NAREDIMO VSAJ NAJNUJNEJŠE
»Navje ne bo več madež«
Dne 25. novembra |e v Delu in 8. decembra v Dnevniku iz-žel članek -Navje ne bo več madež". K temu Članku bi pri-pomnil, da ura zamujena ne vrne se nobena. Zraven poko-pahšča pn sv. Križtofu na kate-rem počivajo naSi kulturni de-lavci, ki so orali ledino našemu slovenskemu jeziku. ni bilo umestno postaviti sedanje Go-spodarsko razslavišče.
2a obravnavo namembnosti tega prostora je bil razpisan javni natečaj, katerega rezultat je bil. da ta proslor v nobenem pnmeru m pnktaden za zgradi-tsv takega razstaviSča, ki bi v arhitektonskem in funkcional-nem oziru odgovarjal svojemu namenu! Sedanja lokacija na tem mestu je utesnjena Pavi-Ijoni so stlačeni tako, da z medsebojno razdaljo pred-stavjajo prave ozke prehode. Lahko )6 projektanta strah pred velikim koiosom, ki je da-nes Še vedno invalid in čaka svojega okrevanja.
Ta ambient, zaokrožen in dograjen, bi bit arhitektonsko tako močan, da bi z gajem slavnih moz 5e kar pošteno za-dihai.
Protesor arh. Pletnik |e ho-tel z lepimi nasadi in načrti ter razumevanjem rešiti ta pro-blem.
Velika stavba zaključena v ceioti bi lahko predstavtjata lep dom naSe mladine. ki bi s sprehodi po gaju slavnih mož doživljala čase, ko so naši veli-ki možje postavljali temetje na-Sega slovenskega jezika. Tudi Bežigrad bi bil parka v tej be* tonski džungli zelo veseM Naši arhitekti bi morali včasih tudi iti v korak s tako volikim umet-nikom, kot je bil profesor arh. Plečnik.   Njegova  velika dela
niso znana samo v naši ožji domovini, temveč segajo tudi daleč preko naših meja.
Novo razstavišče bi moralo biti locirano na severnem delu Bežigrada. Napravil bi se načrt modernega razstavišča. ki bi imel po vseh funkcijah, ki jih tako razstavišče zahteva, zao-kroženo, lepo, harmonično ce-lolo.
Izgovor, da bi bilo razstavišče predaleč od jedra Ljubljane, ni utemeljena, Tudi druga mesta imajo razstavišča postavljena jzven svojega mestnega jedra. Vse bi se da!o prometno te-hnično lepo urediti.
Nujni ukrepf, da bi se dalo le nekaj rešitt. so: obstoječe štu-dentovsko naselje (Baragovo semenišče) bi se moralo bre2-pogojno zaključiti. Kako se more delo arh Plečnika tako maiomarno izmaliČiti in poslati v pozabo? Vse neugledne zgradbe. barake. skladišča raznih gradbenih elementov itd. bi morali brezpogojno od-straniti, saj delajo Navju veliko sramolo. Ko bi vse te barake odstranili, bi se iz vzhodne strani zaključene stavbe štu-dentovskega naselja napravil lep prehod v obstoječe Navje. Staro pokopališče Navja bi bi-lo treba pošteno obnoviti, po-sebno arkade, ki predstavljajo še danes res lep ambient. Veli-ka zaKljufiena zgradba študen-tovskega naselja bi delila raz-stavišče v dva dela: v nov. se-danji svet in stari lirični svet. Ta svet, ki je Se ostal, je treba spoštovati. Razumljivo je, da bi ga morali z velikim občutkom posaditi s pokopališko floro-Dostopa pa bi bila dva: eden neposredno iz razslavišča, drugi pa iz Linhartove ulice.
ARH. FRANC KUGLlČ