Spedlzlose in abbooamento postale —
Leto XXHL, št, 73
Upravnrštvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica 5.
Teleton it. 31-22, Jl-23. 31-24
Iivseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 5t. 31-25. 31-26
Podružnica Nove mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Cort Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Ki.
Italije in inozemstva ima Unione Pubblicitž Italiana S. A. MILANO
Ljubljana, četrtek 1. aprila 1943"XXI
W
A
rt
41
01
o
Cena cent. 80
Isbaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.—, za inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Jutrom« Lir 36.50.
Uitdoilt?o: Ljubljani, Puccinijeva ulica štev. S.
štev. 31-22. 31-23, 31-24.
telefon
_Rokopisi »e ne vračajo._
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pub-
bLiati di provemenza italiana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. Ml I ANO

IS vellvall ac«tslei distriitts dalla csccia italo-germanica e dails artiglaerie ecsstraeree
Novi uspehi nemških podmornic
Zopet 17 trgovskih ladij s 103-500 tonami potopljenih
I! Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 31 maržo 1943-XXI il segmente bollettino di guerra n. IGiO:
In nemico ha mantenuto ieri )a sr.a pres-sione sul fronte tunisino sferrando nuovi vioienti attacclii ai quali le truppc delI'Asse hanno opposto in stretta collabora/ione con Farma aerr.a, tenace resister.za.
lina forniazione di nestri eacciatori, al
comando del Capitano Toruoli Giorgio da Koma affrontava un poderoso gruppo di caciia avversari e ne abbatteva qualtro.
Ahri sei velivoli nemici venivano distrutti datie artiglierie controaeree e dalla caecia italo-germanica.
Jlpparecchi americani hanno sganciato aleune bombe e sparato ralfiche tli mitra-gliatrice su Crotono (Catanzaro) eausando un mor t o e cinque ferita.
ITI

m v Tarasa
iS	letal usi&ssih cd itallfansks-neinškili lovcev
Idi jjrot letalskega topništva
!
an italijanslrih Obrroženih Sil
1. marca naslednje 1010. vojno
Glo vni
je objavil poročilo:
Sovražn i: je včeraj nadaljeval svoj pritisk na tuniškem bojišču m izvršil nove silovite napade, proti katerim so se čete Osi v tesnem sodel: vanju z letalstvom trdovratno upirale.
Oddelek naših lovcev pod poveljstvom kapitana Tonrolija Giorgia iz IMma se je spopadel z močno skupino sovražnih lovcev in jih štiri sestreli.
NaSaijniih še«t sovražnih letal so uničili i tali jans ko-nc m g k i Lovci in protiletalsko topništvo.
Ameriška letala so odvrgla nekaj bomb in izstrelila nekaj strelov iz strojnic na Crotonc (Catanzaro) ter pri tem povzročila «io smrtno žrtev in pet oseb raniVi.
Kardinal Sstestss* q siviliiacljski mošl J
Miian# 30. marca. s. Nadškof kardinal Schuster je svoje vemike opozoril, naj se čuvajo brezboštva in omenil, da Italija tudi politično ne potrebuje izposojevanja vere in socialne ureditve od dragih narodov in drugih civilizacij. Na>Ja očetovska dolžnost je, da našim sinovom jamo povemo, da ima Italija sama toliko bogatih tradicij in toliko življenja, da je lahko učiteljica omike drugim narodom.
Inozemski tisk © ©sffpru iialjfs^sfccga naroda
Berlin, 31. marca. s. Pod naslovom »Borbeni duh Italije« objavlja rimski poročevalec lista »Volkscher Beobachter« članek, v katerem poveličuje vojaške kreposti italijanskega vojaka in duha požrtvovalnosti naroda., ki je navzlic hudim žrtvam. ki jih zahtevajo od njega vojna, zlasti pa" barbarski in teroristični napadi britanskega letalstva, daleč od tega, da bi kazal znake utrujenosti, o katerih toliko goveri v svojih brezpomembnih namigovanjih sovražna propaganda. Nasprotno, italijanski narod dokazuje iz dneva v dan bolj v vei gi svetlih zgledov junaštva in ponosa (p ročevalec navaja te zglede in jih kronološko obeležuje po raznih mestih), kakor tudi odločno veljo do odpora in zmage. Sedanji duh italijanskega naroda bi se dal na kratko posneti po kratkem Musso.in;jevem stavku:
Ne bomo popust I j nikoli, dokler bomo lahko držali v sv;ji pesti orožje.
Budimpešta, 30. marca. s. Madžarski tisk poudarja, dokaze hrabrosti italijanskih čet. Visoki odstotek paclih. višjih oficirjev kaže, kako velika in globoka je predanost k dolžnosti ki prešinja poveljnike in prostake italijanske vojd:e. Znaten prispevek Itsiije v gigantski vejri in žrtve, doprinešene z najvlil-jim patriotizmom italijanskega naroda. zbujajo neomejeno občudovanje madžarskega naroia.
Siockhohn, 31. marca. s. Rimski poročevalec lista »Stockhoim Siidninjen« tolmači italijanski položaj in opozarja posebej na zadržanje Sicilijancev. ki ga je v zadnjem času pohvalil tudi Tajnik stranke o priliki svojega inšpekcijskega potovanja po otoku. Dopisnik piše nato: Bolj kakor kje drugje se opaža na Siciliji pojav, da je italijanski narod, čim bolj postaja voina trda in brezobzirna in čim bolj se bliža italijanskim obalam, vedno bolj odločen v svoji volji do odpora in prenašanja vseh trpljenj vojne, na-mestu da bi se predal obupu in paniki.
Stockhoim, 30. marca. s. Rimski dopis-ni;< lista »Dagens Nyheter« p»dčrtava v svojem članku proslave, ki so bile ob 20-letnici ustanovitve italijanskega letalstva. Pisec poudarja, da je italijansko letalstvo s torpednimi letali doseglo resnično nesporen svetovni rekord. Letalstvo je izredne važnosti zlasti za državo, ki nima mnogo surovin kakor Italija. Tem bolj občudovanja vredni so zaradi tega napori in uspehi Italije na tem področju in način, s katerim se jim je posrečilo popolnoma, uveljaviti količinski činitelj s kakovostnim.
FS»!zJ23S3!£ laasilvcsti
angleške pzzpamnde
Rim, 30. marca. s. v L:ndonu je izšla v založništvu »Hottes and Stougton Limited« kniiga o abe3inski vejrp, ki jo je napisal G. L. Steel. Pisec javno priznava, da je bila njegova propaganoa pro\j junaškemu generalu Lorenzrniju lažna, toda koristna.
Lik generala LcrenZ^ja, izraz:tCga predstavnika starih plemenitih vrednot koloni-jalnega oficirja, je znan in drag vs«m lijanom. Lcrenzini, k' so ga domač; bataljoni občudovali in ga imenovali puščavskega leva. je moral v Agordatu popustiti spričo premočnih sovražnihh sil. V Kerenu se je boril na čelu svojih zvestih Amhar-cev in je v borbi smrtno zadet padel. Njegov lik je postal takoj v živih predstavah domačinov lik legendarnega junaka. V naslednjem se v:di, kako je Steel zavestno lažno prikazal v propagandne svrbe, kakor
sam z odbijajočim cinizmom priznava, lik tega velikega vojaka. Naš namen je bil, piše Steel, s propagando osebno napasti Lorenzin:ja. Op'san je bil kot strahopetec, ki je p:begril iz Agordata in prepustil usodi svoje čete Vse to seveda ni bilo res, kajti Lorenzini je b;l izredno hraber mož. toda navedbe o njem so bile odlično pro-pagandno-p Jitično sredstvo. Naše zlorabe Lorenzinijevega imena so bile neokusne in podle ter so mnogo nevšečnosti pcvzroč;le nekemu našemu odličnemu divizijakemu generalu ki nj poznal kakovc sti etiopskh in eritrejskih čet. Lorenz\ni je bil ubit v Kerenu, todia ta nesrečna okoliščina me ne more prepričati, da ni pametno ravnal, če bi vedel, da bi dopustila angleška cenzura, bi naznajrll, da Lorenz nj ni bil ubit v bitki, temveč v zaledju od nekega Eri-trejca, ki je dezertiral.
Steelova izvajanja ne potrebujejo nobenih komentarjev.
Podpiranje vsSuv lia ©trsk padlih smrftafffev
Neapelj, 30. marca, s. Nacionalni svetnik Lembo, generalni tajnik federacije mornarjev in letalcev, je davi v Torre del Greco ob skal v Domu fašija vdove v vojni padlih mornarjev. Zagotovil je vdovam vso pomoč in podporo kakor tudi njih otrokom. Pomoč se bo povečala v prihodnjem šolskem letu z uvedbo študij sivih podpor m z razdeljevanjem šolskih knj:g.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 31. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojska je objavilo naslednje izredno poročilo:
Nemške podmornice so v zadnjih dneh med deloma orkanu podobnimi viharji na srednjem Atlantika in Sredozemskem morju potopile po večini v konvojih 17 težko naloženih sovražnikovih trgovskih ladij s skupno 103.500 tonami.
V Biskajskem zalivu so podmornice z lastnim obrambnim orožjem sestreJile 5 težkih sovražnih bombnikov, ki so jih skušali napasti.
Ameriške skrbi zaradi p3dmomic Osi
Ruenos Aires, 30. marca. s. AmtriSka revija »L;fe« označuje v članku o neprestani borbi zavezniških ladij s sovražninr podmornicami
na Atlantiku ta ocean z »oceanom roparskih živali z zelenimi očmi, ki drži v svojih kremp-Ijih majhna, za svoje življenje obupno se boreča bitja«. Po dolgem opisovanju trpljenja agleško-ameriških mornarjev piše list dofelovno: Četudi nihče ne more opisati učinkovito te drame, si jo lahko vsi natančno predstavljajo s pomočjo dejstva, da so pomorska pota po Atlantiku življenjske važnosti za združene narode. Če izgubimo vojno med Islandijo in Azori, se nam odrežejo žile, k: vodijo tod skezi, in se na ta način izolirajo štiri vojne fronte. Anglija se lahko izstrada Nemogoče bi bilo oskrbovati po tej hitri poti Rusijo in edina pot za konvoje v Sredozemsko moTje bi bila pot okrog rta Dobre nade. V takih okoli* ščinah bi oporišča v Alžiru in Kairu ne funk-c:.:nirala in naše postojanke v severni Afriki bi bile ogrožene. Nemške podmornice bi tedaj imele prosto pot do Japonske. Če bomo lahko še naprej vozili po Atlantiku, je naše upanje v končno zmago opravičljivo, s'cer pa drvimo v katastrofo.
Na vzhodni £r©nti manjši boji
Izfaluvlfesa! sovjetski	ob K«banu In Južnovzhodito
©ti Vjasjire
SfKSt S£f*£t3fffa
Petra Orsifa
Benetke, 30. marca. s. Davi je umrl senator grof Pietio Grsi. Senator Grsi je bil rojen v Acqui, 1. 1873. Nad 30 let je po-učevaJ v srednjih šolah ter politično in diplomatsko zgodovino v Kr. univerzi za gospodarstvo in trgovino v Benetkah; bil je tudi docent moderne zgodovine na univerzi v Padovi. Med vcir.o 1. 1915/18 je bil na čelu vseh podpornih akcij za civilno prebivalstvo v Benetkah. V Stranko je bil vpisian od 1. 1923. Od 1. 1926. do 1929. je bil podžupan in nato župan v Benetkah. Bil je član raznih ustanov ter italijanskih in inozemskih akademij. Objavil je več zgodovinskih del. Nekatera so prestavljena v tuje jezike. Nazadnje je bil predsednik znanstvene ustanove »Queiini Stampalia«. Senator Kraljevine je bil od 7. aprila 1. 1934.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 31. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
V južnem in srednjem odseku vzhodne fronte je dan potekel v splošnem mirno.
Na kubanskem mostišču in južnovzhodno od Vjazme so bil sovražni sunki razbiti z uspešnim trpnišldm ognjem in silovitimi napadi oddelkov strmoglavnih letal.
Južno od Ladoškega jezera je dosegel lastni napad za skrajšanje fronte kljub vratnim terensk-m oviram zastavljene cilje.
Na bojnem področju južno cd Ladoške-ga .jezera so se nadaljevali hudi, toda uspešni obrambni boji. Dva sovražna bataljona sta bila obkoljena in uničena. Številni oklopni voz v? so bili sestreljeni.
Obrambna bitka v Tunisu se nadaljuje. Medtem, ko je v nekaterih odsekih napadalno delovanje sovražnika deloma začasno popustilo pod vplivom uspešnega odpora nemško-italijanskih čet, je sovražnik v drugih odsekih fronte nadaljeval svoje težke napade. Vsi napadi so se tudi včera) izjalovili ob cdločnem odporu naših čet. Letalstvo je podnevi in ponoči brc«* presledka s svojimi cd,*! 1M uspešno posedalo v borbe na kopnem.
Na Sredozemskem morju je nemško b?j-no letalo potopilo angleško podmornico.
Nepričakovani napad nemških letalskih oddelkov včeraj podnevi na v: jaške cilje ob južni obali Anglije je bil uspešen.
Us^eh nesKžke protioSsttrive
Monakovo( 30. marca. s. »Miinchner Zei-tung« p še, da ugašajo zadnji tresljaji ruske ofenzive južno od Ladoškega jezera in da je velika bitka, ki se je piičela 20. novembra, zaključena. Z izpraznjevanjem in protinapadom, elastično obrambo in operativnimi premiki so nemške in zavezniške čete na vzhodni fronti premagale
^ Japonske za ne&dvfsst&st Birme
Tessic s-siešovaasfe med Japonska in Birmo
Tokio, 30. marca. s. V razgovoru s predstavnikom agencije Domei je član japonske zbornice in znani strokovnjak za birmanska vprašanja, Takauka, primerjal sedanji položaj v Birmi s položajem pod angleškim gospostvom. Takaoka je omenil, da je bil v dobi njegovega prvega potovanja v Birmo jeseni 1. 1938 m n. predsednik dr. Bamaw, s katerim se je razgevarjal o petroiejskih vprašanjih. Nekega dne ga je vprašal, kakšna so čustva Birmaneev do Japoncev, in dr. Bamaw je odgovoril: »Turban ki ga nosim na glavi, je še vedno iz japonske svile. To zadc-stuje za dokaz, na kateri strani so moje simpafje. Prizadevam si, da bi dosegel neodvisnost Birme, in verujem odkrito, da je ta neodvisnost sestavni del večnega miru na vzhodu, ki ga Japonska stalno proglaša.«
Takaoka je nato pripovedoval, kako je moral Bamav/ odstopiti s svojo vlado in kako so ga angleške oblasti zaprle, ker je govoril svojemu narodu o neodvisnosti Birme, in kako je bil rešen ob pričetku vojne cd japonskih čet. Takoj po osvoboditvi je Bamaw odšel k generalu Soiru Jidi, vrhovnemu poveljn'ku japonskih sil v Birmi, in mu dal na razpolago vso svojo pomoč za Uničenje Angležev z iziavo: »Preden mislimo na neodvisnost, hočemo pognatj \9c Angleže iz naše države.«
Med nedavnim obiskom v Birmi v novembru, se je Takaoka zopet razgovarjal z Bamavvom, ki mu je globoko ginjen govoril o veliki spremembi v Birmi po 1. avgustu. V Birmo so Argleži vdrli sredi preteklega stoletja in Birma je skušala trikrat doseči svojo neodvisnost. Bamawov oče je bil med žrtvami 1. 1885, ko so Angleži umorili birmanskega kralja in vse člane njegovega dvora.
Ob zaključku je Takaoka poudaril, da je Bamaw zopet poglavar Birme, ki je postala neodvisna, in je izjavil: »Moram izraziti ob tej pril;ki svoj ponos spričo dejstva, da moja država še nikoli ni kršila dane obljube.«
Bangkok, 30. marca. s. Birma, ki je postala neodvisna država po Mandžuriji in narodni Kitajski, predstavlja največje področje v vzhodni Aziji ter važne politične, vojaške in gospodarske koristi. Vojaško zapira sovražnikom Japonske edino dohodno pot proti Čanjkajškovi vladi in obrambna zapora med Kitajsko in In-d-jo, kakor tudi izhodišče za ofenzive Proti Indiji in Čunkingu. Politično bo ne-^visna Birma močno vplivala na Indijo,
ki bo lahko sodila o razlik: med neustvar-ljivimi angleškimi obljubami in izredno lojalnem zadržanju Japonske. Gospodarsko bo Birma lahko dobavljala velikemu vzhodnoazijskemu področju 40 milijonov stotov riža, ki ga je doslej izvažala v Indijo, pa tudi koruzo, tobak, fižol. grah. kokosove orehe, kavčuk, čaj. bombaž, razne vrste lesa, petrolej, baker, železo, svinec. kositer, cink, nikel, volfram, antimon. srebro in drage kamne.
Napredovanje japsnskili čet v Birmi
Bangkok, 30. marca, s. V zgornji Birmi ter v jugozahodnem Junanu so Japonci po nekajdnevnem počitku zopet začeil z ofenzivami. Japonci napredujejo v treh smer 2;; proti važnim strateškim ciljem.
»Sunday Times« se pri pregledu vojaškega položaja v vzhodni Aziji pritožuje, da Japonci nadaljujejo z okrepitvijo jvojih postojank na tihomorskih otokih, v Birmi in na Kitajskem. Po mnenju tega lista položaj čungkinga zelo težak in prav imajo tisti vojaški voditelji, ki so v svojih zadnjih izjavah naglašaH, da je vsak, tudi najmanjši optimizem neupravičen.
Premoč japsrjkega letalstva na Južnem Pacifiku
Tokjo, 30. marca, s. V pristojnih krogih pripominjajo, da se razmerje med sestreljenimi sovražnimi letali v južnem Pacifiku od pričetka tega leta do srede marca in izgubljenimi japonskimi letali 7:1. To razmerje kaže popolno premoč japonskega letalstva v tem cdseku Komentirajoč nadalje vest o hudem poškodovanju 11 sovražnih tankov po japonskih letalih, ki so 27. marca v množicah napadli Basar ln Maungdavo, se podčrta vajo brezupni angleški poizkusi, da bi ojačili svoje čete na indijsko-birmsiki fronti.
bitko, ki je bila glede na uporabljena sredstva, obširnost in trajanje najtežja v zgodovini. Sovjetskim četam je uspelo prodreti čez Doneč čb srede poti med to reko in Dnjeprom in ogražati s preplavo Ukrajine. Ni šlo več za izbrane armade iz novembra 1. 1942, temveč za ostanke teh armad, ki so bile večkrat za polovico manjše kakor prvotne, nijhcve oskrbovalne poti pa so se po pohodu v daljavo več sto kilometrov razb'le. Končno je poseglo vmes vreme in prevrnilo načrte sovražnika in tedaj je prišel trenutek, ki ga je nemško vrhovno poveljn:štvo pričakovalo. Bil je čas, kajti boljševiški manever, stremeč po odrezaniu še borečih se nem5k;h čet v kolenu Donca in na črti Miusa ter na Krimskem polotoku ob kubanskem mostišču, je dobil še čisto določeno obliko. V tem trenutku so izvedle protinapad divizije, k' jih je hranilo nemško poveljništvo za velike naloge, ne da bi se menilo za globoko napredovanje Rusov. Tako so nemške divizije v nezadržnem ofenzivnem poletu zc pet dosegle Doneč in zopet osvojile Harkov ter razš rile svojo energično protiofenzHo do odseka Kurska.
S finskega bojišča
Ilelsinkj, 30. marca, s. Poročilo finskih oboroženih sil javlja: V zadnjih 24 urah so finske čete na fronti Vzhodne Karelije odbile sovjetski oddelek, ki je prekoračil One. ško jezero in se skušal izkrcati na zapad-nem obrežju. Na ostalih frontah se ni zgodilo nič pomembnega.
Uničeni petrolejski vrelci
Stockhoim, 31. marca. s. Sovjetski pod-komisar za petrolej je izjavil moskovskemu poročevalcu lista ■»Times«, da so petrolejske vrelce pri Majkopu in Malgopeku Nemci tal^o popolnoma uničili pred umikom, da bi bilo lažje izvrtati nove, kakor pa obnoviti
stare. Dela za obnovo teh vrelcev bi zahtevala neprimerno dofljši čas in bi bile za to potrebne cevi in drugo gradivo poleg iz-vežbanega osebja, Id ga trenutno Sovjetska zveza nima. Zato je treba smateiti te petrolejske vrelce kot izgubljene za petrolej-sko proizvodnjo, saj za čas vojne.
Bolfševiška grozodejstva
Berlin, 29. marca. s. Iz pristojnega vojaškega vira se doznavajo strahovite podrobnosti o po» stopanju boljševikov s prebivalstvom, ki je prišlo pod njihovo oblast med operacijami v zadnjih mesecih in ki so ga nemške čete zopet osvobodile v svojem nezadržnem prodiranju. V mestu Livni, ki so ga nemški oddelki zopet zasedli, je bilo preb'valst\o kruto zatirano. Bolj še viki so opustošili stanevanja, pomorili mnoge stanovalce in postrelili vse, ki niso izpolnjevali njihova nečloveška povelja. Jokajoče matere so zaman iskale svoje otroke v vojašnicah, kjer so bile urejene ječe. iz katerih je prav malo zaprtih meščanov' prišlo živih. Otroci so v cunjah in sestradani blodili po mestnih ulicah in iskali svoje starše. Prebivalstvo je zaradi krutosti boljševikov tako ogorčeno, da lovi samo preostale boljševike v mesta ni okolici, ki niso več utegnili zbežati.
Angleško izdajstvo
poljskih koristi
Varšava, 30. marca- s. Varšavski tisk prikazuje še naprej v vrsti člankov polj--ski javnosti pomen položaja, ki je nastal po sovjetski zahtevi glede Poljske in po tajnem pristanku plutokratskih sil nanje »Newy Kurier Warszawsky« piše, da konflikt za Gdansk ne bi sprožil poljsko-nemške vojne, če ne bi Anglija dala Poljski jamstev, ki jih sedaj odreka v prid boljševizma. Vsa odgovornost za sedanjo vojno pada torej na Anglijo. Angleška vlada je prepustila usodo Poijske boljše-vikom. Dva dokaza na razčiščenje položaja. ki so ga ustvarili London, Moskva in Washington za hrbom žalostnih emigrantskih vlad, sta imenovanje Kornej-čuka, pisca znanega članka v »Pravdi« o sovjetski ekspanziji, za podtajnika komi-sarijata za zunanje zadeve v Moskvi in poluradna angleška izjava, da poljsko vprašanje n} mednarodno, temveč sovjetska zadeva. Poljski list vprašuje, s kakšnim duhom naj bi se borili Poljaki ob strani Angležev, če vedo. da se bodo po povratku v domovino znašli v sovjetski pokrajini. List poziva poljsko javnost, naj stvarno misli o bodočnosti,
Buenos Aires, 31. marca. s. Iz New Torka se do znava da je bilo na pobudo delavskih organizacij CIOEAL in ob udeležbi ogromne množice ljuli ter številnih sindikalnih in političnih voditeljev veliko protestno zborovanje proti SSSR zaradi smrtne obsodbe dveh poljskih delavskih voditeljev Alterjia in Ehrlicha. Govorniki 90 ▼ svojih govorih poudarjali, da smatrajo Milijoni severnih Američanov za svojo moralno dolžnost, da protestirajo proti političnemu umoru, ki so ga zakrivile sovjetske oblasti.
S^delovaisfe Italije
Nov dakaz prijateljstva
Nanking, 30. marca. 9. Ob obletnici proglasitve Nanknga za glavno mesto narodne Kitajske je italijanska vlada hotela Kitajski sporočiti da se odpoveduje pravicam v pcslaniškem okraju v Pekingu. Tozadevno pogodbo sta podpisala zunanji m'nister dr. Kuminyi in italijanski veleposlanik Marki Taliani de Marchio. Ta korak, ki pomeni nadaljevanje političnega dejanja faš'stične vlade z 14. januarja, spada v okvir dogodkev za priznanje novega reda v Az;ji in se hoče z njim podati nov dokaz prijateljstva rimske vlade do nankinške vlade v popolnem soglasju z načeli Italije od prvega dne kitajske vojne. Pogcdba je bila podpisana v veliki palači zunanjega mimstrstva ter je bila med največjimi dogodki proslav, ki poveličujejo vstajenje Kitajske in njeno sodelovanje v oboroženi borbi za novi svetovni red.
Nanking, 30. marca. s. Francoski generalni konzul v Nanklngu je v imenu vichyj-ske vlade sporočil kitajski narodni vladi, da se vichyjska vlada s 30. marcem odpoveduje svojim upravnim pravicam v poslanskem ekraju Pekinga.
z nankinško vlado
z nacionalno Kitajsko
Nanking, 30. marca. s. Doznava se, <59. se je danska vlada na podlagi prijateljske in trgovinske pogodbe, sklenjene s Kitajsko v decembru 1. 1928, odpovedala vsem eksteritorijalnim pravicam na kitajskem ozemlju. Odpoved je v skladiu s čl. 2. pogodbe, ki pravi, da se bo Danska odpovedala tem pravicam, če bodo to storili tudi ostali narodi. Danski konzul v šanghaju je prejel potrebna navodila svoje vlade, zunanji minister nacionalne kitajske vlade pa je 16. marca zaključil pogajanja z zastopniki narodov, ki so se odpovedali svojim eksteritorijalnim pravicam.
Nanking, 30. marca. s. V govora ob tretji cbletnici povratka kitajske nacionalne vlade v Nanking je predsednik Vang-kingvej izjavil ob navdušenem odobravanju večtiscčglave množice, med katero so bili zastopniki mladinskih organizacij iz vseh krajev države: »Cungkinška vlada je samo orodje Amerike in Anglije, ki ga bomo uničili.«
Predsednik je nato sprejel dlplcimatske in vojaške zastopnike prijateljsKih narodov ter je pregledal čete posadke in prisostvoval paradi 40 vojnih ladij na reki Jangce.
Obnova zasedenih vzhodnih pokrajin
Berlin, 30. marca, s. Okrožim 7Cdja Por. ster je objavil v obzorniku >Nova Evropa« uspehe obnavljalnega dela nemških oblastj v zasedenih pokrajinah na vzhodu. Na tem ozemlju ni bil vzpostavljen samo popoln red in mir, temveč ozemlja sodelujejo z rezervami, ki jih imajo na razpolago, tu?' T totalni vojni Osi.
Madžarski kardinal o borbi madžarskega naroda
Budimpešta, 30. marca s. Kardinal pri-mas Madžarske Szeredy je govoril v Esztergenu na zborovanju madžarske katoliške akcije je poveličeval patriotizem madžarskega ljudstva v tem izrednem zgodovinskem trenutku. Cerkev zahteva od svojih vernikov, je rekel primas, žrtve za domovino v vojni in, če je treba, tudi življenje. Neštevilni so katoliki, ki so žrtvovali svoje življenje za veličino Madžarske. Treba je, da roditelji z božjo pomočjo vzgajajo svoje sinove v ljubezni do Boga in domovine. Vera in domovina naj navdihujeta sleherno človeško dejanje. Madžarski narod bo z božjim blagoslovom in v duhu predanosti cerkvi in domovini premagal vse ovire.
Kardinal PeUegrinetti umrl
Rim, 30. marca. s. Snočl ob 22.10 'e umrl v Rimu kardinal Pellegrinetti. Kardinal Pellegrinettj je bil znan tudi v Ljub-lj'ni, ker se je udeležil raznih velikih ljubljanskih kongresov.
Madrid generalu Francu
Madrid, 30. marca. s. Franco je sprejel ob obletnici osvoboditve Madrida člane občinskega sveta, ki so mu izročili zlato kolajno mesta v znak hvaležnosti osvoboditelju. V odgovor na poslanico občinskega sveta pravi Franco, da. sprejema s hvaležnostjo kolajno, in omenja, da je hotel zavzeti Madrid, ne da bi ga uničil. Posval je občinske oblasti, naj bo njihovo delo tako, da bo glaivno mesto vredno nove Španije.
Izmišljotine angleške propagande
Lizbona, 30. marca. s. Iz Londona prispeli listi poročajo z velikim poudarkom o letalskem napadu v petek na okolico Rima.. 3>Daily Mail« poroča o tem pod naslovom: »Angleško letalstvo nad prelmestji Rima — Veliki požari.« ^Daily Express« pa piSe »Naša letala nad Rimom — NaSa letala so ustavila promet.«
Prvega fe,
obnovite naročnino t
Vse pod kontrelo „partije"
Okrožnica kotmmistiaiega vodstva potrjuje izključno komunistični značaj partizanstva in OF
Da bi v svoje mreže ujeli čim več ljudi, komun sti med Slovenci niso začeli nastopati pod firmo svoje stranke, ali kakor oni pravijo »partije«, temveč so se skrili za tako zvano »Osvobodilno fronto«. Po naročilu svojega vodstva pri tem vsi komunisti :n njihovi simpatizerji, pod vplivom komunistične propagande pa tudi mnogi drugi zaslepljenci in naivneži dosledno zatrjujejo, da je OF nekaj drugega kakor »partija« in da je ta samo eden izmed' sestavnih dele v OF. Celo tako skromne se delajo; da trdijo, kako so oni, komun'sti, le disciplinirano orodje nekega imaginarnega vodstva OF in da bi taki morali biti tudi vsi drugi.
Resnica je ta, da OF že od vsega začetka ni bila nič drugega kakor drugačna firma za »partijo« in ena izmed najbolj učinke vitih sredstev za zapeljevanje nerazsodnih ljudi, zlasti mlad;ne. To so trezni opazovalci vedeli že ves čas, čeprav njihova opozorla in svarila še niso zalegla. kakor bi bilo potrebno in za Slovence kerstno. Potem pa so dejanja do dobra razkrinkala komuniste in cdprla oči vsem, ki hočejo videti.
Ko so komunisti spoarali, da jih je javnost spregledala, so tudi sami odvrgl' krinko in danes nič več tako dosledno ne prikrivajo, di sta OF in partizanstvo le poslušno sredstvo za izvajanje njihove uničujoče politike. Zan;miva in poučna je v tem pogledu okrožnica, ki nam je slučajno prišla v roke. Okrožnica no9i naslov »O nekaterih nevarnih pojavih v part zanskih vrstah«, podpisal pa jo je znani komunistični vodja Kardelj s privzetim imenom »Krištof«. V okr žnici stoji med drugim:
»... Druga slabost, ki je izredno nevarna, se kaže v omalovaževanju Part;je, v poskusih izolirati Partijo od ka~trole in vodstva nad delom partijcev, ki delajo i partizanskem gbanju. Mnogi komandirji, komandant^ }n politkomisarji, sami člani Partije, se vedejo nasproti partijskim funkcionarjem kakor nasproti vsiljivim »civilistom«, preprečujejo jim dostop v četo, preprečujejo jim kontrole nad svoj;m delom, poskušajo se izmakniti disciplini in kortroli Partije... Zlasti pa so pokazali naši okrožni komiteti vel:ko slabost v tem, da sc kratkomalo izpustili izpod kontrole člane Partije — komuniste in pa politko-misarje v partizanskih štabih ... Razumljivo je, da se je zato presenetlj;vo veliko Število komunistov, članov Partije, ki so
na položajih komandirjev, komandantov in politkomisarjev, oddaljilo od pravilne partijske linije in pričelo delati velike napake, ki spravljajo v nevarnost celokupno politično delo Partije ... Ne bomo naštevali posledic vseh teh napak. Komunisti naj dobro prisluhnejo razpoloženju slovenskega ljudstva, pa bodo razumeli, kako nevarne so take napake... Kdorkoli se bo zoperstavljal hitri likvidaciji teh napak, mora biti brezobzirno odstranjen.«
Okrožnica, po kateri je povzet ta posnetek, je izšla tudi v tajnem komunističnem glasilu »Delo«, ki je namenjeno le pravovernim članom »part;je«. V »Slovenskem poročevalcu«, čigar naloga je begati in slepiti nekomuniste ter jih izvabljati v komunistične mreže, ta famozma priznanja sevada ne bodo ponatisnjena, saj ona črno na belem petrjujejo, kako sta partizanstvo in OF le orodje v rokah »partije«. Vsi važnejši funkeiionarji OF so izključno komunisti, prav tako vsi političn' komisarji in vsi poveljniki partizanskih oddelkov. Oni so podvrženi nepesredno organom »partije« m dolžni služiti le njenim strankarskim interesom. Vsa disciplina v OF in pri partizanih je torej slepa pokorščina komunističnim d^ktatom. Kdor bi mslil, da sme poleg komunistov govoriti še kdo drugi, je po ugotovitvah okrožnice škodljivec, Id »mora b ti brezobzirno odstranjen«.
Važni so v okrožnici tudi stavki, ki priznavajo, da so komunisti storili »velike napake, ki spravljajo v nevarnost celokupno pol tično delo Partije«. Kakšne naj bi bile te »napake«, iz okrožnice ni razvidno. Ako s: mišljeni umori, ropi in drugi zločini, potem skušajo komuir;'stični voditelji sedaj, ko so se pokazale njihove, za komuniste tako pogubne posledice, pač posvoji stori taktiki neprijetno odgovornost prevalit1 na druge, saj je danes že dovoij dokazano, da so k; mun stični teroristi vse te grozne zl č ne izvajali po naročilu svojih voditeljev. Naj pa bo tako ali drugače, vsekakor okrožnica priznava, da so morale biti posledice zelo občutne. Zato poziva »partjce«, naj »dobro prisluhnejo razpoloženju slovenskega ljudstva«. Samo položaj je danes tak, da ni treba več prisluškovati, ker je naše ljudstvo izpregovorilo že dovolj glasno in povedalo, da je komuniste spregledalo do dna 'n da je odločeno, sproti jim prekrižati vse njihove temne naklepe.
Izpred vojaškega vojnega sodišča
Dr. Kanoni, primeri j	na Stuiesica, obsojen
zaradi podpiranja Scss^uiniznta na 30 let
V panedeijek dopollrue se je začel pred vojaškim vojnam sodiščem za Slovenijo-Dalmazlo, odsek v Ljubljani, proces proti šefu-primerij<u umobolnice na Studencu in ž njim obtoženim nekaterim drugim osebam, ki so deloma v zaporih, deloma v beg-stvu, med njimi glavni terorist na vevškem področju Hribar, nočni poljski č-uvaj umobolnice. Obtožnica je dr. Kanonija označila kot organizatorja partizanske celice v umobolnici in mu med drugim očitala, da je skrival pripalnike partizanskih čet na svojem oddelku. Praskava proti glavnemu obtožencu in vsem soobtožencem se je vodila zelo dolgo in je zbrala mnogo obremenilnega .gradiva Dr. Kanom je bil nekaj časa interniran na Rafcu, po povratku pa je na-daijevafl svoj poklic kot šef-primarij umo-boJnice, dokler ni bil na osnovi izsledkov navedene preiskave aretiran, med tem ko je večina njegovih sodelavcev, med njimi tudi gori navedeni Hribar, ki je veljal za
prepotentnega in terorističnega človeka, zbežala.
Razprava jc trajala v pene le! jok ves dan in je potekala, povsem v znamenju natančnega zasliševanja glavnega obtoženca dr Kanonija, ki je v svojo razbremenitev navedel več novih momentov in se med drugim skliceval na strahovanje Hribarja, ki da mu je najmanj petkrat grozil z revolverjem. Njegov zagovornik je opozarjal na šibko voljo obtoženca in njegovo duševno razklanost in manjšo prištevitost. Držnivni tožilec je v smislu zakona predlagal za dr. Kanonija smrtno kazen, češ da ni bil le žrtev drugih, temveč da je sam organiziral in podpiral partizansltvo ne le v umobolnici, temveč na vsem vevškem področju. Vojaško vojno sodišče je po dokaznem postopku spoznalo dr. Kanonija za krivega in ga obsodilo na 30 let ječe zaradi organiziranja in podpiranja partizariistva. Ostali navzoči soobtoženci so bili obsojeni na nižje zaporne kazni.
Po nemšidh
Bitka za pomorske prevoze
izjavah se podmorniška vojna nadaljevala
še z večjim razmahom
Berlin, 30. marca. K ponovnim sovražnim priznanjem glede resne nevarnosti podmorniške vojne se pridružuje sedaj še izjava podpred* sednika ameriškega odbora za pomorsko plovbo admirala Vickervja. ki je dejal, da je gospodarska vojna vstopila v novo fazo: »Bitka za proizvodnjo je postala bitka za prevoze«. Berlinski listi vidijo v tej trditvi priznanje, da Američanom ni več do tega,, da bi poveličevali svojo proizvodnjo, temveč se vedno bolj zavedajo, da je temeljno vpiašanje povsem drugačno, namreč, da je vse odvisno le cd tega, ali izdelano orožje zares tudi dospe na operacijska področja. V zvezi s tem navajajo berlinski listi tudi članek lista »Dailly Mrrror«, ki trdi med drugim, da je treba konvoje, ki plovejo preko Atlantika, primerjati z jato razpršenih rac. ki so brez obrambe izpostavljene sovraž> nemu napadu.
Tudi "»Dienst aus Deutschland« opozarja na odvisnost med proizvodnjo in prevozi. Proizvodnja se mora nujno omejiti, čim je treba ogromne količine surovin zaradi neprestanih potopitev uporabiti samo za proizvodnjo novega orožja. Na drugi strani pa povzroča vojno gradivo, ki konča na dnu morja primanjkljaj, ki ga je treba seveda zopet nadomestiti z novo proizvodnjo. Lahko torej pričakujemo da bo vprašanje prevozov za Anglosase tudi ne glede na podmorniško vojno postalo od dne do dne boli kritično. Ako je sovražna propaganda postavila sicer trditev o ogromni premoči vojne proizvodnje, ne mcie na drugi strani ničesar povedati v korist prevoznega problema. Izjava admirala Vickeryja pomeni celo dragoceno priznanje v nasprotnem smislu.
Glede podmorniške vojne pa izjavljajo v BerTnu, da se je ta komaj začela in da ie nemških podmornic ne le vsak dan več. temveč obenem tudi vedno bolj razširjajo svoj akcijski radij. Uspehe bo mogoče že v kratkem ugotoviti. Tedaj bo svet lahko spoznal tudi popolno neučinkovitost sredstev za pobijanje podmorniške nevarnosti, s katerimi razpolagajo AnglosasL
Zanimiva je po mnenju berlinskih krogov ugotovitev, da v nekaterih nevtralnih krogih še . vedno resno sprejemajo (ali se vsaj delajo, kakor da bi resno sprejemali) razne trditve anglosaške in celo boljševiške propagande. Še bol} zanimivo in celo presenetljivo pa je. da ae tako daleč spozabijo tudi uradni krogi, da jemljejo za č;sto zlato nekatere londonske washington-fike in moskovske trditve, pri čemer se spu-Spajo v kaj čudne zaključke zase V zvezi s
tem opozarjajo tu zlasti na izjave švedskega vojnega ministra, ki je baje dejal, kakor poroča Reuter da je sedaj »nastopil začetek konca«. To naj bi pomenilo, da se tako zvani »zdru* ženi narodi« pripravljajo za svoj odločilni naskok.
Prav nič čudnega ni, če se po takšn h izjavah švedski listi in švedske organizacije, ki so protinemško usmerjene, takoi zavzele svoje stališče Neka švedska tako imenovana »Ženska zveza za mir« je celo izglasovala resolucijo, v kateri zahteva, naj se takoj pre kliče pravica prehoda nemških vojaških prevo« zov na Norveško in z Norveškega to pa zato, »da bi se Švedska s kršitvijo svoje nevtralnosti ne izpostavila upravičenim represahjam Britancev in Sovjetske zveze«. Očitno se v teh nevtralnih krogih, pripominjajo v Berlinu, ne zavedajo stvarnosti ali pa si domišljajo, da je stvarnost takšna, kakor bi si jo želeli po svojih posebnih političnih težniah. Pri tem izgubljajo iz vida tudi enega izmed najbol' vidnih činiteljev evropske stvarnosti, boljševiške ne* varnosti. To nevarnost bi morali razumeti predvsem v nekaterih državah, ki bi bile danes prav gotovo na milost in nemilost izrečene Stalinovim hordam, ako ne bi bilo trdnega branika oboroženih sil Osi.
Pozitivno ozadje teh reakcij pa je tole: Evropska celina je mogočna trdnjava, ki je nihče ne bo mogel zasesti. Iz te trdnjave bodo izvršeni vedno bolj smrtonosni -zpadi in nekega dne se bodo ti izpadi spremenili tudi v splošen napad. Medtem pa, kakor piše »Dienst aus Deutschland«, na stotine podmornic plove po vseh morjih, križajoč praktično vse življenjske oskrbovalne zveze sovražnikov, dočim se vedno bolj gigantsko letalstvo pripravlja, da bo na vseh bojiščih podprlo operacije na kopnem. Sicer je pa kaj čudno, da je švedski minister (prav gotovo ne v skladu z nevtralnostjo svoje države) bolj optimističen kakor sam Churchill, ki je. kakor znano, v svojem zadnjem govoru dejal, da se bo vojna — v najboljšem prime* ru — končala šele 1. 1944. (Ii Piccolo.)
Sprememba določb
o ogrevanju bivališč
Zaradi ugodnejšega vremena in letnega časa se delno izpreminjajo določbe za ogrevanje > naredbi Visokega komisarja z dne 26 X. 1942. štev. 192, ki je odredil, da so od 1. do 15 aprila smejo ogrevati javni uradi, zasebna bivališča, hoteli in drugi javni prostori, ki imajo centralno kurjavo, samo v dopoldanskih urah. Na noben način se ne smejo zakuriti kotli po 12. uri. Visoki komisar EmUio Grazioli.
»Emona" oddaja posestva v obdelavo
Zavod za kmetijske nepremičnine »Emona«, ki je od nemških tujerodcev nakupil zemljišča v okelišu Kočevja, izvaja obdelovanje poševne ploskve na dva načina, namreč z dajanjem v zakup proti dajatvam v pridelkih ali s kmetovanjem na soudeležbo. Slednji način kmetovanja je pogodbeni tip, zelo običajen v drugih deželah, v * .iuhljanski pokrajini pa se le redko up_-rablja.
•Kmona« urejuje posestva po kakih 20 ha, od katerih odpade kakih 10 ha na poševno ploskev, ostalo pa tvorijo travniki in pasn:ki. Na tako prsestvo postavi »Emona« dobro in močno kmečko družino (2 moška in 3 ženske), s katero sklene naslednjo pogodbo: Polje zerje »Emona«, toda od setve do žetve mora družina izvrševati vsa potrebna kmetijska dela. Pri žetvi se od skupnega pridelka odbije kol'-čina, ki je bila posejana, od c Stanka pa dobi eno tretjino družina in dve tretjini »Emona«.
Ako so na primer posejani 4 ha z ž'tom (srednji pridelek 12 stotov na hektai), 4 ha z ovsem (srednji pridelek 14 stotov na ha) in 2 ha s krempirjem (srednji pridelek 150 stotov na hektar), dobi družina ra ta način kot plačilo za svoje delo 16 stotov ž'ta, kakih 19 stotov ovsa in 66 stotov krompirja. Razen tega uživa družina brezplačne hišo ter vrt za domačo potrebo.
Ako družba »Emona« podeli družini hlev s kravami mlekaricami (kakih 10 glav), ima družina tudi pri mleku in prireji (teleta) pravico do ene tretjine, razen teg-i pa ima družina brezplačno še 2 1 mleka na dan. V tem primeru je seveda družina dolžna skrbeti za košnjo, za sušenje in za pospravljanje vse krme z dotične kmetije. Za svoje delo bi dob!la tedaj družina en j tretjino vsakih pridelkov ter eno tretjino živinorejskih proizvodov in razen tega še mleko, zelenjavo ln stanovanje.
Take pc godbe je »Emona« že sklenila na nekaterih svojih kmefjah v kočevski okolici z odličnim uspehom in s popolnim zadovoljstvom kmetijskih družin, tem bolj ker je treba priznati, da je obdelovanje »Emcnino« res produkrivno, kajti družba ima na razpolago stroje in gnojila ter uporablja najboljša semena, da dobi največji pridelek.
Za vsako družino je isti napor okopavati krempir šče, ki daje 100 ali 200 stotov pridelka. Napor je isti, toda zadovoljstvo je gotovo kaj drugačno.
Ako kaka kmetovalska družina, čeprav nima orodja, semena in živine, hoče delati ter je .peštera in pridna, naj se javi na sedežu »Emone« (v Ljubljani palača Bat'e, v Kočevju sli v Črnomlju), kjer bo dob!la še podrobnejša pojasnila o tem načinu pogodbe.
Kupujte svoje potrebščine pri naših oglaševalcih l
Delovanje pokrajinskega DJpslavora
Izvršeno dc-lo:
22.	marca: Državno predsedn:štvo je poslalo eno kitaro, ki se naj izroči p:-šcn Chiariju Oberdanu, ld ga je pvoljništvo divizije »Lovcev« označilo ket posebno zaslužnega. Vojaki so bili deležni v okrevališču in blagovnici Oboroženih sil razdelitve blaga ob plačilu štev. 1017.
23.	marca: Kinematografska predstava v Kočevju za Oborožene sile. VcjeM so bili deležni v okrevališču in blagovnici Oboro-jenih sil razdelitve blaga ob plačilu št. 992.
24.	marca: Kinematografska predstava na sedežu za Oborožene sile. Vojaki so bili deležni v okrevališču in v blagovnici Oboroženih sil razdelitve blega ob plačilu št. 897. Kinematograska predstava v Kočevju za Oborožene sile.
25.	marca: Vojaki so bili deležni v okrevališču in v blagovnici Oboroženih sil razdelitve blaga ob plačilu št. 850. Kinematografska predstava v Kočevju za Oborožene sile. Kinematografska predstava na sedežu za Oborožene sile.
26.	marca: Vojaki so bili deležna na okrevališču in v blagovnici Oboroženih sil razdelitve blaga ob plačilu št. 970. Kinematografska predstava na sedežu za Oborožene sile. Kinematografska predstava v Kočevju za Oborožene sile.
27.	marca: Vojaki so bili deležni v okrevališču in v blagovnici Oboroženih sil razdelitve blaga ob plačilu št. 914.
28.	marca: Na letališču je bila proslava letalstva, pri kateri je bilo vojakom razdeljeno: posebni obrok, sadje, slaščice in vino. Kinematografska predstava na sedežu za slovenske dopolavoriste. Kinematografska predstava na seležu za Oborožene sile. Prirejena je bila prijateljska tekma med nogometnim moštvom »Hermes« železni-čarskega Dopolavora in ljubljanskim moštvom.
špekulacije amerišklli imperij aiistav
Rim, 30. marca. s. ; Philadelphija Inqu<-rer« vprašuje v uvodnem članku, kaj se bo končno zgodilo z atlantsko listino. Li^ takole odgovarja: Roosevelt je svečano obljubil, da Amerika ne stremi po ozemeljskih pridobitvah, teda Amerika hoče dobiti oporišča po vsem svetu, kakor je Roosevelt sam izjavil, ko se je sestal v Nata-lu z generalom Vargasom. Roosevelt je tedaj zagotovil, da bo poskrbel, da Severna Amerika ne bo nikoli služila kot odskočna deska proti ameriškemu kontinentu in oporiščem na Pacifiku. Nekaj teh oporišč na Pacifiku je pripadalo Angliji. Ostala je zasedla Japonska. List pojasnjuje, da Amerika nujno potrebuje ta oporišča za svojo svetovno politiko. Zaradi tega si jih moramo pridobiti, pravi doslevno list, toda istočasno moramo ravnati po svojih načelih in odstraniti nasprotje med teorijo in prakso. Ustvariti moramo Društvo narodov, ki nam bo dodelilo ta oporišča kot mandate. Zaradi u/sga mora Društvo narodov vstati iz svojih ruševin. Ob zaključku pojasnjuje list Ctalcem, da se bo Amerika s trike m mandt' tov lahko polastila vseh oporišč, katerih se ji hoče, ne da bi kršila načela atlantske listine. Sleherni komentar je odveč.
Osem resnic o italijanskem narodu
in njegovi morali v vojni
Anglosaški vodilni krogi s Churchillom na čelu so si domišljali, da bodo najlaže štrli moralo italijansekga naroda v vojni s terorističnimi napadi svojega letalstva na italijanska mesta, z bombardiranjem civilnih poslopij, uničevanjem civilnega prebivalstva, pobijanjem žensk in otrok, rušenjem in uničevanjem bolnišnic in drugih humanitarnih naprav ter obstreljevanjem potniških vlakov m podobno. Vse to teroristično divjanje pa ni niti za laf> spremenilo morale italijanskega naroda, ki se po strahotah bombardiranja ne le ni dal de-moralizirati, temveč je svojega vojnega duha le še okrepil in potrdil v tem ognjenem krstu. NTc le zavezniki in prijatelji, tudi nevtralni krogi so morali priznati, da je fašizem povezal ves italijanski narod v strnjen duhovni blok, ki ga nič ne more zrahljati.
Zunanjepolitična revija »Relazioni Intema-z onali« je v zvezi z utvarami sovražne pro» pagande objavila v svoji zadnji številki uvodnik, ki ugotavlja osem temeljnih resnic o morali italijanskega naroda v vojni in ki ga zato objavljamo v celoti:
»Hrabrost italijanskega vojaka je splošno priznana. V tej vojni pa, ki postavlja v prvo bojno vrsto ves polotok, spoznava svet tudi hrabrost, pogum, vztrajnost in požrtvovalnost vseh državljanov Italije. Zgodbe iz Palerma in Milana, preti katerima se je najbolj zagrizla sovražna surovost, niso le slučajne in tudi ne zgodbe posameznikov, temveč predstavljajo izraz splošnega značaja in volje. V tem se uveljavlja duh italijanske rase. ki je duh dostojanstva. zavesti in čuta dolžnosti V tem je duša našega Risorgimenta, ki prihaja \ polni meri do izraza preko teh dejanj posameznikov. V tem se nam odkriva značaj Italijanov, ki jih je skušal sovražnik vedno porazdeliti v razne kategorije s tenkočutnimi razlikovanji in tudi ponižujočimi zakonodajnim predpisi, da bi izpodjedel moralno edinost naseda.
To pa nas ni presenetilo, kajti vedel' smo, da se bo tako zgodilo. Presenečen je sedaj lah* ko samo sovražnk. Vsa ta dejanja, ta zgovorna dejanja sredi sovražne klepeiavosti pomenijo:
1.	Italijanski narod je bolj kakor kdaj prepričan. da se ta vojna ne more drugače kon* čati kakor s čisto zmago; naj velja kar koli. nujno potrebno je, da gremo do konca — brez obotavljanja, brez računov o bodoči ureditvi sveta, brez upoštevanj osebnih interesov. sedanji ali bodočih, in brez onih pomislekov, ki odkrivajo slabiče in strahopetce.
2.	Italijanski narod se bori preti tujcu, k, hoče na polotoku ponoviti dejanja vseh Karlov VIII., ki jih poznamo iz naše zgodovine.
toda sovražn;k pozablja, da se je proti razni™ Karlom VIII. italijanski narod vedno dvignil brez obotavljanja.
3. Italijanski narod ve, da ga sovražni po stari navadi smatra za nepomembno količino, toda italijanski narod je navajen biti subjekt, ne pa objekt zgodovine. To ni le teorija, tem« več kot sonce čista praksa.
4.	Ta dejanja in te zgodbe zopet potrjujejo, kar se je vedno trdilo, da namreč nobeno razlikovanje ni mogoče med narodom in fašizmom. kajti samo fašizem je odkril politično zrelost italijanskega naroda. Ako bi kdo to resnico pozabil, bi ga naglo opozorili in ne bi se niti za hip obotavljali, da postavimo pred oči ljudi brez spomina listine o veleizdaji se* danjega sovražnika in ponižanja italijanskega naroda po istem sovražniku, ki ni šele od danes. temveč od včeraj.
5.	Italijanski narod se bori ▼ tej vojni, zavedajoč e popolnoma njenega revolucionarnega značaja. Italijanska misel bo zato morala zmagati in obvladati bodočnost, k* mora zagotoviti pravičen mir.
6.	Sovražnik si utvar ja, da lahko omrtviča italijanski narod z obrekovanjem, prilizovanjera al' izsiljevanjem. Vse to P3 le še bolj podžiga voljo, moč in požrtvovalnega duha italijanskega naroda.
7.	Edinost in nezlomljivost italijanskega naroda je totalna in absolutna. Ta vojna ni »mo» ja« ali »tvoja« vojna. Ona je ljudska vojna, vojna množic, najponižnejših. najrevnejših, tistih. ki jim je trpka usoda izžela meso, tistih, ki so morali često trkati na duha vzajemnosti Mussolinijcve Italije. Uspeh dvajsetletnega neprekinjenega moralnega in političnega Mussoli-nijevega delovanja je, da imamo danes domovino in da so nam neznane stranke V tem je veliki zgodovinski razvoj italijanske edinosti. Rekli so. da je svetovna vojna, v kateri je italijanski narod žrtvoval človeške energije in doprinesel vse mogoče žrtve, zbližala in po« vezala sever z jugom. Danes je to vprašanje za nami. Danes je usoda vsega italijanskega naroda ena in ista.
8 Italijanski narod pozna samo tale vojni cilj: ali zmagati' ali poginiti. Ali vladati ali služiti. Ali bo svoboden ali uklenjcn. Ali bo uveljavil svojo sposobnost, svojo osebnost in svojo pravico, ali pa bo orodje tuje moči. Ob Piavi je neznani tolmač ljudske du?ie zapisal: ah vsi junak- ali vsi pod ruševino. Danes, po petinvajsetih letih, je to še vedno geslo italijanskega naroda. To geslo je že staro, ima že mnogo po*-' za seboj, vzdržalo je v mnogih bojih, vedro čeSčeno in spoštovano. V tem znamenju smo zmagali. V imenu tega gesla je italijanski narod ponesel povsod civilizacijo.«
premogovnega sporazuma
Te dni poteka tri leta. odkar je bil med Italijo in Nemčijo sklenjen premogovni sporazum, na podlagi katerega se je Nemčija zavezala Italiji dobaviti mesečno 1 milijon ton premoga, to je na leto 12 mh ""nov ton Ko je bi! leta 1940 sklenjen ta sporazum in so se dobave pričele 1. aprila, so v Angliji dvomili, če more Nemčija ta sporazum sploh izpolniti. Smatrali so. da Nemčija, četudi :ma na razpolago premog, ne bo zmogla prevoza. Praktični razvoj pa je pokazal, da so se vračunali sovražniki. Danes se lahko ugotovi, da je Nemčija vsa tri leta v polnem obsegu izvršila svoje obveznosti in jc dobavila v resnici 36 mili-
jonov ton premoga ter je s tem krila pretežni del italijanske potrebe. Italija sama pa jc še znatno povečala svoio lastno proizvodnjo.
V izvajanju sporazuma se najbolj vidno kaže sodelovanje med obema osnima državama. Enako, točno kakor je Nemčija izpolnila svoje obveznosti, je tudi Italija dobavljala Nemčiji vojno važne surovine, pridelke in izdelke. Medsebojna blagovna izmenjava med Italijo in Nemčijo je zavzela izredno velik obseg, tako da je danes Nemčija v italijanski zunanji trgovini na prvem mestu, prav tako kakor zavzema Italija v nemški zunanji trgovini prvo mesto.
Gospodarske vesti
= Nemška organizacija gospodarskih zbornic zaključena. Dne 1. aprila bodo pričele poslovati poslednje na novo organizirane pokrajinske gospodarske zbornice v Nemčiji. S tem bo reorganizacija gospodarskih zbornic zaključena. Namesto dosedanjih 209 trgovinsko-industrijskih, gospodarskih in rokodelskih zbornic ima sedaj Nemčija 41 pokrajinskih gospodarskih zbornic in 18 navadnih gospodarskih zbornic, ki so podrejene pokrajinsk:m gospodarskim zbornicam. Doslej pa je imela Nemčija 111 industrijskih in trgovinskih zbornic. 71 rokodelskih zbornic in 27 skupnih gospodarskih zbornic.
= Nov sistem izposojanja knjig v Nemčiji. Ker so sedaj naklade novih >zdaj radi štednje s papirjem zelo omejene in marsikateri resni interesent ne more kupiti novo zdane knjige je predsednik državne zbonrce za literaturo odredil, da morajo knjigarne, ki prejmejo v prodajo novcizda-ne knjige do'očen del tudi teh knjig izločal iz prodaje v svrho izposojanja. Na ta način bo ustreženo marsikateremu interesentu. ki ne išče knjige zaradi tega. da bi <o podaril ali da bi naložil svoj denar, temveč zaradi potrebe čjtanja ali študija. Z odredbo so določene tudi enotne pristojbine za izposojanje takih novoizišlih knjig.
= Gospodarske vesti iz Hrvatske, v hrvatskem kmetijskem ministrstvu je bila nedavno konferenca, ki je poudarila potrebo ustanovitve centralnega urada za dirigiranje in uporabo razpoložljivih delovnih sil. Zlasti je po mnenju konference potrebna kontrola sezonskih delavcev in njihove zaposl tve. Zagrebška tvrdka Jakob Zorčič objavlja, da je prevzela glavno zastopstvo za prodajo nemškega izvoznega piva, in sicer iz pivovarne v Laškem in iz graških pivovarn.
^Mobilizacija delovnih moči In visokošolski študij v Nemčiji. V zvezi z ukrep, za mobilizacijo delovnih moči in z zaporo podjetij, kd niso važna v vojni, je nastalo vprašanje v kakšnem obsegu bodo nadaljevale svoje delo nemške visoke šole. O tem vprašanju razpravlja »Frankfurter Zei-tung«, ki med drugim navaja, da se bo delo na visokih šolah nadaljevalo. Državni vodja akademikov je pozval vse slušatelje da v totalni vojni podvojijo napore pn študiju. Le tam. kjer bj nastopile ovire zaradi vpoklica učnih moči ali zaradi poškodb učnih naprav, bo predavanje v tej ali oni disciplini odpadlo. Visoke šole bodo v bodoče lahko sprejele le toliko slušateljev, kolikor bodo to dopuščale učne možnosti. Po navodilu državnega ministra za vzgojo bodo sezname vpisanih slušateljev pregledali profesorji skupaj s pokrajinskim vodjem akademikov z namenom, da izločijo tako zvane »večne študente«, ki se boa» morali, dokler traja vojna, posvetiti drugemu delu. Izločili bodo tudi take sluša-
telje in slušateljice, katerih uspehi _ ie ustrezajo zahtevam koncentriranega študija v dobj vojne in ki takemu koncentriranemu študiju niso dorasli. Vsi ti slušatelji bodo za dobo vojne zaradi zaposlitve prekinili študij. V načelu ne bo omejen ženski študij, pač pa bodo delovni uram vpoklicali one slušateljice, ki so bile prej poklicno zaposlene in so se šele sedaj vpisale na visoko šolo.
= Francoski davčni d°liodki. V letu 1942. so znašali davčni dohodki Francija 93.8 miljarde frankov nasproti S0.7 milijarde frankov v prejšnjem letu in 51.7 milijarde frankov v zadnjem predvojnem letu. Davčni dohodki se t:rej v primeri s predvojno dobo niso znatno povečali, kar
je dalo povod za ponovno zahtevo po davčni reformi V lanskem letu so bili davčni dohodki Francije le za 80% večji kakor v zadnjem predvojnem letu, čeprav se je nivo cen v mnogo večji meri dvignil in se je tudi cbtok bankovcev več nego potrojil. Iz podrobnih številk, ki jih sedaj objavljajo, je razvidno, da so se v večjem obsegu dvignili le dohodki od neposrednih davkov, ki so prinesli lani 28.2 milijarde frankov nasproti 19.5 milijarde v prejšnjem letu m 9.2 nrlijarde v letu 1938. Prcmetni davek je prinesel 26 milijand nasproti 20.9 m 9 8 milijardam v letu 1941 odnesno v letu 1938. Znatno pa so zaostali dohodki od posrednih davkov posebno od carin, ki so lani dale komaj 1.6 nrlijarde frankov, nasproti 8.8 milijarde v zadnjem predvojnem letu.
= Vojni stroški Zedinjenih držav. Po
najnovejšem uradnem izkazu so ameriški vojni stroški od decembra 1941 do februarja t L dosegli 65.1 milijarde dolarjev; od tega odpade samo na prvih 8 mesecev tekočega proračunskega leta (julij—februar) 45.6 milijarde dolarjev nasproti 12.6 milijarde dolarjev v istem razdobju prejšnjega leta.
= Težavna oskrba Amerike z aluminijem- V vojni proizvodnji, zlasti v proizvodnji letal, zavzema aluminij izredno važno vlogo. Zato so Zedinjene države že v letu 1941. izdelale obsežne načrte za gradnjo novih tvornic aluminija. Po načrtu, ki je bil sestavljen spomladi leta 1941., bi morala v lanskem letu proizvodnja doseči 700.000 ton. Ta količina pa zdaleka ni bila dosežena. Še v novembru lanskega leta so računali z letno proizvodnjo 540.000 ton, sedaj pa objavljajo, da je dejanska proizvodnja v letu 1942. dosegla le 450.000 ton. Gradnja novih tvornic se je hudo zavlekla, predvsem zaradi pomanjkanja gradiva in strojev, katerih dobava ni bila izvršena po načrtu. Na merodajnih mestih imajo tudi skrbi zaradi bodoče oskrbe z boksitom. Strokovnjaki so izračunali, da bodo pri razširjenem pridobivanju boksita največja ameriška ležišča izčrpana v dveh do treh letih, potem pa bo treba uvažati boksit £z prekotaorskih dežel.
E. Josin:
Stara Ljubljana
XXV.
Domači 17. pešpolk je bil premeščen v Celovec, en bataljon pa je ostal v Ljubljani. — Spominjam se višjih oficirjev polkovnika Salomona, Gariboldija. Lukanca, majorja Schemerla ter mlajših oficirjev Andrejke, Milavca, Aljančiča. Prasmkar-ja, Žagarja, Merizija. Stotnik Merizi je bil znana oseba; bil je debel moz m je nosil očala. Poročil je hčerko hišnega po-sestnka in trgovca SeurJga. Dr. Ivan Tavčar pa omenja v svojem lepem romanu »Sorcr Pia«. Merizi je imel za ordonanca približno pred 55 leti podofic:rja Ivana O-orelca, doma iz Škofljice, ki je lastnik dobro znane tvrdke Kalmus & Ogorelec. Tudi ta mož je - kakor Merizi - že takrat nosil očala; Ogorelec, ki je bi! moj sošolec na vadnici. še vedno dela v svoji pisarni.
Pr deželnem domobranskem polku je služil nadporočnik Piuks; imel je hčerko, ki je po očetovi smrti otvorila posredovalnico za službe. — Pri »Platzkomando« je služil dolgo let kapetam Fuhatko ki se je po upokojitvi preselil v svojo domovino na Češko. Njegov naslednik je bil stotnik, čigar imena se več ne spominjam. Mož je izgubil levo roko in je namesto nje nosil leseno; hodil je veliko na sprehod in se prav rad ustavljal pri otrocih, kjer so se veselo igrali. Nekega dne se je ustrelil.
Upokojeni oficirji so dobivali svojo pokojnino še pred 60 let! pri Platzkomandi, petem pa pri finančni deželni blagajni. Aktivni oficirji so dobivali plače pri svojih vojaških oddelkih, ki so imeli svoje rečne blagajne, ravno tako tudi moštvo. Vojaštvo je dvigalo dotacije za izplačila pri finančn; deželni blagajni z nakazili kornega poveljstva po finančni upravi v Gradcu.
Bogate žene častnikov
Avstrijski oficirji so imeli navadno premožne žene. ker je moral vsak oficir, pre-dr.o se je poročil, založiti ženitveno kavcijo. ki je znašala v državnih papirjih do 40.000 gld., kar je bilo za tiste čase precej denarja. Vojaški zdravniki in računski oficirji so imeli manjše kavcije, od polkovnika navzgor pa so bili oproščeni kavcij. Obresti od kavcij (vinkuliranih obligacij) so se izplačevale pri finančni deželni blagajni.
Jasezi, kanonirji, jagri, kanarčki, krompirjevci, špičkarji, peki
Zanimala bodo marsikaterega mlajšega Ljubliančana imena posameznih polkov med ljudstvom. Vojaki domačega pešpol-ka barona Khuna so bili »Janezi«, vojakom artilerijskega polka so dejali »kanonirji«, lovci so bili »jagri«, vojakom 27. pešpolka pa je dalo ljudstvo ime »kanarčki«, ker so imeli vojaki rumene distinkcije. Vojaštvo se prav nič ni zgražalo nad tem imenom, še smejali so se ter dejali: »Mi smo kanarčki«. Deželni brambovci so dobili ime »krompirjevci«, kar pa je bilo vendar nekoliko žaljivo. V Ljubljano so prišli večkrat za nekaj časa tudi madžarski in hrvatski pešpolki. Vojaki so imeli prav tesne ozke hlače; ljudstvo jih je nazivalo »špičkarje«. Vojaki pri oskrbovališču so dobili ime »peki«, ker se je v oskrbovališču pekel kruh. Vojaški kruh je bil črn, težak in kisel. Nemci so mu rekli »Komis-brot«, Slovenci pa »komis«. Slovenci so bili navajeni na domač, bel kruh. Kdor je od doma dobil kaj novcev, je kupil pri peku žemljo, čm kruh pa je prodal. Komis so prodajale ženske skrivaj na cesti ob Ljubljanici ob zidti mestne hiše meščanske imovine. Hlebec se je dobil za 5 krajcarjev. Revno ljudstvo, posebno delavci in mali obrtniki, ki so bili takrat prava »uboga para«, so kupovali ta kruh. Tudi jaz sem ga večkrat dobil doma na-drobljenega v prežganki.
Dobri odnosi med meščani in vojaki
Odnošaji med meščanstvom in vojaštvom so bili v Ljubljani dobri. Nikdar ni prišlo do incidentov, akoravno je bilo moštvo večkrat nemškega ali madžarskega rodu. Prav veseli so bili ljudje, ko je bil vsak teden vojaški mirozov in radostno je korakalo ljudstvo, posebno mladina, pred in za godbo. Mirozov, ki ga je priredila vojaška godba, je bil v posebno veselje dijakom. Po odhodu vojaške godbe
Kakor je bilo pričakovati, sta pene-densktmn simfoničnemu koncertu vtisnila značilno obeležje nastop dirigenta Sama Hubada in sodelovanje pianista doc Marijana Lipovška. S tem v zvezi izbrani program je imel značaj tiste umetniško pomembne glasbe, ,ia katero zmeraj ostala v dušah več kakor samo odmev lahkotnega zvočnega ugodia. Resnoben spored, kvalitetna izvedba, uspešen krst domače skladbe, (Premrlovih Preludijev), vse to je določilo enajstemu večeru posebno odlično mesto v vrsti naših simfoničnih prireditev.
Samo H u b a d je še mlad dirigent, vendar so že njegovi prejšnji nastopi pokazali, da se uspešno razvija na poti, kjer si je njegov oče pridobil tolik'h zaslug. Ko je sedaj nastopil po daljšem presledku, smo mogli s tem večjim zanimanjem pričakovati. kako se b0 tokrat uveljavil, saj je bil napovedan zahteven program, ki posebno mnogo polaga na dirigentove sposobnosti. Po velikem uspehu, ki ga je imel dirigent Hubad pri občinstvu, smemo sklepati, da je njegovo vodstvo simfoničnega orkestra doseglo prvi smoter slehernega dirigentskega dela: predorea učinek izvajanih del, tisti najtesnejši stik mea orkestrom in občinstvom, za katerega, • se trudijo največji dirigenti prav kakor eni, ki se šele poskušajo v težki umetnosti orkestralnega dirigiranja. Izvajanje skladb pa je kazalo še več: lepo linijo, izenačenost izdelanost detajlov prav kakor zao. kroženost celote — pri čemer je treba upo. števati, da se koncerti pri nas bclj improvizirajo kakor pripravljajo z dolgimi in metodičnimi vajami; razodevalo je primeren tempo in očitova lo stilne kvalitete posameznih skladb. Samo Hubad dirigira brez pretiranih telesnih poudarkov, z zadostno eleganco, a kjer treba, tudi s P"" merno ognjevitostjo. Zdi se, da vlada mea orkestrom. njim pravi Ido odmerjen od-
so se dijaki večkrat zbrali v Zvezdi ter v strnjenih vrstah korakali v gosjem redu precej časa. Ljudje so se smejali ter gledali dijaške zabave. Tudi mestni stražniki, ki so vzdrževali red, so pustili dijake v miru, ker ni bilo nikakih incidentov.
Nekega dne po mirozovu pride moj starejši brat Božidar, ki je bil učiteljiščnik, prav razburjen domov ter pravi: Mene in županovega sina Laschana so aretirali v Spitalski ulici ter pozvali, da greva z njimi na stražnico. Ko sva bila tamkaj, vpraša Laschan dežurnega stražnika: »Ali bova tukaj spala?« Ne, ne, pravi resni stražnik, povejte Vaše ime. jutri pa se
Danes nadaljujemo po »Karavvan-ben Bote« sestavek o formacijah na-rodnosocialistične stranke.
4. Hitlerjeva mladina (H tler Junged HJ). Skrb za narodno6ocialistično mladino m. za nemško mladino sploh je poverjena strankine^ mu državnemu voditelju mladine (Reichsju-gendfiihrer) Arthurju Axmannu. ki je hkrati voditelj mladine nemške države Njemu je podrejena celokupna Hitlerjeva mladina ki jt bila ustanovljena leta 1926. in se je obnesla v stiskah :n težavah dobe boja. Ona vzgaja po zakonu z dne 1. decembra 1936 vso nemško mladino in je razčlenjena takole:
Hitlerjeva mladina — Htler Ju-gend (dečki od 14. do 18 leta);
nemška deca — Jungvolk (dečki od 10. do 14. leta);
zveza nemških deklet — Bund Deutscher Madel (dekleta od 14 do 21. leta);
dekliška deca — Jungmiide] (deklice od 10. do 14 leta).
Za dekleta od 17. do 21. leta je Reichsju-gendfiihrer leta 1938 ustanovil zvtzo nemških deklet »vera in lepota« (»Glaube und Schon-heit«), Ta vzgaja dekleta za osebnosti pove* zanega občestva in jih združuje v tovarniških delovnih skupnostih.
Da prepreči beg z dežele v mesto, jc Reichs-jugendfiihrer leta 1934. oživotvori! službo H J na kmetih (Landdienst der HJ)
Osnovna celica Hitlerjeve mladine v ožjem sm'slu je tovarištvo (Kameradschaft), ki obsega okrog 15 dečkov. Več tovaiištev (2 do 4) se združi v krdelo (Schar) pribPžno 50 dečkov. Ako se združijo 2 do 4 krdela, nastane spremstvo (Gefolgschaft) okrog 150 dečkov Tri do štiri spremstva tvorijo rod (Stamm). okrog 500 dečkov; štiri do šest redov tvorijo oddelek (Bann), okrog 3000 dečkov.
Isto razvrstitev enot ima mlajša mladina:
a)	pri Deutsches Jungvolk: Jugendschaft — Jungzug — Fahnlein — Jungstamm;
b)	pri Bund Deutscher Madel: Madel — Miidelschar — Madelgruppe — Madelring;
Poravnaj čim prej
zaastalo naročnino!
nos medsebojnega upoštevanja in da je dirigentova osebnost bolj vodlni in har-monizujoči element, kakor pa poosebljenje popolne glasbene avte krati je. Navdušeno občinstvo je Samu Hubadu izrekalo priznanje z dolgotrajnim in ponovnim aplavzom. Prejel je tudi številne šopke.
Docent Marijan Lipovšek je s solističnim sodelovanjem na tem koncertu pridružil dosedanjim samostojnim piani-stičnim nastopom novo, bleščečo potrditev svoje umetniške zmogljivosti in fine glasbene kulture. Njegov delež v izvajanju Beethovnovega Koncerta op. 58 se je krasno včlenjal v orkestralni ritem te skladbe in je na mestih, ko se je skladba naslonila samo na piansta, z zanesljivimi, rahlimi, prijetno liričnimi, zvočno barvitimi klavirskimi intermezzi krasno prenašal ritmično celoto Koncerta na crkester, ld se je zopet priključil njegovemu igranju. Tako je vladalo ves čas vzorno uravnovešeno razmerje med pianistom, orkestrom in dirigentom in Beethovnova mojstrovina je dosegla svoj polni učinek in ves koncert nesporni višek Marijan Lipovšek uveljavlja čedalje bclj v slehernem nastopu svojo zrelo umetniško osebnost, ki išče izpopolnitve v rahlih odtenkih umetniške forme in v tehnični virtuoznosti, poglabljajoč se v začtaje finese čustvenega izraza. Občinstvo je potrdilo velik uspeh pianista Li-povška z dolgotrajnim ploskanjem, in ga ponovno |>ozvalo na podi j; prejel je tudi mnogo cvetja.
*
Tež šče sporeda je b'lo tokrat v Beethovnu z njegovima dvema točkama, izmed kadrih je bil Koncert za klavir in orkester ®Moh največja znamenitost te prireditve. za,ključil pa se je s skladbo, ki je s svoji-instrumentalno obilno izkoriščenimi, le-P*™1 in bogatimi pasažami dobro odtehtala tezo m važnost prvega dela koncerta, nam.
zglasdte pri policijskem svetniku. Drugega I dne je šel brat ves obupan h gospodu Pe- j roni, ki mu je dejal: »Ne bom vas zašli- j ševal, če ste se udeležili pohoda v Zvezdi. V prihodnje opustite take otročarije in ne delajte sutnosti stražnikom. Pojdite sedaj mirno domov.«
Prav slovesen je bil sprejem domačega pešpolka ob priliki vrnitve iz Bosne in Hercegovine leta 1879. Vojaštvo je prišlo v Ljubljano zvečer, ko je bila že tema. Pri vhodu v mesto je bil postavljen velik razsvetljen slavolok. Pozdravni napis na slavoloku je bil v slovenskem in nemškem jeziku:
c) pri Jungmadeln: Jungmadelschaft — Jungmadclschar — Jungmadelgruppe — Jung-madclring.
Do enot Stamm oziroma ustreznih enot so štirje organizator.čni stebri celokupne HJ samo stojni. Sledeči višji enoti Stamm in Gebiet združujeta organizatorično celotno moško in žensko mladho.
5. Državna delovna služba (Reichsar-beitsd:enst).
Državna delovna služba ima dvojno nalogo. I. obdelovati nem;ko zemljo za varstvo nemškega naroda in njegove prehrane; II vzgajati nemško mladino za nacionalsocializem.
Delo za varstvo nemškega naroda in njegove prehrane obsega v podrobnostih sledeča področja naiog: pridobitev nove zemlje; dela kultiviranja. V Nemčiji imajo še okrog 3 milij. ha neobdelane, pa vendar za obdelovanje pripravne zemlje. K te i šteiemo pa predvsem višinska in nižinska močvirja in široke pustinje;
zboljšanje že obdelane zemlje. Te zavzemajo še veliko prostora med nameravanimi deli V to delovno področje spadajo tudi varnostne zgradbe proti poplavam, ki so za narodno gospodarstvo vel kega pomena. K melioracijskim delom spada tudi pogozdovat nje in izsekavanje gozda .
izboljšanje prometa;
priprava naseljevanja. Delovna služba sc uporabi tako pri naselitvah kmetov, ki zaslužijo njeno pomoč v visoki meri zlasti na nemškem Vzhodu kot predstražt- nemške kulture in rase, pa tudi pri predmestnih naselbinah za delavce in uslužbcnce; uporabljajo jo zlasti za gradnjo cest in plan;ranje sveta;
zaščita pred katastrofami. Tudi na tem polju mora delovna služba izvršiti naloge, ki sicer ne spadajo med njene glavne naloge, ki se jim pa -ne more in noče odtegniti. V prav mnogih pr merih pnrodnih katastrof je najbližji oddelek delovne službe edina rešitev Za uporabo delovne službe pri katastrofah delovne može sistematično šelajo. in vsako leto ona resi pred pogubo ogromne stvarne škode, večkrat celo človeška življenja;
pomoč v stiskah pri žetvi. Po* manjkanje delovnih moči na kmetih v zvezi z
reč s Smetanovim Vyšehradom. Vmes je bilo troje presrčnih skladb: Premrlova »Preludija« in dva Mascagnijeva Inter-mezza. Tako je bil koncert tudi s programske strani dobro zgrajen in tem bolj uspešen.
Zaman je vse: Beethoven je še ve. dno eden izmed možnih viškov slehemsga simfoničnega sporeda. Tokrat smo slišali najprej predigro »Egmonta«, nato pa že Oui n.ii ni Koncert za klavir in -rKester v G-duru št. 4 (op. 58). Obe skladbi potekata iz relativno srečnega razdobja Beethovnovega življenja, iz časa, ko so gn navdajala zaupljiva čustva do »nesmrtno ljubljene« Tereze Brunsvlkove. Koncert za klavir in orkester je s svojimi tremi s'avkl ena najznačilnejših mojstrovih stvaritev te vrste, polna miline in sanjavosti, a tud*. bolesti in sile, ki se v nji merita s sv* imi kontrastnimi udari in nosita svetlo s«e«i inspiracije preko vseh form tehnične virtuoznosti. Strast in nadeja sta skriti nav-dihovalki skladbe, ki se iz allegra mode-rato, spisanega v skoraj italijanskem sti-lu, prelije v andante con moto in zaključi z razgibanim vivace. Skladba je nastala v časovni bližini IV. simfonije in nas s svojo lepoto osvaja vedno znova. Zdi se, da io je tudi orkester — po nemali zaslugi dirigenta in pianista — igral s tistim zanosom in s t:sto toplo pozornostjo, ki sta prešla še .v občinstvo.
Stanka Premrla »Preludija« sta imela na tem večeru svoj krst. Skladba našega uglednega komponista, zaslužnega cecjljanca in orgeljskega virtuoza je bila prvetno sp sana za orgije; lani jo je skladatelj obdelal instrumentalno. Celotna skladba obsega štiri preludlje, izmed katerih smo slišali na tem koncertu samo dva. Oba izvajana preludija se odlikujeta po presrčni, ljubeznivi noti, kj se kaže ne le v prikupni zgradbi in lepi glasbeni Uniji, marveč tudi v tistem osvajajočem tonu ki ga vnašajo v skladbo posamezni instrumenti. če uvažujemo, da sta Premrlov*.
vedno intenzivnejšim obdelovanjem in z njim nastalo povečano potrebo moči je imelo za posledico, da so se pri spravljanju letine morali posluževati delovne službe in Hitlerjeve mladine;
vojno važna uporaba RAD na vseh frontah je glede svoje važnosti pač največja naloga, ki je stavljena RAD in ki jo ta. zvesto izpolnjujoč svojo dolžnost tudi vedno opravi. Naj omenimo tukaj le vzdrževanje cest za nove pošiljke v dobrem stanju; brez teh bi bojujoče se čete nikoli ne mogle doseči svojih uspehov.
Čeprav je treba ceniti narodno gospodarske naloge delovne službe, so pa še večjega pomena njegove vzgojne s\rhe. Z vzgojo mladga človka z ročnim delom k nacionalsocialistične-nemu pojmovanju dela, k povezanosti z na> rodom ;n zemljo, k tovarištvu in disciplini se je izkazal Reichsarbeitsdienst kot šola. ki je ne more nadomestiti ali prekosit5 nobena druga organizacija.
6. NaclonalsotfaliStični letalski zbor (Das Nationalsozialistische Fliegerkorpe NSFK).
Z odredbo z dne 17. aprila 1937 je Fiihrer ustanovil Nacionalsocialistični letalski zbor. Za vsak narod je neizmerno važen faktor udarna moč in uporabnost njegovega zračnega orožja Oboje je odvisno od dobre pred vojaška vzgoje in od tega, da se pridobljene sposobnosti dobro ohranijo tudi po vojaški dobi. Fiih-rei je za te svrhe ustvaril das NS-Fliegerkorps. ki ima nalogo da vzbuja in poglobi v narodu letalsko misel, da nemško mladino predhodno izobrazi v letenju, da vzdržuje vajo v letenju pri možeh, ki so odpuščeni iz letalskih čet, in da nadzoruje in vodi celotno športno letenje v Nemčiji. — Šolanje naraščaja se začne s tem, da se mladina seznani z gradnjo mode« lov in modelnm poletom. Izobrazba v modernem letu obsega na podlagi smernic, ki so ustanovljene v sporazumu z mladinskim vodjo vse nemške dečke ki jih združuiejo skupine modelnega letanja (Modellflggruppen) in letal-sk. odredi (Fliegergefolgschaften). Učni tečaj se začne za enajstletne z izdelovanjem preprostih letalskih modelov. V teku izobrazbe se dečki tako izšolajo da petnajstletniki že lahko napravijo visokovredne letalske modele po lastni konstrukciji. Poleg praktične ;zobraz-be se dečki seznanijo tudi že s teorijo poleta.
Med najvažpejše naloge ki jih ima NS» FI:egerkorps, spada izobrazba naraščaja v jadralnem poletu. Ta izobrazba se začne, ko nastopi v vrstah HJ, z gradnjo spustnih letal in spustnim poletom pod vodstvom izkušenih mož NSFK, ki dečke izurijo v praktičnem letenju. V šolah jadralnega poleta se potem nadarjeni še nadalje izobražujejo. Številne držav-ne šole za motorni letalski šport so dale do izbruha vojne pripadnikom NSFK ki so imeli veselje do letalstva, možnost; naučiti se lete» nja. Kakor pri drugih formacijah, je tudi pri NSFK brambni šport polje, ki je pri vsej izobrazbi največjega pomena Brambni šport naj vzgaja može za trdne borce. Ravno pri udej-stvovanju pri letalskem športu je treba pravih mož. ki morajo imeti bolj kot vsi drugi pogum in telesno spretnost, da lahko izvedejo poznejše naloge. Vzporedno s to vzgojo se vrši seveda tudi svetovnonazorni pouk.
»Preludija« sledila neposredno no taki sle-pilni kompoziciji, kakor je Beethovnov »Koncert« in da vzljc svoji mnogo prepro. stejši zgradbi nista učinkovala kot bled In medel kontrast, marveč kot dokaj mikavna stvaritev, je skladba že s tem izpričala svojo vrednost. Msgra "tanka Premrla, ki je sedel med občinstvom, so poslušalci po izvajanju živahno aklamiraH.
Dve skladbi znamenitega italijanskega komponista P. Mascagnija sta ne le lepo, temveč tudi pomenljivo izpopolnili program. Intermezzo iz »Guglielmo Ra-teliffa« pri nas menda še ni bil izvajan in je zato vzbudil tem večje zanimanje, medtem ko je simfonični intermezzo »Caval-lerie rusticane« že prilično znan, vendar ga >je v tej orkestralni izvedbi vsak z veseljem pozdravil, saj je eden najvernejših izrazov Mascagnijevega ognjevitega skla-dateljskega temperamenta In je skupaj * prvo skladbo dostojno zastopal v tem programu italijansko sodobno glasbo. •
Po teh zapovrstjo uspešnih točkah se je orkester dvignil k novemu vzletu, obvladujočemu široko in dramatično razpeto zvočno polje: Izvajal je Bedficha Smetane simfonično pesnitev »Vyšehrad« iz cikla »MS. vlast« (Moja domovina). Kakor vsi sestavni deli tega velikega simfoničnega cikla, je tudi »Vyšehxad« plod genialne inspiracije vidca češke zgodovinske usode, pesnika čeških gozdov in rek B. Smetane, kj je tu razgrnil pred poslušalcem *e 11 častno vizijo preteklosti in sedanjosti, slikovito simfonično podobo kraja, ki je sv?t češkemu srcu. Izdatno sodelovanje harfe, bogata izraba godalnih in pihalnih Instrumentov, prepletanje dramatičnih mest z nekaterimi ljubkimi liričnimi motivi, vzgon zanosa ln vere. ki sledita tožbi o vekovitlh izkušnjan vedno znova se prerajajočega ljudstva ot> Vltavi — vse to ustvarja iz »Vyšehrada« skladbo, ki jo človek z veseljem sliši vedno znova.
Po prvem pomladnem dežju
Ljubljana, 31. marca.
Za konec letošnjega marca je začelo po dolgotrajnem suhem vremenu zopet deževati. Žejna pomladna zemlja se je napojila s potrebno in težko pričakovano vodo, ki je vrtove kar vidno ozelenila in očistila ceste nadležnega prahu.
Zadnje deževje je zaključilo dolgo nepa-padavinsko dobo, ki se je pričela, če izvzamemo dva slabo padavinska dneva (6. in 27. marca), s preplavo suhega kontinentalnega vzhodnega zraka že 17. februarja. Izjemna dneva 6. in 27. marec sta nam prinesla le 3 odnosno 1 mm padavin. Dne 6. marca je padlo zvečer nekaj nepričakovanega dežja od severozapada, to je iz smeri, ki je zarali vpliva Alp za padavine pri nas izredno neugodno.
S sedemnajstim februarjem se je začelo 40 dni trajajoče suho vreme, kakršnega skoraj ne pomnimo; vrstili so se aajmi lepi in najlepši dnevi, večkrat tiha burja, ki je sunkovito pihala predvsem čez dan, dvigala s cest prah, sušila zemljo in zavirala rast prezgodaj se prebujajoče prirode. To suho vzhodno skoraj popolnoma jasno vreme je trajalo z eno samo izjemo (9. marec) celih 17 dni, od 7. do vštetega 23. marca.
Vzhodnemu vremenu je sledil jug (24.), ki je naslednji dan v prvih popoldanskih urah pihal tudi pri tleh skoraj z viharno jakostjo in naoblačil proti večeru nebo z nizkimi, za jug značilnimi oblaki. Zanimivo je, da se barometer ni kdovekaj zmenil za dovedeni topli zrak, barometrska depresija se je očitno le počasi bližala našim krajem, tako da še oba naslednja dneva, če izvzamemo slaboten dež 27. zjutraj, nisfca prinesla zaželenih padavin.
Močno po jemanje zračnega tlaka popoldne 28. marca je vendar napovedovalo z veliko verjetnostjo dež. Dočakali smo ga še isto noč, ki je nato nekako do 30. opoldne prežejno zemljo hladil in pojil.
Kaže, da se je tudi tokrat pojavila nekako v noči na drugi deževni dan nad Sredozemljem sekundarna depresija, v katero je pritekal zrak tudi iz naših krajev. Imeli smo zato 30. marca vzhodno vreme, sicer sla/bo, a v nečem zanimivo, čez dan so ae vlekle po nebu težke in nizke megle, ponekod grozeče temne. Z večerom so izginile in nas s tem opozorile, da ima sonce že veliko moč. Segreta tla so povzročala čez dan kar močne navpične vetrove navzgor, tvorce omenjenih megel, ki bi se poleti prav gotovo razvile v mogočne nevihtne oblake.
Ohladitve nam to deževno vreme ni prineslo. Verjetno je temu med drugim vzrok predhodno dolgotrajno vzhodno vreme, ki je polagoma, a neprestano odnašalo hladni zrak proti jugu.	M. 6.
Naročite se na romane DOBRE KNJIGE!
Kakor vsi prejšnji večeri, je bil tudi ta popolnoma razprodan. V prvih vrstah so bili prisotni dostojanstveniki, na čelu jim poveljnik XI. Armadnega zbora Eksc. general Gambara.
Dve skandinavski pisateljici
Velik val prevodov, ki namaka našo slovstveno njivo, nam je nedavno prinesel spise dveh skandinavskih pisateljic: Selme Lagerlofove novelistično zbirko »Dekle z Močevja«( Slovenčeva knjižnica 39) in povesti finske pisateljice Aine Kal-las »Maščevanje svete reke« (istotam, št. 28). Največja švedska pisateljica Selma Lagerlof, ki je umrla pred tremi leti v turobnem mraku, s katerm je vojna zagrnila svet njenih človekoljubnih vzorov, je stara znanka slovenskega občinstva. Poleg njene mojstrovine »Gosta Berling« smo dobili v prevodu »Kristusove legende«, »Zgodbo o blaznem Gunnarju« in roman »Klara Gullerborg«, s čimer seveda ni še izčrpana njena slovenska bibliografija. Knjiga »Dekle z Močevja« nam je prinesla v prevodu Janeza Skržolca pet novel in povesti, izmed katerih sta najpomembnejši prvi dve: »Dekle z Močevja« in »Zaklad gospoda Arneja«.
Prva povest, kj je dala naslov zbirki, je spisana v tistem idealistično navdahnjenem **&lizmu. kakor ga srečujemo v vel.-kem delu pisatelj ičine proze. Lagerlofova nam opisuje siromašno bajtarsko dekle Helgo. ki je služilo za deklo pri oženje-nem gruntarju in dobila z njim otroka. Toda pri tožbi za odškodnino hoče mož po krivem priseči, da ni imel razmerja z deklo, vendar se Helga v zadnjem trenutku vrže pred sodnika, iztrga sveto pismo, na katero naj bi po krivem prisegel oče njenega otroka in umakne tožbo. To dejanje zapuščene, siromašne nezakonske matere, ii reši čast in za njo se pozanima tudi sin premožnega kmeta Gudmund. Med njim in siromašno deklo se razvije tiha Ijdbe"
MIvalstvo Ljubljane
Ljubljana, 31 marca.
Iz letnega poročila mestnega fizikata za lansko leto povzemamo nekatere zan mivc p<> datke glede prebivalstva Ljubljane. Nanašajo se na štetje prebivalstva leta 1941.,, pa številu lansko leto izdanih živilskih nakaznic pa vidimo. da je mesto kljub vojni dobilo močan dotok priseljencev.
Konec leta 1940. je imela Ljubljana 87.780 prebivalcev. Po popisu z dne 31 julija 1941 pa je število ljubljanskega prebivalstva naraslo že na 91.613. Istega leta so bile prključene Ljubljani nekatere okoliške vasi s 1038 prebivalci. Zaradi priseljevanja, nastalega predvsem v zvezi z izrednimi razmerami, se je število v Ljubljani živečih ljudi znatno pomnož lo.
Približno merilo, po katerem lahko sklepamo na število ljubljanskega prebivalstva, so živilske nakaznice, ki jih je lansko leto mestni prehranjevalni urad izdal 1 140.409 ali meseč> no povprečno 95.034. V tem številu niso vračunane pavšalne živilske nakaznice za osebje, prebivalce in varovance raznh ljubljanskih ustanov in zavodov. Tako je bilo izdano v mesecu decembru skupno 98.344 živilskih nakaznic.
V izrednih prilikah se moramo po&lužit' tudi izrednega načina določanja števila prebival-
stva Ljubljane To število bomo rajši ocenili n'že, ker je nedvomno, da jt mnogo tistih, ki ae jim izdajajo živilske nakaznice, pripadnikov drugih občin. V statistične namene ocenjuje zato mestni fizikat povprečno število prebival' stva za lansko leto na 95.000.
Celokupno ploskev mestnega pcmerija meri 68 km2 in 58 m3. Na kvadratni kilometer odpade približno 1380 prebivalcev To relativno nizko število je treba pripisati pretežno kmetijskim. redkeje naseljenim perifernim delom mesta.
Prebivalci stanujejo v 6997 hišah, od katerih ima preko 600 hiš :zrazito kmečki značaj. Mestna občina je v letih po zadnji svetovni vojni storila vse. kar je bilo mogoče da od-pornore stanovanjski bedi Zgradila je celo vrsto hiš in stanovanjskih kolonij z več sto malimi in higienskimi stanovanj'. Toda kljub temu malih in zdravih stanovanj, ki jih zmore plačati uradnik, še vedno primanjkuje.
V letu 1942. je bilo v Ljubljani zgrajenih 19 stanovanjskih hiš in izvršenih 28 stanovanjskih adaptacij. Z novogradnjami je bilo lam pridobljen h 71 stanovanj in z adaptacijami 5, skupno torej 76. Prejšnje leto je bilo na novo pridobljenih 547 stanovanj. Leta 1940 so zgra» dili 406 novih stanovanj, še eno xto prej pa 658.
Oddelki narodnosocialističite stranke
		
• ' ■'. • v " . ' -----i • V- ... J;. v		
A * M		Blllllll^" * s^lllh^ ^fvi Bffl MMMI ' - v - UiTffliiE - * " - M _ nBHK ~
' Wm	Pili If.....Mili iHll , MbkU^^H	EiSjBliSižiMMa.j^Bii^^fc."'T '
mi	IUlfei- ::	
Wm	Nifilfl mSmmJm	llliiP^
		
Aereo neniico	abbattuto in fiamme dalla nostra caccia in Tunl&ia — Sovražno letalo, ld so ga sestrelili italijanski lovci v Tunisa	
KULTURNI PREGLED
Enajsti siisiSanični večer
Kroi
*	Smrt senatorja Orsije. V Benetkah je umrl član italijanskega senata grof Pietro Orsi, rojen leta 1863. v Aqulju. Po poklicu je bil srednješolski profesor ter je zadnje čase poučeval politično in diplomatsko zgodovino na Zavodu za gospodarstvo in trgovino v Benetkah.
•	Umetnostna razstava v Trie«tu. Slikar Teodoro Wolf Ferrari je razstavil v galeriji »Trieste« niz svojih slik, ki predstavljajo pomladne motive iz okolice Benetk. Razstava ima mnogo obiskovalcev.
*	Papež je zapustil posteljo. Iz Vatikana poročajo, da je papež Pij XII. že toliko okreval, da je lahko vstal ter napravil kratek sprehod po vatikanskih vrtovih v avtomobilu navzlic neugolnemu vremenu zadnjih dni. Sveti oče sprejme vsak dam kardinala državnega pod tajnika in bo te dni spet začel sprejemati zasebne obiske.
♦	Promocija Sava za častnega doktorja. Kraljevi univerzitetni zavod za gospodarstvo in jezike v Benetkah objavlja, da bo dalmazijski mučen ik Giovanni Savo po svoji mučeniški smrti promoviran za častnega doktorja tega zavoda.
♦	Zadnji sezljski simfonični koncert v Triestu. V nedeljo zvečer so imeli v gledališču Verdi v Triestu zadnji simfonični koncert letošnje sezije. Dirigiral je nemški kapelnik Herbert Albert, ki je dosegel v raznih italijanskih mestih pri dirigentskem pultu prodorne uspehe, spored, ki je obsegal sklalbe Mozarta, Brahmsa in Bossija. Kot solista sta sodelovala violinist Pavo-vich in Sabatini, mojster na violi.
♦	Smrt skladatelja Sergeja Rahman»no-
va. Iz Berna poročajo, da je v Hollywo-odu umrl znani ruski skladatelj, pianist Sorgjj Rahmaninorv. Pokojnik je bil rojen v Onegi le-La. 1873 ter se je po dovršitvi pianističnih študij posvetil kompozicijam za klavirske koncerte. Njegove skladbe so mu prinesle svetovno slavo. Nastopal je po svetu tudi kot znan klavirski virtuoz. Lani si je pridobil ameriško državljanstvo.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Četrtek, 1. aprila, ob 17.30: Prava ljubezen. Red Četrtek. Petek, 2. aprila, ob 15: Kralj na BetaJno-vi. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol.
Sobota, 3. aprila, ob 17.30: Jesen. Izven.
Znižane cene od 15 lir navzdol. •
Roberto Bracco: »Prava ljubezen«, dialog v treh dejanjih, ljubezenska zgodba iz sodobnega časa. Dejanje se godi v dveh različnih hotelih in v spalnici mladega p®ra. Zabavno dejanje in tekoči dialogi odlikujejo to prikupno delo. Igrajo: Vida Juvanova in Slavko Jan, dalje ga. Kraljeva, Verdonik in Košič. Režija: Jože Kovič.
Ivan Cankar: »Kralj na BetJanOvi.« Kot
ljudsko predstavo po zelo znižanih cenah od 12 lir navzdol uprizori Drama v petek popoludne ob 15:. uri Cankarjevo dramo v treh dejanjih.. »Kralj na Betajnovi«. Osebe: Kantor — P. Kovič, Hana — Go-rinškova. Francka — Kraljeva. Nina — Simčieeva, Kmec — Košič, Maks — VL Skrfoinšek, župnik — J. Kovič, Bernot — Naforst, 9odnik — Gorinžek. njegova žena
—	Kovičeva, Lužarica — Starčeva, oskrbnik — Košuta. Režija: J. Kovič.
OPERA
Četrtek, 1. aprila, ob 17: Thais. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Petek, 2. aprila, ob 17: Zemlja Smehljaja.
Izven. Cene od 28 lir navzdol Sobota, 3. aprila, ob 17: Evgenij Oniegin. Red B.
J. Massenet: »Thais.« Osebe: Athanael
—	R. Primožič, Nicias — Sladoljev, Pa-lemon — Lupea, Suženj — Dolničar, Thais
—	V. Heybalova, Krobila — Mlejnikova, Mirtala — B. Stritarjeva, Albina — Špa-nova. Sodelujejo še: Kristančič, Rus, Ga-šperšič, Smrekar, Drobnič, Gregorin, Ška-bar, Humar, Sekula, Marenk. Plešejo: Bravničarjeva, Japljeva, Remškarjeva, Kirbos, Pogačar in baletni zbor. Dirigent: N. Štritof. režiser: C. Debevec, vodja zbora: R. Simoniti, koreograf, inž. P. Golo-vin. Načrti za kostume: Jela Vilfanova.
zen, ki se najprej preizkusi v medsebojni odpovedi in požrtvovalnosti, ko se Gud-mund ženi z bogato županovo hčerjo Hil-dur. Tedaj pa nastane v zadnjem hipu za-pletljaj, dotikajoč se ženinove vesti in časti; Helga. skuša ta vozel požrtvovalno razrešiti, samo da bi se Gudmund in Hildur lahko vzela. Naposled le zmaga srce nad vsemi vnanjimi iluzijami in oziri: dekle z Močevja in Gudmund nastopita pot, ki jima je sojena. Povest je spisana čisto preprosto in si prav s tem pridobi čitatelja. Moč skrite ljubezni je tu po vzdignjena v visoko moralno silo, ki čisti značaj in dviga srce.
Druga večja povest »Zaklad gospoda 'Arneja« gotovo ne sodi med najboljše spise Lagerlofove, vendar je po snovi in obdelavi nenavadno mikavna. Značilna je zaradi primesi skrivnostnega, čudežnega elementa, posnetega iz bogate zakladnice nordijske ljudske pripovedke, kakor opa-amo to pogosto ne le pri pisateljici sage r> Gosti Berlingu, marveč tudi pri drugih skandinavskih pripovednikih. Zaklad starega pastorja, Arneja oropajo trije škot--•k! vojaki in pri tem pomore vse v hiši, r<?5; <;e samo deklica Elsalilla, ki se spretno skrije in katero potlej prevzame ubožen prodajalec rib Torarin, ena najbolj rea-listčnlh fgur v tej pripovedki. Elsalilla skuša odkriti zločince in se maščevati za svojce, pri tem pa se zaljubi prav v enega izmed glavnih krivcev, sira Archija. Pri iskanju ji pomaga duh njene pokojne prijateljice, pastorjeve vnukinje in po mnogih zapljetljajh se konča zgodba tako, da Elsalilla sicer plača s smrtjo' svojo ljubezen do razbojnika vendar pa pomaga odkrita zločince, ki 1ih zadene smrtna kazen, potem ko se dogajajo čudežne reči z ladjo, namenjeno njihovemu ubegu. Povest ima ima nadih starinske romantične balade, okoli katere razpleta živahno pripovedovane dogodke. V zbirki Lagerlofove so še tri druge, krajše povesti Ptička«, »Hišni škrat na T6retayju« in »Pošastna roka«);
nika
IZ LJUBLJANE
u— Koncert violinskega umetnika v ve* likj filharmonični dvorani. V ponedeljek, dne 5. t m. bo koncertiral v naši sredi sloveči italijanski violinski virtuoz Gior-gio C i o m p L Umetnik je štet med najboljše živeče italijanske violinistet, ki si je usvojil v zadnjih letih vsa velika koncertna središča, kjer stalno nastopa. Za Ljubljano si je izbral izredno bogat in pester spored, katerega osrednja točka je znamenita Beethovnova Kreutzerjeva sonata, o katerem delu bomo prihodnjič spregovorili nekaj več. Poleg Beethovna so na sporedu Vivaldi. Paganini in Principe, dalje Bach. Chopin in Scarlatescu. Violinskega virtuoza bo spremjjal na klavirju njegov stalni spremljevalec Franko Verganti. Na koncert opozarjamo. Pred-prodaja se vrši v Knjigarni Glasbene Matice po običajnih koncertnih cenah.
u— Danes se prične prodaja vstopnic za solistični koncert, ki ga bodo v frančiškanski cerkvi izvajali gdč. Nuša Kristanova, g. Tone Petrovčič in fr. Kan'zij Fricelj v nedeljo 4. t. m. ob ppl 7 uri zvečer. Spored samospevov, izbran samo od domačih skladateljev bo gotovo pritegnil vso pozornost občinstva, zlasti onega, kj se je že ponovno prepričalo o pevski sposobnosti obeh solistov in priznanega organ ista, ki neumorno spremlja vse pevske zbore v frančiškanski cerkvi. Vstopnice se dobe na frančiškanski porti.
u— Zadnji dnevi Santlove retrospektivne razstave. Ker se v nedeljo zvečer ob 18. uri razstava Šantlovih slik in grafik v Jakopičevem paviljonu nepreklicno zapre, naj bi si jo ogledali pravočasno vsi, ki je do sedaj niso videli. Čeprav je bilo doslej število obiskovalcev nenavadno veliko. je vendar še mnogo Ljubljančanov, ki še niso bili v njej. Razstava je dnevno odprta od 9. do 18. ure. Za dijake in vojake je cena znižana.
u— Razstavo sodobne slovenske knjige priredi v nedeljo, 4. aprila, od 9. do 17. Ljudska knjigarna, Pred škofijo 5. Ob 11. uri bo kratek govor urednika Tineta Debeljaka, nakar bodo iz svojih del brali avtorji: Jože Dular, Janez Jalen, Stanko Kociper, Jože Krivec in Šali. Citatelje opozarjamo na to zanimivo knjižno in književno prireditev.
u— Gg. trgovcem in gostilničarjem. Na
Starem trgu 7/II so bila trem članom družine R a v 1 j e n ukradene živilske nakaznice za mesec april. Gg. trgovci in gostilničarji so vljudno naproeeni da te nakaznice — če jim pridejo v roke — vrnejo imenovani diužini.
OTORINOLARINGOLOG
DR. ŠVAJGER DRAGO
ZOPET REDNO ORDINIRA
u— Opozorilo uslužbencem in delodajalcem gostinske stroke! Pokrajinski sindikat delojemalcev gostinske stroke sporoča vsem prizadetim uslužbencem, da za mesec april 1943 in dalje ne bo več zbiral in razdeljeval dodatne živilske nakaznice za osebje v gostinskih obratih. Vsi prizadeti uslužbenci naj se za april in naslednje mesece prijavijo zaradi dodatne živilske karte SDL neposredno pri Prehranjevalnem uradu v palači Bat'a, Ulica
3. Maja (I. nadstr.). Ker se to osebje, kakor drugo, vedno v službenem razmerju menja, je potrebno vsak mesec prinesti s seboj potrdilo delodajalca, da je v obratu zaposlen. V obratih z več uslužbenci, naj delodajalec to potrdi na enem izvodu, kjer naj navede za vsakega uslužbenca posebej priimek in ime, datum roj.stva, poklic in stanovanje uslužbenca. S takšnim potrdilom
in glavo glavne živilske nakaznice od vsakega uslužbenca lahko dvigne ena
zadnji dve sta prav kakor »Zaklad gospo da Arneja« spisani na motiv prepletenost resničnega sveta s skrivnostnim svetom zagrobja.
*
Finska pisateljica Aino Kallasova je s pričujočo knjigo prvič uvedena v naše prevodno slovstvo. Sodi med predstavnike starejšega pokolenja v finskem slovstvu. Posebno rada piše v slogu starinskih kronik. poslužujoč se jezikovnih arhaizmev, posebej še latinskih fraz. Možitev jo je zanesla na Letonsko, kjer se je tako vživela, da se tiče največji del njene proze druge domovine. V nekaterih spisih razodeva izrazito socialno stališče, zagovarjajoč koristi letonskega kmečkega prebivalstva v boju z bogatimi baltiškimi baroni. Pri tem kaže, kakor ugotavlja neki nemški poznavalec finskega slovstva, »izredno inteligenco, svežost, zgoščenost in globoko psihološko prodornost«. Njena nadarjenost ni lirična, marveč izrazito dramatična.
Z novelami in povestmi, ki smo j-h dobili s knjigo »Maščevanje svete reke* (prevod B. Stoparja), se nam predstavlja nadpovprečno zanimiva in kvalitetna pri-povednica. Izbor obsega: »Maščevanje svete reke«, »Pastor iz Reigija« in »Volčja žena«. Vse tri povesti imajo starinski nadih v snovi in v pripovednem tonu, pri čemer je arhaiziranje zavestno in smiselno kakor pri našem Preglju. Za razliko od Pregljevega naturalizma na novobaročni Podlagi pa je Kallasova ostala zvesta duhu severnjakov, ki — kakor pravi nekje Axel Munthe — še vedno odkrivajo v naravi poosebljene skrivnostne sile. Nekaj nepremaganega in morda nepremagljivega paganstva se vpleta v versko čustvovanje teh ljudi, živečih med severnimi gozdovi in močvirji, v svetu, katerega tako redko osvetljujejo jasnine sinjenega neba in žarki toplega sonca. Življenjske podobe Kallasove se zde, kakor bi bile nasl:kane v clair-obscuru, vse melodije ji zvene v poltonih. Folklor s svojo pagansko vero v
oseba vse dodatne živilske nakaznice za uslužbence dotičnega obrata.
u— Brivske in frizerske mojstre opozarjamo na poletni delovni čas. Obratovalnice morajo biti odprte počenši s 1. aprilom od 7.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure; ob sobotah in dnevih pred prazniki se obratovalnice zapirajo ob 19.30.
u— Jezikovni tečaji modernih jezikov — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 prično v ponedeljek dne 5. aprila. Pouk v začetnem, nadaljevalnem in konverzacijskem oddelku vodijo diplomirani predavatelji. Najnovejša in najuspešnejša učna metoda — odlični dosedanji uspehi. Informacije in vpisovanje dnevno do 19. ure v pisarni ravnateljstva.
u— Inštrukcije — priprava za razredne »n privatne izpite. Novi (Turjaški trg
5-1II. Uspešno pomoč v vseh šolskih predmetih: matematiki, latinščini, italijanščini. nemščini itd. za vse šole in razrede nudijo dijakom dopoldne ali popoldne po dve uri dnevno (honorar znaša za eno uro komaj 2 do 4 lire) diplomirani filozofi v prostorni učilnici. Pripravljajo tudi priva-tiste za izpit čez dva razreda in za razredne izpite konec leta. Priglaševanje vsak dan od 8—12 in od 15—18 ure: Novi (Turjaški) trg 5-III. Inštrukcije.
u— Obrtnike, ki potrebujejo pri izvrševanju svojega obrta cement. vab:mo, da sporoče najkasneje do 5. aprila Odseku za obrtništvo, Čopova ul. 1 mesečno porabo cementa zaradi dodelitve.
Z Gorenjskega
Umetnostna in obrtniška razsiava v Kamniku je bila otvorjena preteklo soboto v novi šoli.. Poročilo pravi da je bila udeležba tako velika, da niso mogli vsi v prostrano vežo. Voija krajevne skupine Straisser ter kamniški župan in tovarnar Knaflič so sprejeli častne goste. Skoraj vsi krajevni vodje in župani občin k amniškega okrožja ter z ostalega Gorenjskega in gostje s Koroškega so se odzvali povabilu. Okrožni vodja Nemške delovne fronte Huemer in .deželni svetnik Doujak sta govorila o pomenu razstave ki naj pokaže, na kale > visoki stopnji so v kamniškem okrožju industrija, rokolelstvo in umetnost. Razstava naj bo temeljni kamen take prireditve. Pri otvoritvi sta pela moški zbor tovarne Titan in šolski zbor, igrala pa je mestna gedba.
Poroka. Na Jesenicah sta se poročila Janez Ločnikar in Marija Sušnikova. Ker je bil Ločnikar v pivi svetovni vojni ollikovan z zlato kolajno in z drugimi odlikovanji, je bil za pričo bojevniški vodja inž. Oroszy. Bojevniško organizacijo so zastopafli trije tovariši.
Operetna predstava v Kranju. Celovško gledališče je pretekli četrtek gostovalo v Kranju z opereto »črni huzarji«. Dejanje se godi leta 1812. Poročilo pravi, da je postala vez, lei druži koroško 3'ledališče s Kranjem, gorenjskim prosvetnim središč2211, do tej prireditvi še ožja.
V Smartnem poj Šmarno gor« se je poslovil vodja orožniške postaje Fischer.
O Židih na Kranjskem, predvsem pa v Ljubljani, je začel priobčevati člank-; gorenjski tednik. Udejstvovanje židovstva v naših kraj h raziskuje sotrudnik tega tednika K. M. V prvem članku cd 31. t. m. govor; o židovskem ghetu v Ljubljani ter o listini, s katero je cesar Maksimiljan prepovedan Židom v Ljubljani vsaki šno trgovino
Stroga kacen za vsak umor. Tak je naslov daljšemu članku, ki ga je cbjavil urednik Friderik Horstmaim v goienjskem tel-niku od 31. marca. Gorenjsko prebivalstvo je soodgovorno za red in mir. cla.nlcar pravi: Namen boljševiških krdel je zmeda, namen nemškegj. vodstva pa je red. Nemški meč je trd. toda pravičen. Gorenjskemu prebivalstvu je bilo objavljeno, da so bili umori učitelja in krajevnega skupinskega vodje Hansa Sturma iz Gornje B.snice, učitelja Adolfa Langa ter nadučitelja Hen: ika Pferschyja iz Moravč maščevani z ustie-
poosebljene prirodne sile. v skrivnostna bitja in njihove preobrazbe, v ves tajin-stven- svet. ki tesno obdaja naše bedno zemeljsko življenje, očitno prepleta pre-testantsko-krščan;ko ozadje pinateljičinih pogledov na življenje.
V tem je posebno značilna takoj prva povest. V iivonski reki VOnandu vidijo Le-tonci skrivnostjo silo, ki maščuje sieherno skrunitev in velja za sveto že izza pagan-skih časov. Graditelj mlinov Adam Dorf-fer, ki ga pokličejo semie z Nemčije, pa ne veruje v ljudski mitos o sveti reki, in preden jo začne zajezovati in staviti velik mlin na njenih vodah, pokaže z demonstrativno skrunitvijo svoje zaničevanje do paganskih vraž, ki še žive med preprostim ljudstvom. Tako trčita ljudska vera v skrivnost in protestantsko usmerjen; razum nemškega podjetnika in ic-ta se ppusti v nekak podzavestno vabljivi kljubujoči boj s sveto reko. Ne skiunitev in ne zajezitev reke nimata neposrednih posled c. Cez nekaj časr. pa se zmešajo podnebne razmere, nastopijo suše in povodnji, lakota, bolezni; v ljudeh se vzbudi prastara vera,, da se tako maščuje sveta reka In ko se ne izpolni DOrffrova obljuba, da bo do določenega reka zuviudaio ugodno vreme," sklenejo ljudje, da žrtvujejo sveti reki skrunilca in vse njegove naprave. In tako se umoverni protestant znajde nekega dne zvezan med valovi reke. s katero se je trdovratno boril, in medtem ko sproščene vode podirajo opornike njegovega jeza na reki. se mojstrovo telo pogreza v valove, dokler ga ne vržejo kot znakaženo truplo iz sebe. In po maščevanju spet vz.de sonce »v novem usmiljenju« in »zrak je nasičen s čudeži in skr:vnosti. ki so še v kali, te obdajajo, a mnogo stvari je človeku skritih pod svetim božjim pečatom na vekov veke«. — Povest »Pastor iz Reigija« je v nekem oziru še krepkejša. epi-čno dobro zeraiena slovstvena stvaritev, spisana v obliki samoizpovedi starega pastorja, ki je živel v sedemnajstem stole-
Mtvijo 22 partizanov, M 30 bfll prijeti z
orožjem v roki.
Spodnja štajerska
Ni vi grobovi, v Mariboru so umrli: 76 letni tesar Henrik Robnik, 78 letna za-sebr.ica Terezija Piklova, 68'letni trgovec Ivan Roj, 75 letn3 zasebnica Elizabeta Uhl-Rcthmanova. 71 letna stotnikova žena Lui-za pl. Rad'eseva. rojena N^sko. odi kovana 3 častnim materinskim križcem, dalje oficirska hčerka Marija Babičeva, pekovski sin Vili Brumcc. 60 letni c bč nsk'; nameščenec v p. Jurij Rissmann in 45 let'i železničar Rudolf VVernig, v Marenbergu P^1 67 letna posest niča Katarina Nemec-Krupa in v Zakotu pri B>e2cah kočevski rojak Jože Jaklič.
K0nocrt slepih umetnikov je bil v sredo zvečer v Gotzsvi dvorani v Mariboru. Nastopili so: violinistka L tka Svoboda, nato je pela Jer ca Bondz o, ki pa se je opravičila s prehlajenostjo. naposled je igral klavirist Siegtried Schmalzl. Solistki je ra klavirju spremljala Margareta Riicker-tova. Koncert je lepo uspel
D^n glasbe v Ptuju je bil včerajšnjo sredo. Prireditev je pripravil okrožni glasbeni vodju Hans Wamlek z vodjo glasbene šole Hermanom Erjavcem. V torek zvečr so trobili s stolpa. Včeraj zjutraj je b'ia budnica mladinske fanfare. Ob 9. sta nastopila jredalni in pevski kvartet v boln.š-rici. n : '-'? je bila dopoldanska glasbena prireo j. mlad no nato pa ure komorne glasih na višji šoli. Opoldne je bil koncert v tovarn:, ob 13.30 pa promenadni koncert brambovske g dbe. Popoldne je predaval ravnatelj štajerskega glasbeni-štva piof. Oberborbeck o glasbenih nalogah na štajerskem. Zvečer je bil slavnostni koncert v veliki dvorani Nemškega doma.
Na cesti je obležal 60 letni Štefan štumpf s P;dbrežja. kj je na vožnj' neprev dno skočil s senenega voza. Dobil je hude notranje poškodbe in si je pretresel možgane. V nekem mariborskem podjetju je stroj zč-robil reko 28 letnemu delavcu Antonu Kerneliču iz Gornjega Rad vas ja. Več reber si je zl mila pri padcu 50 letna Terezija Celcerjeva iz Ruš. Obstreljen je bH 47 letni Vinko Kranjc, uslužben pri nekem mariborskem podjetju.
V mariborskem gledališču 90 ta teden na sporedu naslednja dela: Hauptmanno-va drama >M hsel Kramer«. Smetanova »Prodana nevesta«, Anzsngruberjeva sSla-ba vest« in opereta »Suzi slepari«.
Iz Hrvatske
Hrvatsko-nemika kmetijska razstava.
Velika župa Zagorje prireja od 28. marca do 4. aprila v veliki dve rani mestnega gledališča v Varaždjnu hrvatske-nemško kmetijsko razstavo. Namen prireditve je služiti pospeševanju kmetijske proizvodnje obenem po razstava dokazuje ozko sodelovanje hrvatskega in nemškega naroda na gospodarskem polju.
Prosvetni tečaj /a častnike. Pretekli teden je bjl zaključen prvi tečaj za častirke, ki ga je priredil vzgojni odsek oboroženih sil. Udeležence tc-čaja in predavatelje js ob zaključku sprejel tudi Poglavnik, ki je zbrane ča.stn-ke nagovoril z daljšim govorom, potem pa je vsakemu posebej dal roko in se z njimi razgovorjal.
Nova kanonika v Zagrebu. Za kanonika zagrebškega kapitlja sta bila imenovana mons. dr. Dragctin Hren in Juraj Kocija-
Smrt najstarejšega upokojenca. Predzadnjo nedeljo je bil pokopan v vasi Kc-stanj čki Majur najstarejši upokojenec na Hrvatskem orožniški naredri t Sljepan Tomič, ki je bil še kot avstroogrski orožnik upokojen leta 18S0. Umrl je v 92. letu starosti. Zaradi svojega rodoljub.ia je bil predčasno upokojen, star komaj 00 let ter je z majhno pekojnino živel na vasi. Mož je raci pripovedoval svoje spomine o Evge-nu Kvaterniku in rakovički vstaji.
Vladni prispevek za prizadete v veliki župi Huni. Nova Hrvatska^ poroča, da se je posrečilo popolnoma očistiti veliko
župo Hum odmetnikov, tako da Je t "m popolnoma mirno. Toda otimetniki so p -stili za seboj pravo razdejanje. Zato je vlada odobrilr 5 milijonov kun za najnujnejšo pomoč.' Razen tega je poslala tudi večje količine hrane. — Nazadnje so se vodile borbe z odmetniki v Imotskem in okolici. Zdaj je mesto očiščeno. Po osvoboditvi je bila v Imotskem revija čet, ki so se je udeležil; predstavniki hrvatske in zavezniških vojsk.
Zan'mivi podatki o Adriatiku. — Iz podatkov, ki jih je zbral dr. Otto Op-piLz, je razvidno, da znaša največja globina severnega Adrijonskega morja 266 metrov v zalivu Jabuka. Dno južnega dela AIrijanskega morja je raznoliko. Merjenja raziskovalnih ladij se ne skladajo. Po avstrijski pomorski karti iz leta 1914. in po it3Jijansk.h podatkih iz leta 1932. je označena največja globina 1330 metrov na 41. stopinji 13 minut severne širine in 18 stopinj vzhodne dolžine medtem ko je po merjenju avstrijske vojne ladje »Najade« največja globina južnega Adrijanskega morja na 41. stopinji 4 minute severne širine in 17. stopinji 41 minut vzhodne dolžine. in sicer 1223 metrov. Airijansko morje obsega 135.000 kvadratnih kilometrov in je njegova površina nekoliko večja od površine NDH. Dolžina Alrijatika znaša 770 kilometrov, povprečna širina pa 160 km.
šahovsko državno prvenstvo. Hrvatski listi poročajo, da je šahovsko prvenstvo države za naslov šahovskega prvaka f>d-godeno in se bo začelo 4. aprila, ko bod? končana šahovska prvenstva ustaške mia-dine.
M os t ar ko Blato je popolnoma sul.o.
Hrvatski listi poročajo, da se na Mostar-skem Blatu voda zadržuje do pozne pomladi in šele v začetku poletja izgine. Zaradi tega se velika področja zemlje ne morejo obdelati. Letos pa se je zgodilo, da je že sedaj celo Mostaisko Blato osušeno. Nihče iz tamošnjih krajev ne pomni, da lA se voda tako zgodaj cdtekla. Razlog je v čolgotrajni sušj, ki postaja vse bolj nevarna za tamošnje kmetijstvo. C*e v kratkem ne bo dežja, se bodo posledice suSe hudo občutile.
Preskrba s tobakom v Zagrebu. Po »Novi Hrvatskj« povzemamo, da je na področja Zagreba okoli 80.000 kadilcev, kar predstavlja 35 odstotkov celotnega prebiva'-stva. Za preskrbo kadilcev je v Zagrebu 370 trafik. Samo na Ilici jih je 30. Tlajvečji promet v trafikah je ob sebotan. Razlog temu je najbrže ta, da se kadilci v soboto preskrbe s cigaretami tudi za nedelu.
Iz Srfslfe
V nemškem poslaništvu v Beogradru je bila v nedeljo svečana zaprisega 14 letne mladine, ki pripada nemški skupini. Na proslavo je prišel tudi poverjenik za zunanjo polifko pri poveljujočem generalu, poslanik Benzler. Mladino je nagovoril in zaprisegel krajevni skupinski vodja Miiller.
Bor grajski radio priredi ob svoji drugI obletnici glasbeni teden, ki bo tnjal od 14. do 21. aprila. Sodelovali bodo večji zbori kakor tudi razni solisti.
O tržnem dnevu v Skopiju poroča v beograjskem nemškem dnevr.iku pc ročevaler. H. H. Ortner: Na jugu že vlada vročina in v pripeki so ljudske noše še pestrejše kakor drugače. Tržni dnevi v Skopiju so tudi dandanes živahni kakor kdajkoli. Povsod so še sledovi velike mrtve preteklost', po ulicah pa utripa pestro življenje.
Slovani in Romani na Balkanu. Vseuii-liški profesor dr. Giinther Reichentrcn iz Poznanja je imel pretekli teden v Beogradu na" povabilo nemškega znanstvenega zaveda dve predavanji, v katerih je razpravljal o odnošajih slovanstva do roman-stva na Balkanu. Jedro predavanj je bilo vprašanje, zakaj se je na zapadu Balkanskega polotoka obdržalo slovanstvo, na vzhodu pa romanstvo. Predavatelj je razlagal svoje nazore na podlagi rumunske-ga jez kovnega zemljevida, ki ga je izdal vc>dja rumunskega zavoda v Berlinu prof. Sekst 1 Puscariu.
................... Mili	»mu »i—n 1II »imii»— m mm<	—«»«—i i. — ---------
Velika prodaja prv@yrstiiii harmonik ¥ Ljubljani &t&t£4t

HARMONIKE še iz prvovrstnega predvojnega matcrijala v veliki izbiri od najboljših znanih tovarn — klavirske in diatonične — dobite lahko po najnižji ceni ter jih brezobvezno lahko preizkusite samo pri tvrdki
— PREŠERNOVA 44
NE &UPUJTE HARMONIKE EREZ PREIZKUŠNJE S
tiu. Zoper niega so se zarotili nečisti duhovi in zvalili nanj plaz Jobovih nesreč: iz blagostanja in ugleda je bil brez lastne krivde palrnien med zločince, in ko se je po preizkušnji nedolžnosti, kakor je veljala v tem času vraž in justičnega praznoverja. otel smrti, je dobil pastorsko službo v zakotnem ribiškem kraju. Komaj se je bil tu nekoliko dvignil, kar se mu "speča žena z njegovim mladim duhovnim pomočnikom. Nekega dne zakljubljena dvojica uide in zvali nanj nezaslišno sramoto Naposled doživi dan. ko vodijo ženo in zapeljivca na grmado. Mnogokrat preizkuša smrt. dokler se kot starec ne pomiri in se dokončno izkoplje iz satanovih mrež. — Tretja povest »Voičja žena« je zgrajent; na ljudskih motiv:h o volkodlakih. zaznamovanih čarovnicah, ki služijo diabolu t-yivarum (gozdnemu satanu) in se ponoči spreminjajo v volkove. Pisateljica si ka v okviru take starinsko-ljud-ske zgodbe u:odo gozdarjeve lepe žene Aale, ki postane »voičja žena«, dokler je ne zadene kazen in smrt
Dih stare, severnjaško pobarvane mistike, naitaie ob večnem šumenju gozdov in v nejasnih svetlobnih prehodih ravninskega ozračja ob Baltiškem morju, preveva te zgodbe. Knjiga Kallasove pomeni v izbiri ljudske, večidel zgolj zabavne literature tako kakor knjiga Lagerloffove — dokaj srečen prijem v korist resnične literarne obogatitve naše sedanje knjižne proizvodnje.
ZAPISKI
Prof. dr. Ozvald o svoji duhovni rasti
Redki so pri nas pr'meri, da bi nam kak znanstvenik v avtobiografskem spisu pokazal svojo duhovnr rast. pota, ki jih je prehodil v pridobivanju vrhunske kulture in vplive, pod katerimi se je obrazovalo
njegovo duhovno obličje. Tako izpoved 32 sedaj poklonil slovenski kulturni javnosti ob svoji nedavni sedemdesetletnici naš vodilni pedagog, uruv. prof. dr. Karel ; Ozvald 9 spisem >Kako sem druhovco i rasel?« (V »Slov. Učitelju« in kot sepa-i rat). Na necelih desetih straneh pripove-| duie ugledni pisec o prirojenih in privzgojenih sestavinah svoje osebnosti, o obl;kovanju prirojenih individualnih svojstev pod vplivi od zunaj, vplivi m:ljeja (ki ga pisec imenuje po slovensko: obližje) in o »učinkih iz duše v dušo«, t. j. o vplivih, ki 90 ga imeli nanj učitelji od središkega »učitelja brez učiteljišča« tja do znamenitega umetnostnega zgodovinarja Strzygowskega in profesorja za filozofijo in pedagogiko na graški univerzi Martinaka. Nadalje pr -poveduje prof. Ozvald, kako je nanj vplivala knjiga Augusta de Benedettija »Ver-so la meta«, dalje o vplivih, ki mu jih je prineslo študijsko bivanje v Monakcvem, kjer se je seznanil s filozofom Maxom Schelerjem in kjer js poetal »večen učenec« svojega pedagoškega učitelja in vzornika Georga Kerschensteinerja. S simpatijami se spominja zagrebškega f;lozofa prof. Alberta Bazale, posebej pa pripoveduje o možu, ki mu je največ »dal« za njegovo filoaofsko-pedagoško teorijo in prakso: o Eduardu Sprangerju. Naposled omenja še nekatere druge svoje priljubljene avtorje: Copeia in Kriecka. Naš »živ-ljerjsk< filozof« in vodilni pedagog pa ob koncu tudi priznava, da je vel'ko, silno mero navdiha dobival od — naših pesnikov in pisateljev. Nikdo se naj ne nasmiha, saj bi s tem samo 'zpričal, da Je docela kongruenten s tistim »zaničevalcem pevcev« ki mi je nekoč dejal, da so »pesnice« samo igrača za otroke. Pa niso! Kajti to. kar je velik lirik, dramafk. romanopisec »prefiutil, užil« in pevedal. so zakladi duha, ki je v njih toliko inspiracije za votfto pametnemu bralcu in poslušalcu, kakor M se komaj dalo zajemati od drugod. Pesnik ali pisatelj po volji božji je — klfcar, prerok, filezof..., sklepa prof. Ozvald.

i© teč orožja
Nemški minister za oborožitev in muni-
ci.io Speer je nedavno povabil novinarje ni. ogled ene izmed vodilnih tvornic za orožje. Očividec poroča o tem obisku sledeče:
Namen nemške delovne metode, ki stremi za čim večjo racionalizacijo, je v glavnem ta, da se da boievnikom na fronti se več najboljšega orožja. V tvom.cah za oboroževalno industrijo m v tvornicah streliva dobiva ta zahteva zp koii&retno obliko. 2e doslej je nemška oborv:evaln=> industrija bila na višku zmogljivosti, zdaj pa bo prekosila samo sebe.
Možnost, da si ogleda katcšno nemško tvornico za oboroževanje <:e seveda ne nudi vsakomur. Poklicani činitelji strogo bdijo nad obiskovalci, najsi bodo to delavci ali druge osebe, ki imajo za ogled podjetja legitimacijo pristojnega ministrstva. Celo vodja obrata se mora pri vstopu v poslopje podvreči preiskavi tvorniške policije ter predložiti izkaznico. Ta op;ez-nost je potrebna nosebno zaradi lega, ker je v mnogih po-djetjih oboroževalne industrije zaposlenih povprečno 80° o inozem-cev, ki pripadajo sedemnajst:m razl;čn:m narodnostim. Zato je samo ob sebi razumljivo. da si ne sme obiskovalec ogledati vseh oddelkov. Toda tud: to, kar mu pokažejo, nudi zadosten dokaz o storilnosti nemške vojne industrije.
Delovne metode se neprestano izpopolnjujejo, prav tako tudi nepretrgoma študirajo nove metode, ki naj poenostavijo delo" in dosežejo čim večji učinek V tem prav za prav tiči pomen duševnega in organizacijskega dela, ki se vzporedno opravlja. Posebna podjetja določajo obseg delovne storitve za posamezne panoge v oboroževalni industriji. Namen tega postopka je, da se s čim bolj racionalnimi delovnimi metodami izgotove čim večje množine orožja in streliva. Nemci zasledujejo torej isti smoter kakor njihovi nasprotniki, kajti ameriška in ruska množestvena proizvodnja zasledujeta isti cilj, kakor nemška produkcija. Sr.mo s to razliko, da ima nemška oboroževalna industrija nedvomno prednost v iznajdljivosti :n prilagodljivosti, ki izvirata obe iz mnogih izkuitev. ki so rezultat sedanje vojne.
Obiskali smo tvornico, kjer se izdeluje mundcija za bombnike in topove, in sicer tako za nemške kakor za ruske topove, kajti potek vojne zahteva, da Nemci včasih uporabljajo tudi uplenjene topove sovjetskega izdelka.
Načelo, ki vodi vodstvo tvornice in delavce pri delu, se glasi: slediti, s časom, delovno silo in materialom! Take so n. pr. v prejšnjih časih porabili za izdelavo 250 kg težke bombe 275 kg, pozneje 220 kg, v zadnjem času pa 130 kg materiala. Da se je poraba materiala skrčila od 275 kg na 180 kg. je bilo doseženo na ta način, da so začeli izdelovati letalske bombe s čim najbolj ekonomskim postopkom. V začetku so morali stene letalskih bomb stružiti na vseh koncih in krajih in s tem je šlo mnogo časa, dela in materiala v izgubo. Zdaj obdelajo za letalsko bombo potreben kos jekla na drugi način in s tem odpade ogromna množina jeklenih opilkov, ki so šli prej v nič. S kakšnim uspehom se tukaj štedi material, izhaja iz spoznanja, da so prej odvažali iz tvornice za strelivo dvakrat toliko železnih opilkov kakor sedaj. Konkretno povedano: po novem postopku prihrani tvornica vsak me-ec 3200 ton sirovega jekla. S tem prihrankom ni pomagano samo proizvodnji v jeklamah, ampak se pridobi tudi znaten presežek v delovnem času. Prej so v podjetju izdelali vsako uro 5 takšn'h bomb, sedaj jih napravijo 12. Tudi v drugih oddelkih vidi-
mo sličen napredek. V oddelku za verige na tračnicah so porabili prej za gotov člen 8.5 kg jekla. Zdaj porabijo za isti člen 7.3 kg jekla ter prihranijo na ta način 60 ton jekla mesečno.
Prvotne metode so predvidevale kovanje železnih plošč, kar je bilo zelo zamudno. Zdaj takšnih plošč ne kujejo več, temveč jih valjajo. Novi način dela prihrani ogromno časa pri, strojih in mogočno skrči tudi čas strokovnega dela. Kose jekla. ki rabijo za izdelovanje granat, so prej žagali, zdaj jih lomijo. Na ta način prihranijo mnogo časa. dela in materiala. Pri vsem tem podpira jeklarsko industrijo tudi mizarski oddelek, v katerem so delovne metode tudi kolikor mogoče izrabljene in izpopolnjene Tudi poraba električnega toka mnogo manjša kakor je bila prej.
Ce govorimo 6 prihranku na materialu,
ne smemo pozabiti štednje pri človeškem delu. Tudi v tem pogledu je najboljše poskrbljeno. Poklicane oblasti strogo pazijo na to, da delavci ne izgubljajo časa s pre-oblačenjem, s potjo za kosila in večerje. V zadnji vrsti ni brez pomena tudi dejstvo, da imajo zaklonišče v neposredni bližini, če se pokaže potreba. Delavci stanujejo v posebnih lesenjačah, tako da je njih pot v obrat čim bolj krajša. Torej povsod neka smotrenost! Nikjer nima delavec od svojega stanovanja do tvornice nad 7 minut hoda.
Človeške delovne sile, od katere se toliko zahteva, je treba čim bolj štediti in razbremeniti. Delavcu je treba zaradi tega tako odmeriti delo, da ga lahko obvlada brez odpora. Kajti človeška delovna sila spada med najvažnejše činitelje storilnosti. Tudi v tem oziru je poskrbljeno, da je vsak na svojem mestu — to je vtis, ki ga dobi človek, pri obisku v objektu nemške tvornice za vojno industrijo.
VVLLK1K COLLIN S.
\ Nezadosten dokaz f
2t
Iz Amsterdama poročajo, da se Nizozerm ska polagoma zopet spreminja v vit, ki bo prej ali slci oskrboval Evropo z zeleniadn mi pridelki Medtem ko se mlada garda Musser-tovih pristašev z orožicm v roki bori ob boku nemških vojsk na vzhodu, nrchaiajo vsi v;ri nizozemske dežele z ljudmi delovno silo. industrijo s poijedeljskimi kulturam več ali manj v območje oboroževalne ir preski boval-ne produkcije ki jc potrebna N7ernč:ji. da zaščiti sebe in svoje zaveznike Zadnja leta pred vojno je bilo tudi na Nizozemskem precej brezposelnih Nemški sistem uporabe delovnih sil je storil, da se je število breznoseinih zope) skrčilo.
Ncmrki državni komisar za Nizozemsko dr. Sevs Inquart je imel na dan 30. januarja t. i. velik govor, v katerem je poudarjal potrebo popolne koncentracije vseh sil na nizozem* skem ozemlju. Ta govor je bil uvod v splošno delovno obveznost. Ni dvoma, pravijo nemški listi, da bodo ukrepi, ki so sedaj na poti k izvršitvi, prinesli marsikak.šno spremembo v nizozemsko gospodarsko življenje. Že danes jf industrijska kapaciteta Nizozemske, ki je bila na precej visoki stopnji, prilagodena nemškim potrebam.	_
Preostane tOTcj samo še. da se podobne reforme izvedejo tudi v poljedelskem področju Nizozemska je dežela, kateri so bogata kolonialna posestva omogočala da je naročala žito. maščobe in krompir :z drugih dežel Pn te; zameniav je bila gospodarsko še na dobičku Vojni dogodki so povzročil-, da morajo N'zozemci paziti na to. kako se bodo z žitom krompirjem ;n ma:čohami oskrbeli na doma» čih tleh Zaradi tega je v teku ake ja. da se nizozemski pafniki zopet spremenijo v rodovitna polja. 2e pa;niki. k? so jih doslej pre-oraii ter uporabili za sejanje žira in saditev krompirja, so v poldrugem letu dali nad 10<« tisoč hektarjev koristne površine. A to še ni vse Nizozemska je b-la pred vojno znana kot proizvajalka cvetja. S posebno ve'ikim uspehom so gojili tulipane, katerih čcb'.il:ce so razpošiljali daleč po svetu. Na gredah kjer so prej gojitelji cvetja negovali tulipane uspeva danes rž in pšenica. Gojitev povrtmne. ki so jo morali pridelovalci omeiiti zaradi deviznih predpisov, nanovo oživi ia. ker je čedalje več odjemalcev za zelenjavo. Tako sc Nizozemska polagoma vrača k svojemu prvotnemu cilju ;n postaja zopet zclenjadm vrt evropske celine.
Križem sveta
Obsodba moža s tremi ženami. Dunajsko sodišče je obsodilo Johanna Fuchsa iz Prage, ki je trikrat oženj en. Vse tri njegove žene še živijo, in sicer prva na ozemlju bivše Avstrije, druga na Slovaškem, tretja pa na Madžarskem. Sodišče je obsodilo Fuchsa na štiri leta ječe.
Nove soline na Bolgarskem. V Bolgariji se je osnovala vladna družba z imenom »Solopodem«. Nova družba je lastnica solin v okolici Varne. Računajo, da bodo na novih solinah pridelali na leto vsaj 30 milijonov ton soli. Bolgarska potrošnja znaša 120 milijonov ton soli letno.
Smrten padec s trapccu. Artistka Denise Cancelova, po rodu Francozinja, je te dni nastopila v nekem cirkusu, ki gostuje trenutno v Bratislavi. Med produkcijo na trapecu je padla na zemljo in dobila smrtno nevarne poškodbe.
Kokoš je poginila, ker ni mogla znesti jajca. V Santanclru na španskem je na kmetiji nekega posestnika poginila kokoš, ki ni mogla znesti jajca s tremi rumenjaki. Ko so kokoš raztelesili, so stehtali jajce in vileli, da ima 170 g teže.
e krav
Pod vodstvom prof. dr. Gotzeja delajo na veterinarski visoki šoli v Hannovru poskuse z umetnim oplojevanjem govedi. Stvar je dosegla že takšno stopnjo, da so prišle v jav» nest vesti o načinu postopka dr. Gotzeja. Poskusi, ki se tičejo -fiziologije in menjave snovi v spermatocoah pri teh živalih kažejo, da se da sperma bikov razredčiti z nekim preparatom, ki vsebuje glukozo in fosfate v razmerju 1:3 oziroma 1:4 ter ostane, če hranimo ,to seme v primerni temperaturi 8 do 10 stopinj Celzija, več dni življenjsko sposobno za razplod.
Stanje, v katerem se nahajajo spermatocoe v tem času. bi lahko označili z nekakšne vrste počitkom oziroma »zimskim spanjem« Poskusi kažejo, da se njihove hranilne snov le pola* goma obrabljajo. Živalsko seme bikov zbira posebna centrala v reagenčnih cevkah, ki so, kakor zahteva to letni čas. na toplem ali pa hladnem, to se pravi v vedno pogrebni enakomerni temperaturi. V teh reagenčnih cevkah razpošiljajo seme na kmetije, fci se zanje zanimajo.
Prednosti, ki jih nudi ta postopek, ležijo na
dlani. Za razplod je potrebno manj samcev, razplojevalna možnost za bike posebno dobre vrste pa je na ta način mnogo večja kakor po dosedanjem naravnem postopku Izkušnja uči, da živinorejec lahko pripusti dobrega bika na leto za trideset do dve sto skokov. Pri umetnem oplojevanju pa zadošča ista kol čina semena za 800 do 2000 krav, ki bodo vrgle te* leta.
V Nemčiji se že bavijo z mislijo, da bi ustanovili centralo, ki bo skrbela za umetno oplojevanje krav V Pinnenbergu na hollstem-skem ozemlju so že ustanovili posebno društvo lastnikov bikov ki bc delovalo v smislu novih pobud To društvo razpolaga trenutno s tremi biki plemenjaki. katere so kupili na Holandskem Sistem umetnega oplojevanja bo kmalu pokazal, če se ta postopek izplača ah ne. Upajo pa da se bo obnese'. Prof. Gotze vodi prvo umetno razplojevalnico za krave in vzame k sebi vsake štiri tedne drugegs živino-zdravnika, ki izvršuje umetne oploditve, to pa zategadelj, da se v čim krajšem času čim največ veterinarjev izuri v novem postopku, ki odpira najboljše izglede za bodočnost.
V. K.:
Marelice cveto pod oknom
Sklanjam se sikozi okno in začuden strmim! V mrzlem vetru nežno trepete jo beli, v plahi rdečici toneči cveti marelic, stiskajo se k sivemu, grapavemu zilu tn se poganjajo navzgor proti oknu!
Nisem pričakoval da bom tako kmalu ugledal drobne cvete pod oknom! Saj so hribi še neko pokriti s snegom, zelena trava komaj pričenja poganjati iz lrameče se zemlje, popki po drevju se še niso odprli v sončno življenje.
Mraz se še plazi po travnikih objema hiše, leži ves bel zjutraj po strehah mrzla sapa se zaganja v ljudi m jim stis(ka srca
Tudi moje srce je hladno, zato me je pomlad tako presenetila!
Drobni, rožnobeli cveti se mi str ehljajo razburjeno trepetajo, vsi pomladi.!, polnj življenja in se poganjajo navzgor, Prrvti meni.
Sklanjam se nadnje, obraz moj je trc\ ln temen, le malo svetlobe cvetja pod nji^ odseva na njem!
Zjutraj so se cveti okopali v soncu, pred dnevi je sijalo sonce tudi na moj obraz, — cvetje je ostalo belo, le raihlo je zardelo, ko se je razprlo v soncu, moj obraz pa je postal in ostal temen, ožgan.
Zdaj sveti topla sončna svetloba od ne-
kod izza pis3inih hiš mimo i-ožnobelega cvetja na rjavo prst in daleč mimo mojega obraza na prebujajoče se grmovje in na pot, ki se vije mimo hiše.
Tam na tisti poti sem včeraj srečal njo, ki sem jo iskreno ljubil.
Nenadoma sem jo ugledal, presenet ila ms je- Zdelo se mi je, da sva se ravnokar !o-čila slišal sem še njeno tiho ihtenje, gledal še njene solze in čutil še isto grenkobo v srcu!
Zdaj se mi je bližala, vsa nasmejana, v lice rdeča, vsa lepa, s seboj je vodila ljubki hčerki, zlatordeči v soncu.
Nekaj korakov drug od drugega sva se ustavila. Prijetno se mi je smehljala in mi govorila o hčerkah, kako jh ima rada, kakšno veselje mi a z njima, pravila mi je o možu, o njegovi službi, — da je imel na razpolago tri. takrat pred leti in da si je izbral najboljšo. Zlaj, hvala bogu, živijo dobro in srečno v svoji vili.
Njene besede so udarjale brezskrbno, glasno, veselo, meni pa se je zdelo, da h<-če z glasnim, brezskrbnim smehom preglasiti žalostne besede in otožne misli!
Zamišljeno, redkih besed, sem jo posluš~l. Na uho mi je vsiljivo udarjal težak zvok krampa na kameniti cesti, kjer sem kopal tudi jaz za svoj skopo odmerjeni kruh; °ko se mi je obračalo samo od sebe k temni kjer je sameval v tihoti moj dom.
Ko je prenehala grovoriti, sr> s® temne oči uPrle vame posta tale po ve''no večje, — objemale so me vsegt in iskale po mojem
Požar je uničil 900 hiš. V občini Sovea Putna v Rumuniji je izbruhnil 22. marca ogenj, ki je uničil 388 kmetij z 900 poslopji. 18 oseb je zgorelo v ognju, 1883 pa jih je ostalo brez strehe.
200.000 lir v loncu. 50-letnemu !c?nemu trgovcu Zargnettiju iz Milana sta nedavno umrli žena in tašča. Pred svojo smrtjo je žena možu povedala, da ima njena mati precej denarnih prihrankov. Po smrti žene in tašče je Zargnetti res našel v ketu neke omare lončeno posodo, v kateri je hranila njegova tašča poleg starih nogavic tudi srebrn denar, bankovce in vrednostne papirje. Vsega skupaj je bilo v loncu poleg nogavic za 200.000 lir vrednosti.
Ura. ki se je ustavila po polčetrti milijardi udarcev. Leta 1353. je preiel Nicolao Berardo naročilo za izdelavo stolpne ure. ki so jo namestili na Palazzo Vecchio v Firerizi. Ura je veljala takrat 300 goldinarjev. Leta 1667. so uro popravili. Sedaj, po skoro šest;h stoletjih, je ura nehata biti. Nihalo Rernrdove ure meri v dolžino 8 metrov in tehta 200 kg. Od leta 1353. je Be-rardova ura bila brez presledka ter je napravila tri milijarde in pol udarcev.
Radio LJobiJma
ČETRTEK 1. APRILA 1943-XXI
7.30: Slovenska glasba. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12 20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pesmi in roman> ce 13.00: Napoved časa: poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil v slovenščini. 13.12: Pisana glasba. 13.25: Prenos iz Nemčije. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M Španec. 15.00: Po rečila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 1710: Pet minut gospodi X 1715: Koncert orkestra Adamič. 17.45 Pesmi in napevi 19.30: Poročila v slovenščini 19.45: Valčki, polke in mazurke 20.00: Napo* ved časa: poročila v italijanščini. 20.20- Komentar dnevn h dogodkov v slovenščini. 2040: Koncert orkestra Cetra. 21.10: Predavanje v slovenščini. 21.20: Koncert ljubljanskega komornega tria (M Lipovšek — klavir A. Der-mdj — violina. Č. Sedlbauer — čelo) 22.05: Zanimivosti v slovenščini. 22.15- Koncert radijskega orkestra vedi dirigent D M Sijanec sodeluje sopranistka Ksenija Vičali. Operna glasba 22.45- Poročila v italijanščini.
Zdaj sem kenčno razumela Evstahija, človeka s tako občutljivim srcem, zakaj je odšel. Hkratu pa sem mislila, da bi lahko Imel zaupanje vame ter v moji ljubezni iskal opore v svojem trpljenju. Kdo ve, ali se bo vrnil?
Ena sama stvar mi je kljub vsej moji filozofiji grenila srce. Ali je Evstahij v svojem srcu še ljubil gospo Beaulyjevo. ali pa je moja ljubezen zadušila to strast v njem? Čutila sem potrebo po svežem jutranjem zraku. Vzela sem klobuk in ogrinjalo ter šla na vrt.
Samota in jutranji zrak, ki sem ga vdihavala, sta me okrepila, da sem začutila dovolj poguma v sebi, pogledati smelo v obraz resnemu problemu, ki sem ga videla pred seboj. Prebrala sem potek procesa, obljubila sem, da bom posvetila svoje življenje moževi rehabilitaciji, dokaza'a njegovo nedolžnost. Toda kako in kje začeti? Miserimus Dexter je bil važna oseba v procesu, prišlo mi je na misel, da je on tisti, čigar nasveti in pomoč bi mi utegnili največ koristiti. Nemara me bo opeharil za moje zaupanje, nemara bo smatral moj načrt za blazno početje, toda sklenila sem poskusiti, šla bi k Dexterju in mu razložila svoj načrt, ki ga nisem upala odkriti nikomur drugemu. Ko sem brala poročilo o procesu, sem se v neki važni točki popolnoma strinjala z državnim pravdnikom. Cim bolj sem razmišljala o tem, tem bolj se mi je zdelo, da je imel sodni dvor prav, ko je izjavil, da je gospa Macallanova umrla od roke, ki ji je podala strup. Sodišče je pogrešilo. da. hudo pogrešilo, ko je obsodilo mojega moža tega zločina. Ako je bil moj mož "nedolžen, kar sem trdno verjela, kdo izmed ljudi, ki so gostovali v hiši, naj bi zastrupil gospo Macallanovo?
Moje domneve so veljale eni sami osebi: ženski. Ta ženska je gospa Beauiy. Sodni dvor je sklenil, da ji ni treba odgovoriti na vprašanje državnega pravdnika, ali je ona napisala pismo, ki je bilo prečitano med procesom, toda kdo bi mogel dvomiti o tem ? Ljubila je Macallana. Nekega lepega dne, po smrti svojega moža, je bila svobodna, svobodno je lahko razpolagala s seboj in svojim srcem. Kakor hitro so ji dovolili ob-ziri do mrtvega moža, je odpotovala, šla je obiskat prijatelje in sorodnike in čez nekaj časa se znajde pod isto streho s človekom, ki ga obožava. žena njenega gostitelja je v postelji, bolna. Edini gost v Gle-ninehu je invalid, ki se lahko premika le na svojem vozičku. Med njo in njeno srečo je ena sama ovira, uboga, grda in bolna žena, do katere ni Macallan in nikoli ne bo čuti: najmanjše ljubezni. Ali bi bilo tedaj nemogoče pomisliti, da je ženska, ki jo priganja strast, zmožna storiti zločin, ako se ji nudi prilika, da ga lahko izvrši ?
Kaj je dejala bolničarka?
Na dan smrti jo je gospa Macallanova prosila, naj jo pusti samo in bolničarka je odšla v pritličje. V tem trenutku se je gospa Beaulyjeva pripravila za prvi napad. Bolničarka je odsotna kake pol ure, zaskrbljena je, ker ne sliši zvonca in gre iskat rrospoda Macallana. da ga vpraša kaj naj stori. Sliši, da moža ne vesta, kje je gospa Beauly. Kdaj torej izgine gospa Beauly? V istem času. ko je Kristina Ormsay zapustila bolničino sobo.
Kmalu se začne zvonec na vso moč oglašati. Bolničarka prihiti in opazi, da so se jutranji simptomi še močneje ponovili. Podana ji je moiala biti nova. še močneiš^i doza strupa, med tem ko je bila bolničarka odsotna, in zapomnite si, med tem, ko je bila izginila gospa Beauly.
temnem obrazu steze, vodeče v globino duše.
Za trenutek, se mi zdi, sem se nasmehnil, kakor se človek nasmehne ob misli na veselje in smeh, nato pa mi je pogled zdrknil na ljubki, rdeči deklici. Ol daleč sem pobožno pobožal drobni glavici, potem pa smo se ločili; oni proti svetli vili jaz na drugi konec.
Ko zdaj strme moje oči na tisto sončno pot, glelajo njo, vso rožnato, lepo, sredi mladeda cvetja in se utapljajo v njene temne oči, ki hrepene muno glasnih, brezskrbnih, veselih besed.
Pod oknom nihajo drobne rožnate veje in se stegujejo proti oknu; rožnobeli cveti hrepene navzgor, zdi se mi, polni vroče želje, da bi mi žejnemu njihove čaše, polne meda nudile sladkega soka.
Sklanjam se skozi okno, globoko pod menoj so drobni nežni cveti. Vročo željo imam tudi jaz, da bi se sklonil globoko, dl bi objel to pomlad!
Toda cvetje je pregloboko pod menoj. Ce bi se sklonil do njega, bi padel v globino Drobno cvetje bi objel in poljubil, a bi ga tudi raztrgal Ln polomil, da bi le še . drobni, osamljeni, rdeč-; pnpki strmeli ob sivem, grapavem zidu in hrepeneče niha'i navzgor
Sicer pa, mogoče bodo nekoč nežni. rdeM popki razcveteni v lepe belorleče cvete, dosegli okno in ljubko trepetaj na njem, v toplem vetru, obsijani cd sočnih žarkov! Ir. tisti, ki bo prišel za menoj, bo lahko gled->l in občudoval čisto od blizu cvetje ii pil med iz omamno dišečih čaš!
Kaj vem, kaj znam?
155.	Kako se imenuje tigrasti konj z običajnim imenom:
156.	Kako so se imenovali voditelji italijanskih vojakov najemnikov v renesančni dobi?
157.	Kako se imenuje junak v romanu Dostojevskega »Zločin in kazen«?
158. Skrivnost urejenega kazalnika.
O marsikateri vsakdanji stvan sploh ne premišljamo, a če nanese govor nanjo, ji ne vemo odgovora. Tako vas bo presenetilo vprašanje, kolikokrat se v 12 urah krijeta kazalca naših ur Krijeta se vsako
uro enkrat, kaj ne? Torej?
• • *
Rešitev nalog 30. t. m.:
151.	Kvadrilijon je število s 24 ničlami.
152.	Voda se sploh ne da st'.. r iti.
153 Belgijska denarna enota se imenuje belga
154. Krog:
Vrsta 1—5: de^eterec. vrsta 2—6: desetinka. vrsta 8—4: :dentičen. vrsta 7—3: kvartanje.
POSTERESTANTE
Gospodična: »Ali je tu pismo pod Šifro »Tisoč poljubčkov?«
Uradnik: »Ne, prosim, tu Je pismo ped ilfro »Tisoč deset poljubčkov.«
Gospodična: »O, to ho moje! Moj zaročenec je namreč bančni uradirk Gotovo je prištet obresti!«
Bolničarka stopi na hodnik, da bi nekoga
poklicala in se znajde iz oči v oči z gospo Beauly, ki hoče vedeti, kako gre gospe.
Kasneje pride gospa Beaulyjeva z gospodom Macallanom v bolničino sobo. Umirajoča ju nekako čudno pogleda in ju nažene. Gospod Macallan ne vidi v tem nič drugega kakor izbruh nejevolje, ki ga opravičujejo ženine bolečine in ostane v sobi, da pove bolničarki, da je dal poklicati zdravnika. Kaj pa stori gospa Beauly? Kakor hitro je zagledala tisti bolničin pogled, zbeži prestrašena. Mar ne zadostujejo ta dejstva, ki so jih izpovedale priče pred sodniki, da se opravičijo sumnje?
Po mojem mnenju je zaključek očiten: roka gospe Beaulvjeve je podala bolnici drugo dozo strupa; iz tega izhaja logično, da ji je tudi prvo dozo ponoči podala ona. Kako je mogla to storiti? Prečitajmo si znova izpovedi prič. Bolničarka pravi, da je od dveh ponoči do šestih zjutraj spala. Govori še o enih vratih, ki so vodila v bolničino sobo, zaklenjena vrata, a nihče ne ve, kdo ima ključ. Nekdo si ga je moral prisvojiti, čemu naj ne bi bila to gospa Beaulyjeva.
še nekaj: Miserimus Dexter je dejal, da ima svoj osebni nazor o smrti gospe Ma-callanove. Ko je govoril o gospe Beaulyjevi, se je posluževal izrazov, ki so jasno pričali, da ji je nenaklonjen. Ali jo morda tudi on sumi? Moram ga to vprašati. Ako misli kakor jaz, tedaj je .oja pot jrsna. Ko se bom srečala z gospodom Dexterjem, pojdem kot nedolžna tujka h gospe BeaulyjevL
Ko sem storila ta sklep, sem postala mirnejša. Tudi svež zrak v vrtu je doprinesel svoje, da sem se pomirila in sem bila pripravljena leči v posteljo. 2e čez nekaj minut sem trdno zaspala. Prbudilo me je lahno trkanje na vrata moje sobe. SliSala sem glas svojega dobrega prijatelja Benjamina.
»Bojim se. da mi umrete od gladu, ako boste tako dolgo spali. Ura je pol dveh in oglasil se je nek vaš prijatelj, ki bi rad kosil z nama.«
»Moj prijatelj! Kje so bili moji prijatelji? Moj mož je bil daleč. Stric me je pustil samo, obupan nad menoj.
»Kdo pa je?« sem vprašala skozi zaprta vrata.
»Major Fitz-David.c
Skočila sem s postelje. Bil je pravi člo vek, ki sem ga potrebovala. Major Fltz-David je poznal ves svet, bil je dober možev prijatelj in zdelo se mi je nemogoče, da ne bi poznal tudi Miserimusa Dexterja.
Oblekla sem se za silo in šla k obeda.
šestnajsto poglavje STVAR JE TEŽKA
Ko sem stopila v obednico, ml je major prihitel naproti in mi poljubil roko.
»Ne vprašam vas po vašem zdravju, saj se vam zrcali na obrazu. Najboljše lepotilno sredstvo za vas je dobro spanje.«
»In vendar nisem spala, kakor misliti vi, major. Ce vam povem po pravici, sem bedela do zgodnjega jutra, kajti vso noč sem brala.«
»Kakšna knjiga pa vas je tako zanimala?«
»Poročilo o sodnem procesu mojega
moža.«
Major se je prenehal smehljati. Osuplo me je pogledal.
»Nikar mi ne govorite o tej strašni knjigi! Nikar mi nikdar ne omenjajte te usodne knjige. Obed je pripravljen, pustimo skrbi in veselo za mizo.«
Odvedel me je k mizi ter mi napolnil krožnik, z izrazom človeka, ki je zaposlen z najvažnejšim opravilom v svojem življenju. Niti za trenutek ni utihnil.
ANEKDOTA
General Jackson
Ameriški general Jackson je imel slogo Joca, kj si ga je rad privoščil čez mero.
—	Martin, je dejal general neki daii zdaj mi je tvojih neumnosti dovolj. Skleni! sem, da te bom pognal iz službe, ker ml ljudje pripovedujejo dan na dan hujte stvari o tebi.
—	Prosim, gospod general — se odre®* prisebni Irec, — kakor mislite, da Je najbolj prav za oba; toda povem vam samo tole: Ce bi jaz vse verjel ljudem, kar govorijo o vas, potem bi bil že davno sam pobegnil od vas. Sicer pa ostanem vaS pokorni sluga.
Ob času, ko je Abubekr vladal verni, kom, je imel za vezirja Osmana, Afano-vega sinu, ki mu je popolnoma zaupaL Seveda je imel Osman mnogo sovražnikov ia nekega dne je prišel pred kalifa neki mo-žak in spregovoril: »Gospod, na svojiA prsih rediš kačo! Tvoj vezir ti streže po življenju. Vedi, da posoja Osman denar m da ima navado, določati kot dan za povračilo dan tvoje smrti. Ali razumeš, kako računa s tvojo skorajšnjo smrtjo?«
Abubekr se je raztogotil tn je dal vesrfrja takoj poklicati, da bi zahteval od njega odgovor za takšno početje. Ko se je Osman pred vladarjem trikrat priklonil, kakor za_ hteva običaj, in slišal obtožbo, je odgovoril: »O gospod, tvoj kakor britev ostri razum sem vedno občudoval, pa ne morem sedaj razumeti, da ti je zavist mojih sovražnikov razsodnost tako skalila! Saj M moral vendar uvideti, da si želim tvoje življenje samo podaljšati, ko posojam denar, ki naj bi se vrnil na dan tvoje smrti. Na ta način se dvigajo namreč vsak dan vro6* molitve v nebo. da bi ti darovalo dolgo življenje, kajti čim dalj časa boš živel, tem boli se oddaljuje dan povračila!«
Abubekr je uvidel svojo zmoto in je klonil vez rju znova svojo milost.
Zelo znan filmski igralec je špekuliral mimogrede prav uspešno z borznimi vrednostmi. Poleti ga je vprašal neki prijatelj: »Nu, stara bajta, ali si imel spet uspeh?«
»Kaj bi s tem!« je odgovoril zvezdnik. »V februarju sem kupil takšno reč, takrat je stala samo na dvanajst — danes pa stoji že na pet in trideset!«
»Strela!« se je začudil prijatelj, »kakšna akcija pa je to?«
»Akcija?« je odvrnil igralec. »NI akcija — samo toplomer!«
INSERIRAJTE V ,, JUTRU"
&3UTEE0« SE, 73
Četrtek, 1. IV. 1943-XXI
I1
Tunlsla: nostri carri armati impegnati contro mezzi corazzati nemir? — Iz Ttinisa: Italijanski oklopni vozovi v borbi s sovražnimi okiopnjald
ŠPORT
Visoka priznanja
Kolajne Dnceja zaslužnim športnikom iz Ljubljanske pokrajine
Na predlog predsednika CONI-a je Duce podelil med številnimi odlikovanji za športne zasluge za leto XX—1941—1942 v območju plavalne zveze tudi naslednje kolajne:
srebrno kolajno II. stopnje Branku žižku za državni rekord in bronasto kolajno Fine DragušL in Jožefu Močano kot zmagovalcema na drž. prvenstvu.
Našim ocliičnjm športnikom v vodi tudi naše čestitke!
Nogonnst ima feesefl®
Spet dvojni spored v nedeljo: prijateljski in pripravljalni za prvenstvo
Razen kvalifikacijske tekme, ki jo je nogometna zveza določila za prihodnjo ne-deljo in bo med enajstoricama Dopolavora iz tobačne tovarne in Mladike rešila vprašanje, katera izmed obeh bo vstopila v elitno družbo v prvi diviziji jn katero b<> dobila svoje mesto v kategoriji št. 2, bodo nogometaši govorili tudi na drugem igri. šču. čeprav še enkrat »samo« v prijatelj-. skem srečanju. Toda imeni
Hermesa in Marsa imata že svoj nogometni sloves in grotovo jih bo precej, ki bodo hoteli videti še enkrat, kako se bo.sta — zadnjo nedeljo pred vstopom v borbo za točke — pomenila ta dva stara nasprotnika z ljubljanskih travnikov. Dogodek ima to pot še svojo posebno privlačnost, in sicer zaradi tega, ker je Hermes že pred 14 dnevi sprejel Marsovo garnituro za domačim plotom in jo takrat »povozil« z neverjetno visokim 6:3: Marsovci so pobrali rokavico in stisnili zebe; zadnjo nedeljo so preskusili svoje moči z Dopolavorom in oni dan jim je spet šlo po starih metodah. Toda, preden bo šlo zares, bi se le še radi ogledali s Hermesom, da poravnajo vsaj letešnje račune.
In to bo v nedeljo, v prav resni in ogorčeni obliki. Tekme bodo ob 15.30 na Her-mesovem stadionu v šiški in da bo prireditev imela tudi svoj uvod, so prireditelji poskrbeli tudi za predtekmo, ki jo bosta igrali rezervi obeh nasprotnikov glavn« tekme s pričetkom ob 14.15.
Zafclfit&si (res!) tura? z klu ž©gš©o
V soboto in nedeljo še enkrat revija
table-tenlstov Glede sporeda z belo žogico na zelenih mizah se nam letošnjo sezono res ni treba pritoževati. Bog varuj, da bi hoteli reči s tem, da je te vrste športa za zdaj dovolj, ko imamo nastopov v drugih panogah tako malo, toda res se je letos v športu obračalo tako svojevrstno, da smo šest ali pet dolgih zimskih mesecev živeli ob samem tabletenisu. No, in ker je ta panogica športa le b:lj na koncu v dolgi vrsti drugih bolj borbenih in še bolj privlačnih za igralca in gledalca, je pač neogibno, da ji bomo začasno dali slovo brez dolgih govorov in opravičevanj. Zdaj prihaja ze-
lena pomlad in zdaj so na vrsti številni drugi, ki jim je teren za šport široko odprt in zunaj pod božjim soncem.
Toda ne glede na to, da se že oglašajo prvi znanilci drugačnih športnih izidov od onih, ki smo jih merili ves ta čas ob tiktakanju dveh lahkih loparčkov, pozdravljamo in objavljamo še en razpis, ki ga po -šilja športna sekcija Hermesa za svoj zaključni table-teniški turnir v soboto in nedeljo 3. in 4. t. m. Kar sedem disciplin je na sporedu v obeh dnevih in še enkrat bodo nastopali pred nami vsi oni mojstri z belo žogico, ki so letos poskusili prav do zadnjega vse, da bi izbrali najboljšega, pa ga očitno še zmerom niiso našli čiisto dokončno.
Bodisi kakor koli, iz razpisa je razvidno naslednje:
Športna sekcija Hermesa razpisuje za 3. in 4. aprila zaključni turnir v namiznem tenisu z naslednjimi disciplinami:
Moštva: prijavijo se lahko klubi kakor tudi neklubska moštva. Prijavnina znaša 15 lir. Nagradi sta dve. Igra se po sistemu igre za Davisov pokal.
Poedinci, kategorija A: sodelovati so upravičeni vsi verificirani in neverificira-ni igralci. Nagrade so štiri. Prijavnina znaša 5 lir.
P«ed'nci, kategorija B: sodelovati so upravičeni vsi na turnirjih doslej nepla-sirani verificirani in neverificirani igralci. Prijavnina znaša lir 5. (Kdor se prijavi za kategorijo A in B, plača samo 8 lir.) Nagrade so štiri.
Poedinke: sodelovati so upravičene vse verificirane in neverificirane igralke. Prijavnina znaša 5 lir. Nagradi sta dve.
Juniorji, kategorija A: sodelovati so upravičenj vsi verificirani in neverificirani juniorji. Prijavnina znaša 5 lir. Nagrade so štiri.
Juniorji, kategorija B: sodelovati smejo vsi juniorji. ki se v zadnjih štirih turnirjih niso plasirali v finale. (Prijavnina za sodelovanje v obeh juniorskih turnirjih znaša 7 lir). Nagradi sta dve.
Moške dvojice: prijavn'na znaša 8 lir za vsako dvojico. Nagradi sta dve.
Mešane dvojice: prijavnina znaša 8 lir za vsako dvojico. Nagradi sta dve.
Vsak igralec mora igrati najmanj v dveh različnih kategorijah. Igra se le z »01ympia« žogicami. Vse igre se igrajo na »best of three«. Prijavnice sprejema vodstvo turnirja z 31. marcem Vsak igralec, ki se prijavi, lahko poseča in trenira v Hermesovi dvorani do začetka turnirja, čim plača prijavnino.
Torej v soboto popoldne in v nedeljo od 8. zjutraj dalje v Hermesovo dvorano k Mikliču!
s— SK Žabjak. Komb'nirano I. moštvo igra v nedeljo na igrišču Hermesa ob 10. uri s kombiniranim moštvom tobačne tovarne. Istotam igra mladina z mladino Hermesa ob 11. uri. V petek ob 14. obvezen trening na običajnem mestu. V petek ob 19. je v društven-' sobi sestanek članstva, kamor so vabljeni tudi novi člani.
s— Znano teniško igralko Hejcn VVill*
je ugriznil pes v roko. Rana sp je prisadiia in dama se je morala zateči h kirurgom ki so ji spričo težke infekcije resda rešili življenje, toda mojstrici z raketom so ostale usodne posledice. Njena desna roka je deloma ohromela in tenisa ne bo igrala ni koli več.
OKVIRJE
IZDELUJE SPECIALIST
HTOLFOVA Ui-
»t««*««« KUPUJTE
edino pri naših OGLAŠEVALCIH!
Mali oglasi
Hišni posli
dobijo službo
Pošteno dekle
k 8 osebam, iščem. Plača in Arana dobra. Nastop takoj a!i po dogovori. Naslov v vseh pod. Jutra.	519ž-la
Slnžldnjo
vajeno vseh bišn':h del, se sprejme takoj k dvpma osebama. Naelov v vseh poel. Jn-tra.	aS06-la
G os p. pomočnico
veščo kuhanja in Tseh h>nih del, pridno in poSteno. sprejmem. Cemažar, Groharjeva 23.
5218-1 a
Persianer-plašč
rabljen ali nov, kupim. Naslov v vseh pod. Jutra.
5176-7
Športni voziček
lep. zamenjam ti globokega. PonuJbe na ogl. odd. Jutra pod »Omenjava«. K12-7
Kolesa
Več tricikljev,
rabljenih in norih. raz|iroiia;a 7.a zelo nizko ceno Ga^ogeno Merkur, Puharjeva 6. 5234-11
Postrežnico
sprejmem za fas od pol dveh do treh. Naslov v vseh pod. Jut™.	5223-1»
Uradništvo
išče službe
Trgovci, zadruge, društva, obrtniki!
Koreepondent za italijanščino, zmožen vseh pisarniških del, išče zaposlitve za par ar dnevno, tedensko ali [m dogovoru. Sprejme delo tudi na iiom. Ponudbe na ogl. odd. Jura po<l »Reference«. 5-37-2

Brivskega vajenca
in frizersko vajenko, takoj sprejmem. Kranjc Franci — Ljubljana, Ccrnetova ui. 23.
n 5225-44
^Potniki
Resni zastopnik
italijanskih vrdk. išče dobro ljubljansko trgovsko hišo za Tržaško pokrajino. Reference na razpolago Ponu !be na ogl. odri. Jutra [iod »X.«. 5236-5
DI!
Gramofon
in plošče si tzpusodite proti mali odvodnim pri tt »Everest«, Prešernova 4).	212 M-J
Fižolove prekle
dobite |.ri li<.«|*juaifcki zvezi v skladiščih v Maistrovi ulici 10.	52C9-6
Blagajno
stoječo in decimalno tehtnico do 25 k<r, prodam. Naslov v vseh nosi. Jutra. 5203-6
Štedilnik
za večji kuhinjski obrat, kompleten. s 6 ploščami in bo.ler-jem ugodne naprodaj. Ogle-la.i: Resljeva 18. hišnik.
5208 6
Lesene držaje
za !oj<ue in lesene držaje za omrla. Vnm hhk.j dobavi Oo--podarska zveza. B'eiweisnva 29.	5227-6
Poltovorni avto,
nosilnost 1000 kg. zelo poceni naprodaj. Gasogeno Merkur. iJuhar;eva 6.	5232-10
Motorno kolo
■jO cem, v odličnem stanju, j .vovrstne znomke. zelo ugod no naprodaj. Gasogeno Merkur. Puharjeva 6.	5233-10
Površnik
-viturjeve barve, (iojjolnom: aov, predvojno blagu za sn i n;o postavo ug dno naproda, V::toria Kmanuela 48. visoko pritličje, dano.	5231-13
Razprodaja
več damskih in moških bi-cikljev po zelo nizki c»ni. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6.	5235-11
Kompleks zemljišča
lep, cea 4800 kv. m, v severnem de'u mesta po zelo ugodni ceni prodam. Realitetna pisarna Kunaver Ludvik, Miklošičeva 34.	5207-20
Hišo
v. ali tik Ljubljane za ca. 250—330.00(1 lir. kupim, ev. s hipoteko direktno od prodajale«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hiša 350«. 5204-20
n tU k iii T* T'
Opremljeno sobo
oddam ves dan odsotnemu gospodu. Mirje. Verstovškova 16, jiodpritličje.	5216-23
Elegantno sobo
s sou|wal>o kopolnice, oddnm. Ogled od 12. do 14. ure pop. Celovška cofa 72-1, vrata 4.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam. Krakovsko nlica 2!>. 5213-?'
Opremljeno sobo
sončno, s souporabo kopalnice, oddam takoj v centru. — Stro9*mayerjeva ul. 8-II. levo.
o2:9-iJ
Opremljeno sobo
veliko, oddam lakoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 5222-23
Opremljeno sobo
odilnin gospodični v centru. Naslov v vseh rosi. Jut-a.
5230-23
r m
Impiegate cercano
lue uiincre ed uu letto. sa-lotto annepso con o Sfiiza p»-noforte. hagno e c"m'«lo cuci. na, buone retribuzione. Ponudbe na ogl. o.id. Jutu pod >0. P. I.«	5226-23a
Solnčno sobo
(razno a i opr-ml.eno. mirno, iščem v sre iišču mesta za a-ko; ali (ozne e. Ponudbe na ngi. odd. Jutra pol "končna soba«.	5214^233
Opremljeno sobo
p pustbnim vhoiom s dvema l«steljama. u|iorabo kopalnice.
bližini Poljanske vojašnice do tromostovja. iščem Ponud be na ogl. odd Jutra pod Mirno, snažno« 5?:0-23a
Glasbila
Najboljše citre
fo o a;aia Agla. vijolo. vse t a 1200 lir. prodam. Naslov v vseh posl Jutra. 5202-2«
Pisalni stroj
dobro ohranjen, po mov nosti novejšo tipo. ku im. Ponuditi: A Kova •C. Prešernova 44
211-M .1
Hranilne knjižice
Kmečkega n posojlu-ea .lo ma -,ana. kupm. l'onudbe na ogl. odd Jutra pod čevje 300«.
fCo-5057 i 6
Šivalni stroj
ir.alo rabljen kupim l'or.u 'bi iia ogl. odd Jutra pod »T« koj 55«.	5211-29
Šivalni stroj Singer
logrczljiv, ^k ira nov, prodam Sv. Petra c. 8. 2-krat »von:ti Ogled od 12. do 15. are.
5224 29
Singer šivalni stroj
pogrezljiv, prodam Na ogled: »Triglav«, Resljeva c. 16.
5239-29
Šivalni stroj,
krojaški, 2namke Jax s kole-nastim vzvodom, dobro ohranita in šiv. stroi z dolgim čolničkom na ročni pogon Singer, proda Rebolj, Kamniška 15.	4825-26
t
nformacije
Izgubljeno
Klobuk
se je našel, Daj se vpraša pri pošti Ljubljana 1. siirejeni pripor, pisem odd. IV. 5210-28
Rdeč otroški sandal
se je izgubil ua cesti na Rožnik. Poštenega mjditelja se naproša, da ga od la v pekarni Kavčič. Gmdišče 5.
5228-28
Obrt
Papirnate vreče
50X100 cm, za 50 kg, izdeluje »Papirocel«, Ljubljana. Lepodvorska 23. 4835-30
Izjava
Podpisani Uriuir t:anko. pos.. izjavljam, da nisem plačnik za dolgove g. Cukijati Rajko. Gričar Stanko, pos.. Ljubl ana. Moste. Zaloška c 32. 5221-31
Pridelki
Prave mesne kocke
in zelenjavne Liebig za juho dobite še v trgovini V»rh'č. Stritarjem olicn. 5217-33
Informacije vseh vrst, razne usluge, razmnoževanja, prevode. prošnje in vloge v italijanščini izvršuje »SERVIS BIRO«, Sv. Petra cesta 29.
t
Umrla nam je naša ljubljena soproga in sestra, gospa
Heleno Cnndolini
soproga ing. podpolkovnika v pok.
Pogreb drage pokojnice bo v Četrtek, dne 1. aprila t. 1. ob 3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu.
Ljubljana, Dunaj, 30. UL 1943.
Globoko žalujoči: VLADIMIR, soprog; HERMINA MARKIZA DE BAYOS, sestra
EN OSTALO SORODSTVO
t
Z jokajočim srcem sporočamo, da je ugasnilo življenje naše najboljše, zlate mamice, stare mame, sestre, tašče, svakinje, tete in sestrične, gospe
roj. LINOTNER
V težki, dolgotrajni bolezni je z vzgledno potrpežljivostjo in vdanostjo izpila kupo trpljenja in se tako dobro pripravljena za večnost vrnila k svojemu Stvarniku.
Materi zemlji izročimo njeno izmučeno telo, kjer bo pričakovalo vstajenja, v četrtek, dne 1. aprila 1943 ob %4. uii popoldne z žal — kapelice Sv. Nikolaja — k Sv. Križu.
Truplo nepozabne mame leži do 2. ure popoldne v njenem domu, Florjan-ska ulica št. 11.
Vsi, ki ste poznali njeno blago srce, molite zanjo.
Ljubljana, Šmarje, Beograd, Osijek, LInz, dne 31. marca 1943.
Žalujoče rodbine: ŠERJAK, ZUPAN, BREČKO, LUKMAN, CERAR, LENDTNER. BRIŠČEK. LESKE
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem. ki so mu v težki bolezni lajšali trpljenje, vsem, ki so počastili njegov spomin, ga spremili na poslednji poti in okrasili s cvetjem in vsem, ki so nam na kakršenkoli način izkazali svoje sočustvovanje.
Maša zadušnica se bo brala v petek, dne 2. aprila t. 1. ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi v Trnovem.
LJUBLJANA, dne 31. marca 1943.
žalujoča rodbine: KOHITZKT — BOHINC

A. ALEXANDER:
P0ZABL MfiPE¥_
ROMAN
»Kaj?« je zdajci vzkliknil Ciuppik, in na obrazu se mu je pozakalo živahno presenečenje. »Brzojavko ste dobili šele pred pol ure ? ... Nezaslišano!... Hvala, dobro ... Ne, naročilo je zdaj brez pomena!«
Ciuppik je negibno obsedel za pisalno mizo in se globoko zamislil. Nato je jel s svinčnikom nekaj računati; in mahoma je poskočil ter udaril s pestjo po mizi.
»To me stane 257.360 dolarjev!... Zblaznel bi človek!« Spet je jel s kratkimi, razburjenimi koraki begati po sobi sem ter tja.
Dora ga je gledala in spoštljivo molčala. Tedajci se je ustavil pred njo.
»Kako je že bilo, gospodična?« je vprašal. »Pred-snočnjim ste bili z menoj v Chicagu na razgovorih z zastopniki kanadskih železnic. Po večerji, v hotelu, sem jel citati časnike ... Da, prav tako: v listu sem našel beležko, tako zanimivo, da sem zahteval papir, pero in črnilo. Dobro se spominjam: zaradi varnosti nisem zaupal brzojavke hotelskemu vratarju, ampak, evo: dal sem jo baš...«
»Meni, gospod Ciuppik,« je rekla Dora in pogledala šefu v oči. Lahko se zanesete, da sem se podvizala in kar najbolj vestno opravila naročilo.«
Ciuppik je bil videti v zadregi.
»Verjamem vam! In potsm? ... A kaj je danes?... Naprej!...« Nekdo je bi! potrkal na vrata. Na Ciuppikov poziv je vstopil mlad uradnik, ki se je spoštljivo priklonil in javil:
Poštni ravnatelj gospod Yates in neki detektiv bi rada govorila z vami v nujni zadevi.«
Ciuppiku so se oči zaiskrile, ko je odvrnil:
»Naj prideta!«
3. poglavje
Izmed gospodov, ki sta stopila v delovno sobo, je bil eden dokaj prileten in trudnega, gubastega obraza. Drugemu ni moglo biti več kakor trideset let; bil je srednje postave in moškega, odločnega obraza, z vsemi značilnimi črtami anglosaškega plemena.
»Dovolite, da se predstaviva?« je vprašal starejši gospod. »Jaz sem poštni ravnatelj Yates, to pa je gospod Huntington iz zasebne detelttivske pisarne Clayvills & Huntington.«
Ciuppik, ki je bil vstal, se je takisto predstavil.
»Poznam vašo pisarno,« je nadaljeval, ko je bil povabil prišlega, naj sedeta. »Tudi sam se zatekam k nji, ker je res zanesljivo podjetje, čeprav se daje prebito drago plačevati... A čemu se moram zahvaliti za čast vajinega obiska?«
Poštni ravnatelj se je obotavljal. Sedel je v razkošnem usnjenem naslanjaču in neodločno švrkal z očmi po Dori. Ko je dekle to opazilo, je pobrala
nekaj pisem in se pripravila, da bi odšla. Šef ji je mignil, naj ostane.
»Mislim, da slutim, zakaj želite govoriti z menoj,« je dejal in namršil obrvi. »Gospodična... skratka, gospodična ve, za kaj gre. Govorite brez skrbi.«
»Dobro,« je še vedno malce neodločno rekel Yates, s-kakor izvolite. Gre pač za neko brzojavko ...«
»... ki bi bila morala dospeti včeraj zjutraj, a je bila dostavljena s štiriindvajseturno zamudo. »Mar ne?« mu je segel Ciuppik v besedo. Govoril je hladno in mirno, ne da bi kazal le količkaj sledi o nedavnem jeznem izbruhu. »Kaj mi imate povedati za-stran tega?«
»Stvar je mučna, da nikoli tega, od sile mučna!...« Yates si je nekajkrat zaporedoma potegnil z roko po potnem čelu in živčno podrsal v naslanjaču sem ter tja. »Pismonoša je z vašo brzojavko pobegnil.«
»Kaj?« je osuplo vprašal milijonar. »Pobegnil, pravite ? Z mojo brzojavko ?«
Poštni ravnatelj je prikimal.
»Bolj primerne besede ne vem, kajti tako je bilo in nič drugače.« je pojasnil. »Pismonoša, ki je bil dobil tri brzojavke, da jih dostavi, se ni več vrnil. Dve je oddal naslovnikoma, vaše pa ne. V prvem trenutku se nismo vznemirili zaradi njegove odsotnosti, meneč, da je nepričakovano obolel. Davi pa, ko smo videli, da ga še vedno ni, smo poslali gledat, kaj je z njim. Zamislite si naše presenečen je, ko nam je kmalu nato gospod Huntington sporočil, da se je mož snoči odpeljal čez kanadsko mejo. Za vsak slučaj sem dal dostaviti nov izvod vase brzojavke;
nato sem hotel govoriti z ubežnikovo ženo. Ta me je s solzami v očeh prosila, naj ga ne ovadim, in po korenitem preudarku sem si res dejal, da nimam pravega razloga za uvedbo kazenskega postopka proti pismonoši, ker ne gre ne za tatvino ne za prevaro. Naš človek si ni prisvojil niti centa in n:im ni prizadejal gmotne škode.«
»Zato pa meni!« je oporekel Ciuppik in planil poštnemu ravnatelju v besedo. »Jaz sem oškodovan za blizu 260 tisoč dolarjev.«
Zdaj je bil Yates na vrsti, da osupne.
»260.000 dolarjev? Potem je stvar kakopak se drugačna... Kak nesrečen slučaj!«
Milijonar je skomignil z rameni.
»Težko je reči, da bi šlo zgolj za slučaj!« je pripomnil.
»Kako to ? Kaj mislite ?«
»Mislim, da gre najbrže za zločin,« je suho rekel Ciuppik. »Kaj pa vi menite, gospod Huntington?«
Mladi detektiv je zamišljeno pozibal z glavo in dolgo izbiral besede, preden je izpregovoril.
»V zadevi, kakrcna je ta, ne bi hotel kar tako misliti na zločin,« je rekel nazadnje. »Dosti bolj mogoče je, da gre za navaden slučaj. Denimo, da bi bil imel naš človek, reči hočem, pismonoša, svoje posebne, od službe povsem neeodvisne razloge za to, da nenadoma izgine. V taki stiski je bilo zanj pač docela ne važno, ali dostavi pred svojim nestankom eno brzojavko več ali manj. Sklepam torej...«
»Skratka,« se je Ciuppik nestrpno oglasil, »po vaših besedah bi bilo soditi, da tudi vi verjamete v slučaj?«
Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij >Jutra<: Stanke Virant — Za Narodno tiskarno 4 d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za tnseratnl del je odgovoren: Ljubomii Volčič — Vsi v Ljubljani