmaler. Začetek ob 9. ur! dopoldne. Privedite tudi naše vnete agl-tatorie na to sejo. — Ivan Kirbis, predsednik. (BreznoselnosU V zadnjem času se je oglasila tudi nri nas nova nadloga — brezposelnost, ki se stalno širi. V ostalem je brezooselnost naravna posledica industrijske krize, ki je morala nastati vsled prehitrega razvoja naše 'ndnstriie in ozdravljenja naše valute. Ker je brezooselnost ena največjih nesreč, ki more zadeti zdravega človeka, je socialna dolžnost vseh, da se proti nfei bore. V prvi vrsti je seveda v to poklicana država, toda v enaki meri so dolžni to storiti tudi posamezniki. Zlasti pa tudi brezposelni sami. Samo apeliranje na javnost ne pomaga, temveč brezposelni je dolžan prijeti za vsako delo. samo da ga ono preživlja. In je več ko značilno za naše razmere, da istočasno, ko razsaja v mestih brezposelnost, manjka na deželi delavcev. Vse beži v mesta, na čeprav jih tam čaka samo pomanjkanje. Nazaj na deželo kličemo zato vsem brezposelnim. Naša država je agrarna država in zato izvira njeno glavno bogastvo iz kmetijstva. Povzdignimo to, pa smo dvignili blagostanje države, samo blagostanje pa more ubiti brezposelnost. Kmetijstva pa ni mogoče dvigniti, če manjka na deželi delavcev. Zato rečemo še enkrat: Nazaj na deželo vi vsi, ki trpite v mestih od brezposelnosti! Kakor velja za kmete geslo: pomagaj si sam, tako je pravilno to geslo tudi za delavca in zlasti še za brezposelnega delavca. In še danes velja pregovor našega prvega pesnika, da samo lenega čaka strgan rokav! (Se strinjamo.) O brezposelnosti je napisal »Ljudski tednik« sledeče besede, ki jih popolnoma odobravamo. »Ljudski tednik« pravi: Glasila SLS rada pov-darjajo, da po mestih ljudje stradajo in da se ondt povečuje število brezposelnih. Pri nos na kmetih pa pestov manjka. Sveta za obdelovanje je dovolj, delavcev pa ni, ker vse tišči v tovarne in mesta. Se jim že mora tam bolje goditi, kakor na kmetih. Ali res ni nikogar v Sloveniji, ki bi se ganil za dobrobit kmečkega stanu? Ali Jugoslovanska kmečka zvnza spi? Nekaj časa je ta zveza vsaj obetala, zdaj se je pa tudi obetanja naveličala, ali so se pa obetov naveličali kmetje. Njen odbor menda že čuti, kam je zabredel. Kako morejo ti možje skupaj sedeti s komunisti, ki oznanjujejo za vse delavce, tudi kmečke, osemurni delavnik? Ali ni to nesmisel za kmete? Kam prids kmet, če bodo taki ljudje še dalje vodili politiko in reševali kmečka gospodarska vprašanja. V vodstvu SLS je prava mešanica dveh nasprotnih si struj. Zato Se pa »Domoljub« tako kilav. Ta list, nekdaj glasilo kmečkih interesov, pač vpije na debelo, da smo prišli v »srbsko močvirje«, nc pove, pa, kako da smo notri »prifurali«. Bili so ravno tisti prvaki SLS, ki sodaj najbolj vpijejo: Nazaj, nazaj! Pa voz ne gre več ven, je prepozno! Ali sc poslanec Brodar še spominja na svoj slavospev Srbom v »Domoljubu«? Zdaj imamo. Brcaj, muha v močniku! Žal, da je tepen in bo še te-pen tudi slovenski kmet, ki jc pri celi stvari najbolj nedolžen. Ima pač to napako, da najrajše veruje tistemu, ki vpije in slepari. (V »Straži« z dne 7. t m.) je priobčen nesramen napad na tov, Drofenika. Kar se tiče tožljivih očitkov v tem napadu, prepuščamo zadevo tovarišu in pričakujemo, da si bode znal poiskati primerno zadoščenje. V ostalem radi verjamemo mlečnozobemu dopisniku, ki pravi, da je lahko miren. Drofenik pa ne bode zapustil Šent Jurja, akoravno je radi svoje narodne in politične delavnosti nekomu neljub. Se manj pa bode ustregel, da bi se prostovoljno preselil v večnost. Dopisnik se nadalje tudi jezi, da se tov. Drofenik zanima kot prijatelj kmetske mladine za šolski pouk iste. Gospodu, ki je prispeval »Straži« omenjeni dopis, pa nasvetujemo za sedaj, naj ne izziva nadalje, sicer bomo nastopili drugače in bode fantek svojo nepremišljenost obžaloval. Sicer pa pri nas take zdražbarije ne zapuščajo nobenih sledov, nego nas take stvari v našem delu in prepričanju le še bolj utrdijo. (Protestni shod proti draginji) se Je vršil v nedeljo v Mariboru. Poročevalci so podali izčrpna poročila glede cen življenskih potrebščin pred in po vojni. Samo glede cen obuvalu, obleki, tnanu-fakturi in industrijskim potrebščinam, ki določujejo tudi ceno živilom, bi želeli natančnejše statistike. Pri tej priliki so padale trde besede in očitki na račun klerikalnih poslancev, posebno Žebota, radi njihovih obvolitvenih obljub. Jasno se je pokazalo, da bodo pri prihodnjih volitvah dobili poslanci SLS mesto krogljic — batine. Ker se1 klerikalci čutijo krive, so se na shod pripravili in poslali nekega Polšeta, da vsaj nekaj reši. S svojim Pavlihovskim nastopom pa je napravi! Žebotu precej slabo uslugo. Trdil je, da niso klerikalci in Žebot krivi draginje in kuluka itd., marveč Pucelj in Drofenik, češ, da sta provzročila draginjo prašičev s tem. da sta Slovence prodala Srbom. Tisti klerikalni Pavliha naj si prihrani svoje nastope za pust! (Dom Sokofa I na Taboru v LJubljani) bo tekom pomladi dograjen in pod streho. O binkoštnih praznikih posveti Sokol I svoj dom z vzidanjem spominskih kamnov, ki jih prineso Sokoli iz vseh delov naše očetnjave. V zvezi s slavnostjo bo večja prireditev na Taboru na binkoštno soboto, nedeljo in pondeljek. Vzidava spominskih kamnov bo na pondeljek dopoldne. Binko-štna nedelja bo posvečena dobrotnikom in prijateljem Sokola, ki so z delom ali denarnimi in materialnimi prispevki podprli gradbo doma. Za prireditev vlada veliko zanirnanje. Sokol iz Zagreba je že Javil svojo udeležbo: prinesel bo kamen s Petrove gore. Namerava se tudi razstava načrtov, slik sokolskih domov itd., ki bo zelo zanimiva in poučna. Kakor nam poroča Sokol I, bo v kratkem objavljen načrt cele prireditve. (Naselitev zdravnika.) V Cerknici, kjer so že skoro leto dni pogrešali zdravnika, se je s 1. marcem t. 1. stalno naselil kot okrožni zdravnik g. dr. Stanko Pušenjak, bivši zdravnik splošne bolnišnice in ženske bolnišnice v Ljub* liani. (Umrl) je v Mostah pri Komendi po dolgi mučni bolezni v 55. letu starosti Ivan Obrnek, ugleden posestnik in vzor gospodarja. — Bodi mu ohranjen blaiz spomin! (Umrl) je Janez Seian, posestnik iz Notranjih goric. Bil je vzoren gospodar, dober oče in zvest borec za kmetsko misel. Lahka mu žemljica, njegovi družini pa naše sožalje. (Sladka gora.) V nedeljo, dne 2. marca t. 1. so naš častiti gospod župnik oznanili s prižnice, da naj pridejo letos samo žene k velikonočnemu spraševanju. Navadno smo vedno le moški hodili, sedaj je pa malo narobe. Dobili smo od gospoda župnika veliko pomilostitev. Najbrže za to, ker so lani vsi klerikalce volili, pa so sedaj prosti spo-vednih listov. Po našem mnenju pa imajo naš g. župnik še neki drugi vzrok, da so tako nastopili proti moškim. V fari je namreč dosti takih, katerih župnik ne obrajtajo prav posebno, pa so potem kar nad vse moške zlili svoj blagoslov. Ob prihodu tega našega dušnega pastirja v našo faro 1. 1919 je mož pridigo val, da je prišel z vzvišenim namenom: ljudi poučevat v krščanskem življenju. Tekom časa pa so gosp. fajmošter pozabili svojo obljubo in menda tudi na Kristusov nauk, ki se glasi: ljubite se med seboj, kakor sem jaz vas ljubil... kar je pokazal župnik najlepše s tem. da je ob neki priložnosti pognal svojega kaplana iz farovža samo za to, ker je žv.p-nikova kuharica tako hotela. Poprejšnji kaplan je moral oditi radi tiste dolge Lizike, a sedanjega bi se župnik in ta ženska tudi rada znebila, kar pa ne bode šlo tako lahko, ker priljubljenega kaplana cela fara ščiti. Nadalje je farov-ška ljubezen do bližnjega tirala že štiri žrtve pred sodnijo. Tako si je drznila neka ženska izraziti svoje mnenje o župniku in njegovi okolici, vsled česar je seveda nastalo razžaljenje časti. Morala je po razsodbi sodišča žena prositi' župnika za odpuščanje, kar je tudi storila, Ie da se velikodušni Kristusov namestnik ni zadovoljil s tem, marveč je trdovratno zahteval, da mora biti žena * kaznovana. Zares, natančno izvrševanja zapovedi: bodite usmiljeni, da bo-detc usmiljenje dosegli. Ako se ne bodo razmere v našem župnem dvorcu izboljšale, bomo začeli to čedno družbo šc na drugačen način preganjati, gradiva Imamo dovolj za to. (Sveti Peter pri Mariboru.) Dolgo niste čuli g. urednik iz naše občine ni-kakega glasu, kakor da bi popolnoma zaspali, toda temu ni tako, ker iz spanja nas pridno dramijo »Zvezanci« ali »Zvezarji« s svojimi sestanki, katerih enega so imeli pod kaplanovim vodstvom v farožu, drugega pa v sobi bralnega društva »Skala«. Očividno že vohajo, da bodo skoraj volitve, pa se zopet pripravljajo na novo »zmago«. Da, da — zmaga! Zmaga! Tako so kričali lani naši zaslepljenci med temi posebno Vodolski Bezjak ter brodar Šalamun. Mi pa vam pravimo, da pojte se solit z vašo zmago, ker v resnici niste ničesar zmagali, temveč sami ste premagani po tolikih kozlih, ki jih strelja vaša kmečka Zveza ter njeni poslanci, tako da se v resnici čudimo, kako da si še upate ponovno pred naše ljudstvo z vašimi praznimi obljubami. Ob priliki zadnjih volitev so imeli 5 volilnih shodov, kjer so g. kaplan poslušnim ovčicam obeča-vali zlate čase, če bi volili Kmečko Zvezo ter se zaničljivo izražali o »Samo-stojnežih«, češ, da so krivi težkih davkov itd. Pri tem poslu jim je pridno se-kundiral župan Fluher, poznata o.'eb-nost po svoji hrabrosti v vojni za Habsburžane, odkoder je ostal kru jev, a ob času volitev pa, če se mu zdi, da bo za »Zvezo« premalo glasov, tedaj pa ga ni za poznati za hromega, ker šviga kot elektrika po naših hribih okoli za volilci. Kdor bolje od blizu pozna to osebico, ta lahko sluti, da ga skomina po poslanski časti, kadar bo Žebot odšel v penzijon. Slednji obljublja nam Peterčanom cestno zvezo Št. Peter— Duplek, vsaj trdi, da smo mi prvi, koder se bo od Okrajnega zastopa v Mariboru kaj ceste gradilo; (prosi se za to stvar že 30 let), a sliši se o tej stvari vedno manj, ker imajo našteti gospodje druge skrbi, predvsem bližajoče se volitve, o katerih bomo lahko zvedeli, kdaj da bodo, ker tedaj bodo prišli g. kaplan spet za zvonove pobirat--- Peterčan. Pregled tedenskih Torek, dne 4. marca. Skupščina nadaljuje z razpravo proračuna. Političen položaj je ostal Še vedno neizpremenjen, ker se opozicijo-nalni blok še vedno ni konstituiral. — so otvorile v sredini mesta na Miklošičevi cesti ¥seh vrst opeke lastnega izdelka. ie na razpolag® v poljubnih množinah po štev. 13 tovarniško zalogo naznanjajo, da dnevni ceni. Kanec turškega kalifaia. Narodna skupščina v Angori je odstavila dinastijo Osmanov in izgnala kalifa ter vse prince iz Carigrada. Kalif se je odpeljal preko Jugoslavije v Švico. Med arabskimi in egiptskimi mohamedanci je nastalo vsled odloka angorske skupščine veliko nezadovoljstvo. — Bolgari nadaljujejo s pripravami za pomladne banditske vpade v našo državo. Sreda, dne 5. marca. Vlada oficijelno izjavlja z ozirom na Radičeve govorice, da je naša vlada-z Italijani sklenila zaradi Hrvatske kako tajno pogodbo, da je to neresnično. — Demokrati in klerikalci so se razgo-varjali z radikali za vstop v vlado. Četrtek, dne 6. marca. Odposlanec Radiča, poslanec Pre-davec, je prišel v Beograd in prinesel s seboj poverilnice Radičevih poslancev. Poslanec Predavec je stopil takoj v stik z opozicionalnimi strankami. Z njegovim prihodom je postal opozicionalni blok konkretnejši, ker je Predavec izjavil, da pridejo Radičevci v skupščino in da bodo prisegli kralju in ustavi. Če tega n? store, ne morejo biti poslanci.— Prvi korak za zb!ižan]e med Jugoslavijo in Rusijo. Dosedaj je zastopal v Beogradu Rusijo carski poslanik Strandman. Naša vlada mu je sedaj odrekla pravice poslanika, s čimer je storjen prvi korak za zbližanje med nami in Rusijo. Petek, dne 7. marca. Razkol med demokrati. V Beogradu se je vršila seja demokratskega poslanskega kluba glede vstopa demokratov v opozicionalni blok. Pribičevič in njegovi pristaši so se odločno izjavili proti opozicionalncmu bloku, dočim je bila večina pod Davidovičem za opozi-cijonalni blok. — Prihod Preda v-c a v Beograd je silno okrepil stališče Pašiča, kateremu je izrekel radikalni klub popolno zaupanje, čeprav je bilo še pred kratkim dosti radikalov proti njemu. — V N e m č i i i je prišlo do krvavih demonstracij. Sobota, dne 8. marca. Radičev odposlanec Predavec je izročil podpredsedniku Bahiču 20 pove-rilnic. To število ne zadostuje, da bi mogel opozicionalni blok vreči vlado. Radič hoče na ta način očividno od demokratov izsiliti, da bi še bolj popustili in da bi sc popolnoma izrekli za revizijo ustave. S tem bi pa bila demokratska stranka med Srbi pokopana. — Grška vlada je odstopila. Republikanci so zmagali. — Anglija, Italija in Rumunija so protestirale v Sofiji, ker se zbirajo macedonske četaške čete ob meji Jugoslavije. Ta protest je jasen dokaz, da so krivi makedonst-vnjušči, morilci Stambolijskega in ne Jugoslavija. —• Francoski irank je vnovič silno padel. Nedelja, dne 9. marca. Posvetovanja v opozicionalnem bloku se nadaljujejo. Izvoljen je poseben odbor, obstoječ iz zastopnikov demokratov, klerikalcev in Spahovcev, ki bo določil taktiko opozicionalnega bloka. Sklenjeno je, da se ne nasprotuje sprejemu proračuna, potem pa da pridejo Radičevci v Beograd in vržejo vlado. Ni pa še gotovo, če bo Radič prisegel, ker bi si s tem preveč pokvaril svoje stališče. — Vprašanje verifikacije Radičevih poslancev bo rešeno v najkrajšem času. V verifikacijskem odboru je 10 radikalov in 10 opozicio-nalnih poslancev ter 1 Nemec, ki bo torej odločil o vprašanju. Ponedeljek, dne 10. marca. Skupščina je sprejela proračun prosvetnega ministra. Proračun bo skoraj v celoti rešen, nakar se prične odločilna borba med Pašičem in opozicional-nim blokom. Pašič ima z Nemci in Dže-mietom 127 poslancev, dočim jih šteje opozicionalni blok samo 92. Z 20 Radi-čevimi poslanci, kolikor je izročil poslanec Predavec poverilnic, bi to število naraslo na 112, kar je še vedno premalo. Če bi pristopili še zemljoradniki, ki bi gotovo pomagali zrušiti radikalno vlado, bi naraslo število opozicije na 123, kar še ne zadostuje. Računati pa je tudi s tem, da bi Pribičevič vstopil v vlado. V tem slučaju pa bi radikali razpolagali s 137 poslanci, opozicionalni blok pa le s 113. Zato je potrebno, da pride najmanj 50 Radičevih poslancev v skupščino. (Občni zbor) mlekarskega društva za ljubljansko okolico se vrši v nedeljo, dne 23. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v salonu pri »Mraku« na Rimski cesti. — Dnevni red je objavljen v »Kmetovalcu« z dne 15. t. m. — Skrbite vsi, da bode udeležba čim večja. Pripeljite s seboj sosede. Vabljeni so vsi člani in prodajalci mleka. (Za izvoz naše živino.) Finančno ministrstvo je izdalo novo carinsko tarifo za. izvoz žive živine iz naše države. Ta carinska tarifa dovoljuje velike olajšave malim prodajalcem živine. (Vrednost denarja.) Kakor vse kaže, se je vrednost našega denarja ustalila. Na zagrebški borzi je veljal dne 10. marca: ameriški dolar od 79 do 80, angleški funt od 343 do 346, švicarski frank od 13.87 do 13.88, italijanska lira od 3.35 do 3.38, francoski frank od 2.84 do 2.89 in češka krona po 2.30 D; en dinar je bil 877 do 881 avstrijskih kron in 900 madžarskih kron. TRŽNA POROČILA. (Žito.) Zagreb, 8. marca. Tedenski pregled. Tendenca se je učvrstila, ker so bili dovozi radi slabih potov minimalni. Producenti in trgovci ponujajo blago za cene, ki konzumu ne konvenirajo. Izvoz skoro \popolnoma prestal radi dinarjevega tečaja. Čim postanejo dovozi močnejši, bodo morale cene na vsak način nazadovati, zlasti ker je bil italijanski uvoz v pasivne kraje Dalmacije in Slovenije precej živahen. Moka trguje slabo in notira »0« 5.45—5.50, srednja kvaliteta 5.35—5.40, za krušno moko so cene zelo neurejene. Istotako je bil promet z pšenico zelo majhen, bačko so prodajali po 335, za srbsko pa 310—315 D. V rži ni bilo prometa; po ječmenu so povpraševale pivovarne, vendar ga ni bilo dobiti, dočim so prodajali lahki ječmen (za krmo) po 275—280. Oves je notiral 255—260 na naložitveni postaji, otrobi 185 —200 D za 100 kg. Dunaj, 7. marca. Domača pšenica 3.300 avstrijskih kron, jugoslovenska 3650—3700, domači ječmen 3850, češkoslovaški 4250, romunska in jugoslo-i venska koruza 3900, oves 2550; domača moka za pecivo 5700, madžarska 5900, otrobi 1650 avstrijskih kron. (Živina.) Maribor, 8. marca. — Na svinjski sejem dne 7. marca 1924 se je prignalo 79 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prešiči 5 do 6 tednov stari komad 225—261.50, 7—9 tednov stari komad 625—750, 5—7 mesecev stari komad 1000—1125, 8—10 mesecev sta- ri komad 1350—1500, 1 leto 1850—2000, 1 kg žive teže 20—22.5. 1 kg zaklane 25—28.7 D. Praga, 7. marca. (Mesni trg.) Ovce 13—16, teleta 9.50—14, koze 8—12, domače svinje 13—14, danske 12—15, švedske 13.75—14, danska teleta 13 —14, voli prednji del 10—13, zadnji 12— 12.50, biki 12—14, krave prednji del 8— 11, zadnji 10—13, janjci 11—16. (Jajca.) Zagreb, 8. marca. Položaj je nekoliko boljši, ker je kupovala Švica in Anglija, Češkoslovaška zelo malo, več pa Nemčija. Sveže zdravo blago so plačevali naši izvozniki po 1.10 D za komad. kom In prijateljem. IZ LISTNICE POSLANČEVE J. R. B. — Prošnjo J. M. vložil na pristojnem mestu ter v »Kmet. Listu« tudi javil vložno številko. Seveda bo rešenje dostavljeno prosilcu, a ne meni. Ako tekom tega meseca še ne bo rešitve, sporočite mi po dopisnici in pa takrat javljeno številko, da ponovno interveniram, ker nimam evidence o izvršenih intervencijah. Tov. K. G. P. — Zadevo V. B. bo mogoče razčistiti le potom upita na ministra vnanjih zadev, Bo pa seveda treba veliko dalj časa čakati na odgovor. A. S. J. — Pri takih razpisih rešuje komisija, na katero ni mogoče uplivati in zavisi vse le od kvalifikacije. A. L. L. — Obvestil ministra in referenta. Upam, da intriga absolutno ne bo uspela. V. K. P. — Predvsem je tu mero-dajen zakon in komisija, ki bo izvršila razpored, bo morala imeti predvsem to pred očmi. Tov. Z. S. R. — Vloga Hr. iri pos. še ni prispela na ministrstvo in zato šc nisem mogel izvedeti mišljenja referenta. Obdržal bom stvar v spominu in tekom prihodnjega tedna zepet podrezal. Tov. H. S. B. — Prošnja za šolo v S. F. je odšla v Lj. na mišljenje. Morda sta odšli tja tudi prejšnji, ne vedo, vendar je mogoče. Poglej torej ob priliki v Lj. in pospeši, da se čimprej vrnejo sem. J. P. G. — Napravite prošnjo na ministrstvo. Zadoščajo isti razlogi, ki ste jih navedli v pismu na mene. Seveda morate kolekovati prošnjo s 5 D. in priložiti v ko!eki*i 20 D. Osrednja Zveza gostil, zadrug v Lj. — Spomenico prejel. Seveda bo ostal naslov gluh za njov kakor je bil, ko ste poslali prve podatke, katere sem vse — ako bi pazno čitali Kmet. List, to tudi vedeli —• v takratnem govori — žal brez uspeha — uporabil. Zato vam je tudi ušel stavek: »Skupščina, ki je ta zakon dovolila, nima niti enega obrtnostrokovnega člana v sebi. zato je temu zakonu pritrdila...« Hoteli ste menda reči, da tega nima tista večina, ki je ta zakon izglasovala. Če hočemo doseči olajšanje, vodi do tega samo ena pot: Zrušen je režima in sistema in v novo skupščino dosti pametnih pa poštenih mož iz ljudstva, ki ne samo da poznajo potrebe ljudstva nego, da imajo tudi srce zanje. Mislim, da si najbolje pomagate, če pridno agitirate za SKS. F. K. V. — Tisti zakon je res v veljavi, toda se ne nanaša na vaš slučaj, ki je starejšega datuma. A O. S. — Nič. Daje posojila samo na tri mesece. Zveza g. z. C. — Prejel. Uporabim pri budžetski debati. »Lastnikom »kovačev«. — Od vseh strani pošiljajo po nekoliko starih »kovačev« vsakodnevno, da jih pri »Narodni banki« izmenjam. Da ne bo mesto enega sto potov, predlagam: Pri vsaki kr. org. naj zbere tajnik ali kdorkoli vse zaostale stare 10 dinarske novča-nice, naj zapiše št. in serije, zloži v kuverto in z naslovom in številom opremljene odda o priliki v tajništvu v Lj., Kolodv. 7. Kadar bo večji b<-oj, vzamem s seboj. Čas razmene je do 10. junija. i"-1 Edino najboljši šivalni slroji so Josip Peteline a Liliblj R3,S).Petnusip7 Oolizu Prešernovega spomenika za vodo) znamke Gritzner in Adler 7.a rodbinskn, obrtno in industrijsko rabo v vseh opremah, risjnižja cena, 10 letna garancija. Istotam icrle, olje, posamezne dele za stroje in kolesa. Sprejemamo . popravila. . __y Poslano. Javno vprašanle. gospodn Iv. Baraga, žel. čuvaju Cerne pri Brežicah. Včeraj sem bil opozorjen na članek s podpisom Vašega partizana M Umcka v zadnjem »Napreiu«, ki mi posveta cele kolone. Ne mislite, da me ]e že Bog tako »udaril«, da bi ie spuščal v polemiko s človekom, ki g;t že dolgo pri najboljši vol'! ne morem sir.atrati resnim. Ml le žal, pa vendar tega veselia ne morem Umeku narediti. Sicer pa som mu že davno povedal pred pričarni. Maj se bom ž njim pečal in mu odgovarjal. Čudno, da še ni tega priobčil v »Napreji.«. Kar se tiče v Členku nakopičenih klevet in izmišljotin, o fem se izgovorimo na drugem mestu. Da pa sem naslednja vprašanja stavil na Vas, gospod Baraga, je vzrok to-le: 1. Reklo se mi je, da so svrj čas razni dopisi, ki i!h ie Umek prirejal za »Napre'« pod naslovom: »Iz Globokega-, nosili tudi Vaš podpis, ksr se baje dopisi, podpisani od samega Umika. niso sprejema''. Ce ste torei njegove umotvore, ki so po večini nadkriPevali »Salam"novo modrost-, Vi so-p^dpisovali — četudi le na skrivaj za uredništvo, ste "s tem bP! soudeleženec in torej za vse niegnvo tozadevno početji vsaj moralno soodgovorni, io nosite logično ludi kot glavni tuka'šnii voditelj Vaši grupe, čije glasilo je »Naprei«, brez cirn na to, če ste tudi ta dopis sopodpisalj ali ne. Da odgovornost — za ta članek — taktično tudi nosite, sledi tudi iz de:stva, da sta isto številko »Napreza« mimo Vas idočim lHi-df>m razdcl'eva'1 z Izrecnim opozorilom: »Naj čitajo, kal piše notri rt Ureku« — torej zadevo odobravali in širili. 2. Smatral sem Vas še do nedavno za iskrenega, odkritosrčnega In razsodnega mo?a, ki sovraži zahrb+nost In je tudi kot politični nasprotnik dostojen. 3. V tem članku je med drugimi kolo-bociiami tudi govora o »Agr. recr>n*»l«. o rekem tozadivnpm prlnsnvailu v rrarl^niPfi-tu. (»a sem 'a? "lacoval tam nr"« rn?de''*vi veleposestev Itd. Vse to ni uredništvo »Naprej« samo molče odobrilo. te"'v»č §9 no- s prfoom^o, da ie celotno rt«mo prineslo zato, da svoje I?«d«tvo not-čf In vzga!a (?!), da se bo vedelo ravnati itd. — torej ie s tem prevzelo moralno kot nravno (»Na sviden!e gospod Rernot v Novem mestu«) odgovornost. Iz teh razlogov se obračam na Vas. da ml po vvolt vesti odgovorite stvarno na naslednja vprašan!a: 1. Kaj bi na primer zaslužil list. recimo celo »kulturen slovenski« lis*, ki bi imel svoje ovčlre za tako zabite, da bi se jim upal servirati brez sramu ponolnoma zlagana in izmišljena de'stva — potem bi jim pa še Ironično povedal, da je to zanj« »futer« za nj'h vzgojo In vednost??? 2. Povejte, kdaj sem jaz v parlamentu glasoval proti razdelitvi veleposestev. kot se to trdi v članku — »za vzgojo Vaših ljudi«!? 3. Kdaj med mojim poslančevanjem je bilo v parlamentu sploh glasovanje o razdelitvah in nerazdelitvah velep-sestev, ali o kakem zakonu o agr reformi? — Vsak človek, ki se le malce zanima za politiko, ali agr. reformo posebej, ta dobro ve. da ni bilo v parlamentu o tem najmanjšega govora in da se tozadevni načrt zakona še do danes ni pripremil do glasovanja in se naifcrže še kmalu tudi ne bo (razen če bi morda g. Umek izvolil vzeti zadevo — v roke — op. uredn.). Zlasti pa to dobro ve odg. urednik In lastnik »Napreja« gospod Bernot, ki je bil tudi oni čas narodni poslanec ln mu je torei dobro znano, da je vsa tozadevna godla v Članku prosto Izmišljena in lažna — pa i« ne samo pus ti priobčiti članek, torej laž — temveč tvdl še prioombo. da je vse to »za vzgoio njegovih Hudi« v zadevi agrarne refoTine Ali tako dr>bro pozna g Bernot svo:e liudi in niih brihtnost? Sem mnenia. da bi tak »fu-ter« bil še za na'boli h^-bovske klerikalne želodce prekosmat! A. Včasih sem znal "saj »slovensko«. Iz »duhovitega« članka pa pri vsej muki in klicanju vseh svetnikov na pomoč, nisem mogel priti na jasno, ali smem kot zaključek tega otrobovcia smatrati »rs? kot onega, ki Je izposloval — povzroči', c'a |e bilo !3uttlerjevo posestvo razdeljeno, ali je to storil g. dr. Korun? Lepo prosifn, gosp. Baraga, rešite mi ta rebus, da bom vedel, če sem jaz temu vzrok, da si "-beležim to kot moj usp«h v mojo kroniko. Nadalle prosim za poiasnilo v slučaju, da meni priznate to stvarco, sem ll s tem naredil -dobro delo«, ali pa sem s tem grešil? Da tako vem, če imam za ta posel prl-čakovaM odpustkov — ali pa bom moral iti še celo zato k — spovedi?! Negotovost ie pač naihujša stvar. In to ve gospod Umek zelo doHro. pa Vam nalašč vedno take članke rapiše, da veste ^b koncu mnogo manj kot ob začetku. Ne veš, če si bral o kisli repi ••li o sladkih paradižnikih — pa se potem muči in ugibaj! Eh, 'velik Vam Je šalilvec, naš Tinče! Pa še to-le: Neki v1šfi uradnik-kleri-kalec ie v Brežicah več dni pred natiskom »Napreja« pripovedoval, da bodo v ?Na-preiu« v bodočih številkah prihajala strahovita odkritia o Ureku. n'egovem ^terorju«, »borbi«, »korespondenci« itd. Čudno — zelo čudno, v kaki zvezi stoji »Dobo-žen« klerikalen dostojanstvenik z »čisto nič pobožnim« soc. demokrašklm »Napre-jem«? Ali so res soc demokrati udiniani klerikalcem? Odkod ta skupen nasiop, združen udar? No, kar pomirite se! Ne bo nič hudega! »Strahovitih« odkriti" še to pomlad ne bo. Luciferiev teledinamo še na Piršcnbregu ni dosegel severnega tečaja in kljub neprestanemu trudu »monterjev*, ki se zbirajo vsaj vsak drugi dan na posvet. ne da 5e drugih glasov od sebe kot: lir. Ur. Ur. — torei še mnogo premalo! Niti o eraričnih koniih. niti o sviniah in sladkorju med voino, o usniu in čev!:ih iz Vošniakove tovarne itd. še ne prinaša ♦eled!namo nobenih vesti. Ce pa bi radi priobčevall opis moje borbe, mojo takti'co, korespondenco itd., pa prosim, ne ubijajte se po »trn!evih« ln skritih potih, ne poM-raite drobtin od znanih »značainežev«, ki bi Vam morda izdajo zaupanih mu reči še radi drago prodali — pridite k meni po brezplačne originalne in točne podatke, ki Vam iih dam na razpolago, kot odprto kn'tgo. In še hvaležen Vam bom, če boste hoteli ovekovečlti mo!o borbo! Da torba — ena sama skozi dobo iz pred, med in po vojni! Ena dolga borba, vo'evana odkrito — z oči v oči, nikdar zahrbtno ln vedno le In samo za koristi drt'«r'h IV-ristl. Ja, nasprotno, v nemalo lastno 5vo-do,' preganjale, osebno zamero Itd. Vidfte Iz vsakega akta, ki ga boste odprli, bo to odsevalo in kričeče dokazovalo. Sem pa ponosen tudi na sadove te razne borbe, ki so in ostanelo tudi za Brežice tn okolico vidni In trajni — pa nal le to gotovim ljudem okrog »Napre'a« prsv ali ne. — Globoko. 2 marca 1924. _Ivo Urek. Kar Vi votrebnjete, to ie Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poiz-kusna pošilika Din 27.—. Lekarnar Eug. V. Feller. Stubica Donja, Elzatrg št. 344. Hrvatska. Maribor Novo mesto Rakek Slovenfgradec Slovenska Bistrica PODRUŽNICE: cesta 4 (v lastni stavbi). ICJIPiTM in REZERVE Din 17,500.000.- izvršuje vse bančne posie najtočneje in najkulantneje. Brzojavl: Trgovska. Telefoni: 139, 146. 458. C EKSPOZITURE: MMMBHBMMMMMMdMMPMBSgMjffF^TffliniTrHarif Konjice Meža-Dravograd ' ..... ' T^^ ^RIPPST »j ..... .Vstajenje vsega podeželja hoče kmetska misel. Zato obrtniki in kmetovalci, združite se ! f« EK 0 srednja gospodarska zadruga v Ljubljani resistrovana zadruga z omejeno zavezo, vse svoje ilane fta ki se vrši dne 30. marca t.!. ©b 3* yri popoldne v dvorani restavracije pri „IEVU" v LJubljani, Gosposvetska cesta Dnevni red: O. Sklepanje o uporabi čistega do- 1. Nagovor predsednika. 2. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo načelstva. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobrenje računskega zaključka za leto 1923. bička. 7. Citanje revizijskega poročila, 8. Volitve načelstva. 9. Volitve nadzorstva. 10. Slučajnosti. OPOMBA: V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa brezpogojno. Računski zaključek je članom od 7. marca 1924 v zadružni pisarni na vpogled. PfEKONO M" osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani rcg. zadr. z ume J. zav. $abtlo na redni občni zbor 3ubilefne mlekarne r.z.zo.z. v Št. Durju ob luž. žel., ki se vrši v nedelio, dne 23. marca 1924. v prostorih Mlekarne ob devetih dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo in volitev načelstva. 2.) Poročilo in volitev nadzorstva. 3.) Računsko poročilo in sklepanje o odobritvi 4.) Predlogi načelstva in nadzorstva. 5.) Slučajnosti. Ce ne bi bilo ob določenem času zastopano zadostno Število članov in deležev, se vrši v sm 5,126.889 91 5,097.001 02 Tekoči računi......... 3,638.622 88 2,686.249 90 8,033 697 68 Blago............ 8,139.495 63 8,690.452 62 8,187 922 03 6,906.069 28 8,522.577 92 151.638 25 Nepremičnine — hiša...... —.— 25 006 12 Inventar — premičnine...... —.— — Deleži............ —.— — Deleži.......... 81.000 - Deleži pri Zvezi slov. zadrug . . . 1.250 — Deleži pri Zvezi slov. zadrug . . . —.— 5.787 41 Obresti in provizije....... 57 957 75 —.— — 60.596 56 263.415 32 Upravni stroški........ 10.028 66 Skupaj .... 32,842 829 47 . Skupaj .... 32,842.329 47 1 ZGIJBA II. Račun zgube in dobička z dne 31. decembra 1923. DOBIČEK Na prodaj-je 2000 lepo ukoreninjenih Sl B najboljših sočnih vrst, kakor: krvavo - rdeče, bele, rumene itd. Cena za nad meter visoke je 5 Din, pod metet visoke pa 3 Din. Naročilo naj bo vsaj za 25 komadov. Pri naročilih naj se navede natančen naslov in zadnja železniška postaja. Z razpošiljatvijo se prične prve dni meseca marca po povzetju. Za obilna naročila se priporoča v Anton Žagar, Besnlca St. 25, p. Sp. HruSIca pri LJubljani. Din 1. Upravni stroški: a) plače...... 139.407'53 b) potnine......4.181-70 c) pis. potreb, inv. razsvet. kurjava, inserati itd. . 119.82609 263.415 , 32 2. 10°/0 odpis od premičnin .... 3. 2% odpis pri nepremičninah . . 4. Poslovni prebitek v letu 1923 . . 2.500 3.032 86.856 06 77 20 Skupaj .... 355 804 35 1. Kosmati dobiček pri blagu 2. Na obrestih in provizijah . 3. Vrnjeni predujmi . . . . Din P 293.606 52.170 10.028 Skupaj . ^ 355.804 35 34 66 35 AKTIVA III. Cista bilanca dne 31. decembra 1923. PASIVA Din P 1. Gotovina 31. decembra 1923 . . 29.888 89 2. Tekoči računi........ 952.372 98 3. Vrednost zaloge dne 31. dec. 1923 187.807 40 4. Razne terjatve....... 502 530 59 25.006 12 6. Inventar-hiša........ 151.638 25 7. Deleži pri Zvezi slov. zadrug . . 1.250 — Skupaj .... 1,850.494 23 Din 1. Deleži......... 2. Rezervni fondi...... 3. Upniki ........ 4. 10% odpis pri premičninah . 5. 2% odpis pri hiši .... 6. Poslovni prebitek v letu 1923 Skupaj . • 81 000 60 596 1,616 508 2500 3.032 86.856 P 56 64 06 77 20 1,850.494 23 V LJUBLJANI, dne 31. decembra 1923. - Načelstvo: Bohuslav Skallcky, 1. r., Inž. Fran Zupančič, 1. r., Franc Šušteršič, 1. r., Jože Kramar, 1. r., > Ivan Rus, 1. r., Ludvik Plavšak, 1. r., Inž. Mate Kosmač, I. r„ Ivan Perko, 1. r., Inž. Ernst Krulel, 1. r., Sanko Bukovec, 1. r., . Dr. Draso Marušlč, 1. r. Urednik: Ivan P"**filj. Nadzorstvo: Dr. 3asnkc Kersnik, V r., Franc Pustotnik, 1. r., Martin Bajuk, 1. r., 3ožef Hočevar, 1. r., Anton Vovk, 1. r. Natisnila »Zveznaliskaruac v Ljubljani. t