V uredništvu smo se domenili za reportažo o fem, kaj počno študentje med počitnicami. Tiste, ki so se na fakultetah tresli v izpitni mrzlici, smo pustili vnemar. Mrzla univerzitetna knjižnica je bila Eoptrta. V Naselju pa ni več tako veselo, odkar veljajo nova pravila o obiskih in zabavah. Torej, v Ljubljani ni bilo opaziti dosti počitniško razpoloženih študentov. Kje pa so potem bili?
KONGRES
manifestacija -mladine
?•
MESEC DN! JE ŽE POTEKLO, ODKAR SE JE V BEOGRADU ZBRALO VEČ KOT 1200 DELEGATOV, DA B! GCENILI DOSEDANJE DELO LJUDSKE MLADINE !N V OBRiSIH ZAČRTALI NADAUNJO POT.
Besede tovariša Tita, ki jih je izrekel prvi dan kon-gresa — ko ugotavljate uspehe, govorite odkrito o slabo-stih, da bi jih bilo v prihodnje vedno manj — so bile vo dilo celotnemu delu kongresa. Delegati so govorili odkri-to, brez pomislekov so kritizirah pomanjkljivosti svojega dela in okolja, v katerem delajo.
V obdobju med obema kongresoma so se pri nas iz-vršile zelo pomembne spremembe v socialistični struk-turi prebivalstva. Dosegli smo tak nivo proizvotl^ah^ sil, na osnovi katerega se nadaljnji razvoj ng more razvijati na povečevanju zaposlovanja, temveč na dvigarijto" jpro-1 '• duktivnosti. Toda pogoj za večjo produktivnost in proiz-vodnjo je, poleg ostalih elementov, strokovna usposoblje« nost proizvajalcev.
Družba postavlja vse večje zahteve v pogledu kvanti-tete in kvalitete strokovnih kadrov. Možnost zaposlitve mladih ljudi je ozko povezana z možnostjo šolanja in zato so mladi življenjsko zainteresirani za nadaljnji razvoj strokovnega izobraževanja. Razvoj šolstva zahteva tudi reševanje ninogih materialnih vprašanj, tako dijakov kot tudi študentov. Brez štipendiranja, mreže dijašikh in štu-dentskih domcv bi bilo za določene kategorije mladih ljudi zelo otežkočeno strokovno izobraževanje.
Diskutanti so opozorili, da je tam, kjer je bilo uve-deno kreditiranje, štipendiranje zelo nazadovalo.. Neka-tere delovne organizacije, ki so si napačno tolmačile in ocenjevale kreditiranje, so zmanjšale število štipendij, ali pa jih celo tokinile. Ljudska mladina in Zveza študentov se mora kljub tem napakam še nadalje zavzemati za šti-pendiranje in za kreditiranje KOt dopolnilno obliko šti-pendiranja, posebno pa za principialnost in družbeno od,-govornost organov, ki dajejo štipendije. štipendiranje je oblika družbene delitve in mora biti podrejena socialistič« nim normam delitve. štipendija ni navadna investicija brez obveznosti in odgovomosti.
Veliko pozornos: je kongres posvetil tndi idejnopolitič-nemu izobraževanju mladih. Ne samo, da se Zveza mladi-ne organizirano ukvarja s problemi političnega in idejne« ga izobraževanja, temveč mora vsa družba posvetiti tem problemom večjo pozornost. Dogajanja v družbi idejna vzgajajo mladino (časopisi, razaia iskanja vzorov na zahodu, nevzgojni pojavi v športu itd.). Bolj kot doslej, bo treba v prihodrije kontrolirati izdajanje zabavne lite-rature. V zadnjih. letih so naš knjižni trg preplavili razni X-100. Zabavna literatura take vrste gotovo negativno vpli-va na idejno vzgojo mladine, zlasti srednješolske in de-lavske.
Osnovna naloga, iz katere izhaja Zveza mladine v svo-jem političnem delovanju, je težnja v vzgoji mladih ljudi kot dobrih delavcev, ki bodo duhovno in materialno gra-dili socialistično družbo.
širše kot doslej je tudi treba gledati na vprašanje družbene aktivnosti mladih ljudi. Nepravilno je diferen-ciranje aktivnosti na »politične« in »nepolitične«. Osnovno merilo za ocenjevfjije mladega človeka je, kaj in s kakšno mero družbene odgovornosti dela na področju, katerega je iz veselja izbral, in koliko s svojim delom doprinaša lc uresničitvi vzgojno-političnih ciljev Zveze mladine.
S prisotnostjo predstavnikov mladinskih organizacij z vseh kontinentov je mladina Jugoslavije manifestirala svoje internacionalistične očutke. Vsi gostje so v svojih pozdravnih govorih izražali željo po ohranitvi miru in za tesno sodelovanje vse mladine sveta, ne glede na rasno in politično pripadnost.
Mladina je na kongresu prevzela novo in odgovorno nalogo — zgraditev jadranske magistrale.
Jože šušmelj
ODNCS DO STATUTA NA FILOZOFSKI FAKULTETI
V osmi semester brez
B diplome ?
Nekateri naši slušatelji sedanjega IV. lednika so se pred nadaljevanjem študija v 8- semestru znašli v položaju, da še nimajo B diplomskega izpita, in to kljub jasni dolocbi statuta, da vpis v zadnji semester brez tega izpita ni mogoč.
Ta statutarna določba je več kot ute-meljena: Prispeva k uresničevanju sploš-ne tendence univerzitetne reforme pre-prečevati podaljševanje študij z odlaga-njem izpitnib rokov zaradi dragocenega časa mladine in družbene potrebe po diplomantih visokošolskega študija. Ce slušatelj še niti v sedmib semestrih ni zmagal B diplome, koliko pa jih bo po-treboval za A diplomski izpit?
Kaj so ukrenili zgoraj omenjeni slu-šatelji? Neposredno pred vpisom v 8. semester so prosili dekana, raj jim do voli ta vpis brez B diplome. Predlagali so mu torej, naj krši statut, ki so ga temeljito preudarili različni organi, od fakultetnih pa vse do izvršnega sveta Ijudske skupščine LRS. S takim načinom reševanja študijske problematike pač ni mogoče soglašati.
Kaj pa naj bi slušatelji ukrenili, pa ne šele neposredno pred vpisom v 8. seme-ster, temveč že prej, vsaj na koncu 6. semestra? Izhajati bi morali iz statutar-ne določbe, da po 7. semestru ne bod<4 mogli nadaljevat5 študija brez B diplome, pregledati s tega vidlka študijsko zahtev-nost in predlagati vodstvu katedre oz. oddelka morebitne spremembe. To bi bila konkretna in zelo koristna naloga za svete ustreznih letnikov.Ce bi npr. ugotovili, da jih tri zelo obširne seminarske naloge kot pogoj za pripustitev k B izpitu pre-več obremenjujejo, naj bi predlagali dve manj obširni; če je seznam obširnega čtiva preveč zajeten, naj bi oddelek na njihov utemeljeni predlog izdvojil samo najbi-stvenejša dea, itd. Ce pa bi s« iz-kazalo, da vodstvo katedre oz. oddelka nima posluha za tako analizo in akcijo sveta letnika, na.i bi se oredstavniki sveta oglasili pri dekanu, da bi z njego-vim posredovanjem skušali najti spora-zumno rešitev. Toda s takim predlogom ni bilo nikogar. Pač pa so brez pravočasnih predhodnih analiz in z mirno vestjo pri-šli s predlogam za kršitev statuta.
To se pravi stvari postavljati na glavo: če vsebina učnega dela nasprotuje izvaja-nju statuta, tetn slabše za statut. Taki miselnosti pa re je trefca upre'.i. Tu smo sedaj pri jedru stvari. če študijska zahtevnost ni v skladu s časovnimi okviri, ki jih za napredovanje slušateljev statut določa, se je pač treba obrniti proti tej eahtetmosti, ne pa proti statutu. Namesto tega se je na nekem našem oddelku celo zgodilo, da so prav tisU slušatelji, ki bi se sedaj vpisali v 8, semester — brez B diplome, prosili že prej za dodatna predavanja. Na oddelku so jim ustregli in to svoje ravnanje, s katerim so bistve-no otežkočili izvajanje statuta, navajajo sedaj kot argument za kršitev statuta! Ali naj to pomeni. da akeeotiramo statut samo deklarativno, v vsakdanji praksi pa ga odklanjamo? Res je hvalevredno, da se hočejo slušatelji v izbrani stroki čimboij izpopolniti, toda to bi morali uresničevati drugače. Naj jim oddelek organizira po-globitvene tečaje, ko bodo že v službi. Nobena naša šola ni zaključna šola, tudi ne fakulteta. In končno je tu šs tret-ja študijska stopnja, ki je bila med dru-gim ustanovljena tudi z namenom, da bi razbremenila drugo stopnjo.
Zelo lepo bi bilo, če bi se sveti let-nikov pri svojem vsakdanjem delu zavze-jnali za boljši odnos do statuta. Ni naj-važnojše vprašanje, ali bodo slušatelji, ki so se znašli pred 8. semes^rom brez B diplome, opravljali ta izpit nekaj tednov prej ali pozneje. Bisbveao je, da bi pri svojem bodočem ravnanju organizirano izha:ali iz sta'uta in ne iz stanja, ki nasprotuje njegovi  realizaciji.
Perspektive pa ne obetajo nič takega. Kazejo se že obrisi nove akcije, akcije za vpis v 5. semester (v 1. sem. II. stop-nje) z diplomskim izpitom samo iz enega predmeta in ne iz dveh, kot to določa statut — in spet hrez predhodinje anafae študijske zahtevnosti, ki naj bi predvsera s sodelovanjem svetov letnikov ugotovila, kaj in koliko moremo zahtevati, da bo povprečen študent zmogel obe prvosto penjski diplomi do vpisa v 5. semester.
Seveda bodo pri tem naleteli na ugo vore, češ da znižujejo raven diplomantov. Toda za njihovo višjo raven se itz znanih razlogov ne moremo boriti z odlaganjem izpitnih rokov, to je s podaljševanjem študSja. To je najlažja in najslabša pot. Raven diplomantov dvigajmo s prizade-vanji za izboljšanje kvalitete našega pe-slušateljev med študijem, z ustvarjanjem pogojev za njihovo aktivnejšo vlogo pri pouku, z napori za povečano učinkovitost učnega dela na fafculteti itd. Spet hva-ležna naloga za svete letnikov.
Ne zavzemam se za apriorno nedotaklji-vost statuta. Statute smo spreminjali in jih še bomo, toda le na temelju argumen-tov, ki nam jih morejo nuditi zgoraj omenjene analize. Nc moremo pa uteme-ljevati spremembe statuta z neprijetnimi posledicami za slušatelje, ki se po rajem niso ravnali,  namesto da bi jih spodbu-
Pred dnevi je na ekonomski fokulteti diplomiral prejšnji glavni urectaik našega lista Niko Tičar. S tem se je uspešno končalo njego-vo dolgoletno sodelovanje v štu-dentski organizaci^ in še posebej pii Tribuni.
V listu je pričel sodelovati kot sodeiavec univerzitetne rubrike je-seni 1958. Leto kasneje je postal že . nrednik te rubrike, januarja 1961 pa glavni urednik. Kot itudentski novinar se je uveljavil z vrsto teht-nih člankov, kasneje p» je vse svoje sposobnosti posvetil organizaciji de> la v uredniitvu. Z njegovo pomočjo je Tribuna prebrodila nrarsikatero težavno obdobje.
Z njegovim odhodom iz redakci-je bomo pogrešali izkušenega in prizadevnega tovariša, ki je bil sko-raj nepogrešljiv pri uvajanju novih sodelavcev. Vedno je bil pripravljen pomagati z besedo in dejanjem. Ves čas svojega študentskega življenja je delal v študentski organizaciji. V zadnjih letih pa je bil tudi eden glavnih stebrov v študentskem tabo-ru v Ankaranu.
Ob slovesu upamo kolegi iz ured-ništva, da še ni povsem konec nje-govega sodelovanja. Na novem de-lovnem mestu pa mu želimo še vna-prej obilo sreče in nspehov.
Tegobe letošnje zime
Kom pa kam, kar s celim sodom pelinkovca?
Ja, kaj ne veš, da si moro vsakdo preskrbeti zodostno za-logo goriva. Po tudi pelinkovca ni na onem seznamu biaga, ki se ne sme podražiti.
jale k rednemu in intenzivnemu študej-skemu citelu. Saj je prav to bil njihov namen. Razna popuščai>ja slušateljev niso pokazala dobrih rezultatov. Lani je bil na naši fakulteti na podlagi prošenj ali pa tudi brez njih dovoljen vpis v zadnji semester brez B diplome, ker je to bila prva generacija, ki naj bi izpopolnila to obveznost. Rezultat je bil tak, da od teh študentov — bilo jih je 90 — do letošnje-ga febmarja še niti eden ni opravil A diplome, B diplomo pa približno ena če-trtina.  Pač  pa  se  je  ponovila  ukušnja,
da so Studentje spremenili enkratno kon-cesijo v pravilno in se sedaj nanj skli-cujejo. To pa v nasprotju z namerami univerzitetne refortne konec koncev po-daljšuje študij Spričo tega labko razume-mo izknSnje nekaterih fakultet, da je naj-boljše študijske uspehe študentov mogo če doseči s strogim, doslednira izvajanjsm staitutarnih predpisov. V tej smeri mo ramo reševati študijsko problematiko — v sfcladu s ponovndini priporočiili undverzi-tetne uprave in univerzitetnega sveta — tudi na naši fakulteti.
IX. KONFERENCA ŠTUDENTSKBGA TISKA
POGLOBUENO SODELOVANJE
V  dneh od 1. do 3. februarja letos je bila v Mariboru v organizaciji lista mari-borskih    visokošolcev    »Katedre«    deveta konferenca   jugoslovanskega   Studentskega tiska.   Konferenci   so   prisostvovali   poleg članc-v  redakcij   Studentskih časopisov  iz Zagreba, Sarajeva, Skopja, Novega Sada, Beograda,   Maribora   in   Ljubljane   tudi predstavniki   Zveze   študentov   Jugcslavije ter sekretar komisije za tisk zveznega od-bora SZDLJ MMo Popovič.
Delo konference se je odvijalo na teme-lju štirih glavnih referatov, ki so jih pri-
pravile posamezne redakcije, in sicer: »Pi-zionomija in duh študentskega ti?Jta«. »Studentski tisk in srednješolci«, »Orga-nizacija uredniStva« ter referat »SodeJo-vanje študentskih listov«. V referatih in diskusijah je bilo poudarjeno, da mora študentski tiak postati še pomembnejši činitelj vpliva socialistične družbe na štu-dentsko sredino. davne teme samostoj-nega, konkretnega in kritičnega abravna-vanja študentskega tiska so vprašanja štu-dijske reforme ter problemi idejnopolitič-nega in kulturnega izobraževanja Muden-tov. študentski tisk bo svojo nalogo opra-vil le, če bodo študentje-novinarji obrav-navali omenjena vpražanja na resen, po-globljen in studiozen nacin, kajti to je edina pot, da študentski tisk doprinese svoj ustvarjalni delež k sisteimi našega visokošolskega izobraževanja.
V  diskusiji so udeleženci konference po-sebej raagiravljali o medsebojnem sodelo-vanju vseh jugoslovanskib študentskih li-stov.  Letos  so uredniki   pos-3meznih   ru-brik, za razliko od prejšnjib let, prevzeli določene obveze, tako, da so določili nji-hovo vsebino in roke za njihovo realiza-cijo.  Vse univerzitetne  rubrike bodo pri-čele istočasno objavljsti materiale o pro-blemih   štipendiranja   ter   o   mestu,   vlogi in   sedanjih    rezultatih   prve   stapnje   v akviru   stopenjskega   dtudija   na   ostalih
univerzitetnih središčih. Prav tako se bo-do na straneh študentskib časopisov ob-javljale reportaže in članki, ki bodo na zanimiv način predstavili cstale visoko-šolske centre z namenom, da se seznani, Sirši krog študentov iz vseh republik z življ«ijem in delom svojih kolegov v ostalih centrih.
Tudl kulturne rubrike jugoeiovanskih študentskih časopisov se bodo medseboj-no tesneje povezale, kar je posebno važno t sedanjem obdobju, ko lahko kitlturne rubrike odigrajo ražno vlogo pri spozna-vanju in zbliževanju kulture jugoslovan-skih narodov. S skupnim zasledovanjem pomembnih kultumoumetniških priredi-tev, z izmenjavo literarnih prilog, kritik in ocen knjig, z infonnatirnim, kritičnan in polemičnim reagiranjem na naše kuliur-no dogajanje bo labko študentski tisk sodeloval v oblikovanju naprednih oblik kulturnega življenja na jugoslovanskih univerzah in izven njih.
Tako sodelovanje, ki bo odraz vsebin-skega dela posameznih listov, bo lahko mnogo prispevalo k utrjevanju vloge in pomena, ki ga študentski tisk vedno bolj dobiva.
Letošnja konferenca jugoslovanskega študentskega tiska je kot delovna konfe-renca študentavsnovinarjev uspela in se pokazala kot koristna praksa pri medse-bojni izmenjavi mnenj o problemih štu-dentskega tiska. Brez dvoma bodo udele-ženci desete, jubilejne konference študent-skega tiska, ki bo prihodnje leto v Beo-gradu, lahko ugotavljali napredek študent-skega tiska, posebno ob vse tesnejšem sodelovanju študesntskih časopisov in s tem tudi študentskih organizacij, ki mu je konkretno podlago dala prav leto&nja kon-ferenca, zelo dobro organizirana s strani uredništva »Katedre«, ki zasrluži vse pri-znanje.
M. Vavpetič
¦
Pri nas smo tako daleč, da se lahko in tudi moramo o problemih socialistične morale prijateljsko pomeniti. Zatožna klop je sicer tudi sredstvo, ki pa ni naj-uspešnejše! Predvsem menim, da je do volj diskusije o »hotelu« oziroma o te-meljnih normah fnednarodne javne mo-rale. Med socialisti že davno ne more več biti diskusije v moralnih kriterijih za od-nose med spoloma, pri nas mora b.iti na dnevnem redu le vprašanje resnih *priza-devanj, kako bomo či-m hitreje uresničili zares socialistične družbene odnose. Ko pozdravljam, da študentsk-a mladina živo o pffoblemu razpravlja, moram najprej ugotoviti, da »Delo« ni nikjer tr.d^lo, da tozadevna vprašanja »še niso dozojFela za rešitev«. Sploh je na vsej stvari edino to nerodno, da »avtoritete« niso dale jas-nega odgovora na javno vprašanje, in zdaj še trditev, da je baje neka avtoriteta iz-rekla nekaj »pikrih n?j račun mladih«, pri čemer da so bili posebno študentje delež-ni neke »njegove svete jeze«. Na vsak na-čin bi bil tak odnos do mladine napačen! Največja pridobitev znanstvene etike in socialistične mora'0 je prav v takšni nje-ni superiornosti, da se sicer bori proti negativnim pojavom, toda na posttiven, konstruktiven, t. j. socialistično human način in torej vedno manj administrativ-no. Socializem se bbri proti vsakemu iz-koriščanju, zatiranju, teptanju, zsničeva-nju človekove osebnosti. Te negativne po-jave moramo torej obsojati. Toda tešišče našega boja mora *biti na poudarjanju vse-ga pozitivnega, tako v preteklcjM, kot še prav posebno vsega novega in' lepega v socializmu. Pri tem je seveda absolutno nujno, da razkrinkamo teorije, ki z eti-keto komunizma in podobnim zagovarjajo in konservirajo prav te grde pojave. Tako je npr. že prav skrajni čas, da prenehamo odkrivati Ameriko in teoretično razmiš-ljati v paroli za ali proti svobodni lju-oezni, ki jo je Lenin nedvomno proglasil za buržoazno parolo. Glede tako imenova-ne »platonske« ljubezni zares ne gre ne-zrelo in abstraktno filozofirati, ko je to vendar absolutno normalna in vzgojno in etično porneiBa. ir^dakafeamrprra -faza v razvoju in dozorevanju ljubezni. Marksi-zem ne pozna alternative »platonska« ali »biološka« ljubezen, Engels govori o naj-večjem  progresu, ki ga prinaša individu-
V prvi letošnji številki  »Tribune«  smo  objavili članek  »Na zatoženi klopi — spolna morala«. članek je vzbudil mnogo
zanimanja in prejeli smo tudi več dopisov. Prejeli smo tudi članek dr. Jcžeta Potrča, ki ga danes v cefoti
objavljamo.
alna ljubezen, ki se kajpak razvija in mla-dega človeka v »platonski« fazi silno ka-rakterno krepi, če ni seveda kakšne de-formacije. Ne gre za neke antipode, za fetišizem na eni in za »poživinjeno obli-ko« spolnega anarhizma na drugi strani, ampak za razredno alternativo: za stare meščanske odnose eksploatacije, ali pa za višjo obliko odnosov med spoloma na podlagi popolne enakopravnosti in med-sebojnega spoštovanja. Naš vsakodnevni boj za socializem mora torej predvsem brezkompromisno, in to vedno in povsod zahtevati te lepe socialistične odnose. Naj ilustriram na priraeru, kako si predstav-ljam našo praktično superiornost in naš socialistični ponos, naše neomajno pre-pričanje, da je socialistična morala doslej res najvišja!
Poglejmo zato sledečo trditev: »Kriteriji v ocenjevanju moralnosti odnosov med spoloma se spreminjajo. To pa še ne po-meni, da dovoljujemo in podpiramo raz-uzdanost in anarhijo v spolnih zadevah.« Še to bi torej manjkalo? Kriteriji se sicer res spreminjajo, toda nikakor ne od da-nes na jutri, arnpak od razreda do razre-da. Klasiki marksizma so socialistične kriterije že v prejšnjem veku (vsaj merii se tako zdi) neizmerno jasno formulirali, naša skromna in obenem zgodovinska na-loga je, da jih populariziramo in uresniču-jemo! Drugič pa iz povedanega sledi, da se res nimamo kaj opravičevati, češ da ni-smo za razuzdanost in za anarhijo ali celo za kriminal itd. To je absolutno samo po sebi umevno, saj so socialistični kriteriji vendar najvišji! šele po tej pozitivni bazi se začenja naš konkretni vsakodnevni boj za resnično socialistične odnose. Ne sa-mo, da ne trpimo nobene razuzdanosti, jaabestfh -r buržoaznil} ocbaosov, nobene umazanije meščansike rriorale — S tem fes nimaino kaj opraviti — prav nasprotno, gre za nadaljnji razvoj, za dvig na irisjo stopnjo pozitivnih pxidobitev   v   odnosih
med ljudmi in med spoloma tudi v prete-klosti. Nikakor tudi ne gre za to, da bi nam »taleruranje raznih teindenc a la svo-bodna ljubezen navrglo samo še koš novih skrbi«, ko pa gre vendar za neprimerno več, ko gre za socialisfcične principe, za katere ne more veljatd nikdar in nikjer nobena izjema, za odpravo katere se ne bi borili. čimboJj jasno in dosledno spo-štujemo vso pozitivno tradicijo in se bo-riono za resniično novo, tem bolj v praksi dokazujemo, da nam je vse nazadnjaško tuje. Pri tem potrjujemo plodno Mehrin-govo misel, da v kulturi (in torej tudi v moraii) nikdar ne gre za podiranje, am-pak za grajenje!
Pri nas se nekateri učiteljl in vzgojitelji mnogo mučijo, kako bi odpravili razne »tabuje, štorklje, fetiše« itd. in mladino »spolno« poučild in vzgojili. In morda je res, da se o resnični socialistični spolni morali oziroma pozitivno povedano, o res-nično višjih abllkah odnosov med spolo-ma, premalo govori. Pošteno pa lahko vsaj to prizmimo, da nismo pri tem siste-m-atični. Sploh bi glede resnično sociali-sbične vzgoje samo ponovil svoje stališče (in to naj bo tudii posreden odgovor na očitek): Vsak, ki je avtoriteta, ali ki mi-sli, da to je in se jezi na mladino, se naj raje vpraša, kaj je sboril npr. za odpravo pojavov iakoriščanja ženske mladine pri nas? Kaj smo vsi skupaj storili, da bi npr. mladina pravilno gledala na aborttis, na lahkomiselno sklipanje zakonov s sle-dečimi ločitvami, sploh na vso fizično, du-ševno in sooiailno oziroma moralno škodo, ki nastaja zaradi kršitev socialističnih principov? Res, ni potrebno dokazovati, da je večina mladine zdrava, da želi in hoče sooiaiizem z vsemi njegovimi pred,-nostmi, res pa je na žalost, da ^ nekatere avtoritete niso ravno izkazale, ko bi mo-rale braniti pozibivno in celo najlepše nau-ke klasifeov marksizma. Hočem reči: malo
manj razmetavanja s frazo o »malome-ščanski morali« in več resničnega spošto-vanja dobre, stare ljudske morale, oboga-tane seveda s socialističnimi moralnimi principi, predvsem pa čim več spoštova-nja najlepših etičnih naukov klasdikov marksizma!
Najfeolj važno se mi zdi še pripomniti, da mora biti vsak komunist toliko pogu-men, da se ob slehernem nujnein »razkolu javnega mnenja« odprto in javno opredeli za resnično napredno, ne pa seveda za navidezno »napredno« stališče »ultrarevo-lucionarjev«. Zelo malo koristao se mi zdi začenjati »malo bolj načelno diskusi-jo«, pri tem pa se izogibati konkretnih dejstev. Avtoritete, in to so v vseh vpra-šanjih morale predvsem komiinisti, člani ZKJ, ti morajo brezpogojno ravno na kon-kretnih primerih pokazati, katero moralno teorijo in seveda tudi prakso branijo. Vsa« ko abstraktno filozofiranje je tukaj izguc ba časa. Glede namiga na študentsko na-selje, glede neke »obrambe nedolžnosti in spolne nravnosti« med študenti bd rad ob tej lepi priložncsti rekel samo to, da je to v prvi vrsti stvar študentov komunistov in da je vsaka beseda, vsak praktičea ukrep za odpravo negativnih pojavov (s©» veda negativnih s stališča socialistične morale) in za zdravo, kiiltumo, sooiali-stično, tovariško življenje, za kulturno za-bavo in seveda vedno za čast in dostojan-stvo našega študenta, več vredno kot vse učene razprave.
Zato zaključujem: Ni naša naloga st*> vibi na zatožno klop neko spolno moralo, o kateri je itafc preveč filozofiiranja s s*ar lisča preganjanja čarovnic, ampak gre T konkrefcnem primeru, ki ga je sprožHo »Delo«, za to, da jasno povemo, kaj je sociaMstična in kaj malomeščanska zao rala, in da ne moremo v imenu komuni* ma odpravibi nekih minimaliuh nonn pri« znane javne (An ne samo spolne mocrafe.
Zgodovinska naloga sooialistione družb« je, da človeka vsestransko prevzgoji, da odpravi vse oblike nehumanih odnosov, seveda samo tako, da nenehno krepii ao ve, t. j. eoafcopravne sooialistične odnose. Možnosti so neomejene, pa tuda napoffi morajo biti temu primernd.
TINE HRIBAR
V
Slovensko Ijudstvo in duhovščina v epohi fevdalizma
Ko je v zapadni Evropi že prevladoval fevdalizem, ki je nastal zaradi združitve propadajočega sužnjelastniškega gospodarstva z vojaško hierarhijo germanskih, pa tudi slovenskih osvajalcev, je pri večini slovanskih plemen še vedno životarila novim razmeram zastarela družbena oblika patriarhalne skupnosti. Takšna plemenska poveza-nost je bila v primeri z vojaško JevdalTto ureditvijo zapad-nih sosedov Germanov slaba obramba nfihove neodvisno-sti nasproti osvajalnim tendencam posameznih ali pove-zanih germanskih nositeljev fevdalizma, ki so bili oprti na krščansko. ideologijo in cerkveno hierarhijo, ter je zato po propadu Samove države začela dokončno in nezadržno propadati. Torej je treba iskati vzrok temu propadu v zunanjem pritisku z vzparedno pospešeno diferenciacijo znotraj plemen, ki je prav zaradi neprestanih vojn s sose-di nastajala s krepitvijo nekdaj voljenih, a zdaj že vkore-ninjenih vojaških starešin in plemenskih veljakov. Odlo-čilno spodbudo temu procesu je dal Borut, ki je bil v obrambi proti Obrom primoran polclicati na pomoč Ba-varce ter je tako povzročil kasnejšo vojaško, politično in versko priključitev slovenskih plemen našega ozemlja na zahod, od koder začne prihajati vse več misijonarjev.
Komaj porojeno slovensko plemstvo jih je sprva prisiljeno, potem pa vedno raje vabilo, ker je videlo v krščanstvu, ki je uvajalo fevdalne odnose, dobrodošlega zaveznlka pri poizku-su dobiti premoč nad svobodnimi rodovi in plemeni, ki so s« zdaj morala boriti na treh frontah: proti krščanstvu, proti uvajanju fevdalnih odnosov in proti vsemočnejšemu nemSke-mu pritisku. Plemstvo ni slutilo, da bo tem sledila vsa cer-kvena hierarhija, frankovskj vojni grofje, fevdalni gospodje in vazali, ki jih fcodo izpodrinili in polagoma prevzeli državno oblast, ni vedelo, da mora po tej poti priti do skrajno za-ostrenih političnih nasprotij in do notran.iih krvavih obraču-nov med pripadnikl krščanstva m pripadniki vere očetov, ki so bili proti krščanstvu, ker jih je vključevalo v novo državo višjo družbeno obliko in viš.jo kulturo. Odprla pa je pot in nov družbeni red ter  gospodarsko  podrejenost.
Jasno je, da je morala zmagati prva stranka, ker je uvajala krščanstvu, ki je sicer dvigalo slovenska piemena k višji kulturni stopnji, a je kot zastopnik germanskih osvajalcev največ prispevalo k postopni, a nezadržnl likvidaciji neodvis-nosti naših prednikov. Kfer je bila neposredni nosilec krščan-stva tuja  duh.ovščina,   velia za njo uštrezna ozaiačba.
To je bila akcija nasilnih pakristjanjcvalcev. Akcija Cirila in Metoda za nas ni bistveno važna, ker ni uspela m je njen pornrn le v moralni podpori slovenskemu l.iudstvu, ki je skozi stoletja z zahtevo po slovenskem bogosluž.iu in podobnem, kazalo progresiven   odpor proti  tuji   hegemoniji.
V   naslednjih stoletfih dotok nemških duhovnikav vse do štirinajsiega stoletja ni prenehai in so skiipaj z nem-škimi kmeti, ki sta jih pošiljala freisinška in salzburška škofija,  kolonizirali slovensko ozemlje ter spočetka spon-tano, zatem pa tudi zamestno pomagali ponemčevati stare slovenske naseljence. Od kmetov so zahtevali desetino, ga učili pokorščine do fevdalnega gospoda in nemalokdaij s svojim življenjem Diomlno slabo vptivcdi rta kmeta. Nižja duhovščina je bila slabo izobražena, višja pa v nemškem duhu. Ne glede na to in ne upoštevajoč, čemu jim je slu-žila, so nam  dali prto slovensko  pisario" besedo ter so večje fare in samostani  do protestdnskega gibanja poleg Ijudske  kulture predstavljali  skoraj edino njeno žarišče; sprva tudi   središče gospodarskega in prometnega življe-nja — do formifanjo meščanskih krogov.
Prav ta, z vplivom duhovšč<,*ie povezana dolgotrajna zaprtost vase, je kriva, da je bilo slov&nsko meščanstvo ob poJipdu idej reformacije, kt so odsev v smeri kapitali-zma razvijajočih se produkcijskih odnosov in zato nasprat-ne katolicizmu kot ideološkemu izrazu fevdalizma, šibko, nerazvito in politično oportunistieno ter zato nesposobno podpreti revolucionarne težnje kmečko-plebejskih množic, ampak se je v svoji neorientiranosti — podoba te je tudi Primož Trubar sam — nasloJiila najprej na plemstvo, ki je kompromitiralo reformacijo pred kmeti-tlačani in se konč-no pobotalo s katoliškim monarhom v obdobju protirefor-macije — s škofom Hrenom na čelu. Zaradi zveze mešča-nov in plemstva je slovenska oficialna reformacifa izgu-bila svojo ostrino ter je rušila s svojim bojem proti katoli-škemu hierarhu-vladarju in cerkveni hierarhiji fevdalizem samo posredno. Kmečka revolucionarnost pa se je izživela v raznih sektah in neuspelih kmečkih uporih. Refarmacija na Slovenskem je torej propadla.
V  zvezi z našim problemom je kljub temu pomembna zaradi treh stvari: ustvarila nam ;e našo lastno književnost, pokazala, da je bilo med tujo katoliško duhovščino tudi nekaj domačih duhovnikov, v katerih je tlela zavest skup-nosti z Ijudstvo, iz katerega so izšli, in dala upanje, da se bo ta tradicija vsaj delno nadaljevala v letih reakcije, ter dokazala, da je katoliška hierarhija   pripravljena sodelo-vati s komerkoli in kadarkoli za ohranitev svojih koristi.
Takšno pripravljenost cerkve so jasno pokazale proti-reformacijske komisije. Njihov vrhovni vodja Ijiibijanski škof Hren, meščanskega rodu in zagcvarjajoč koristi me-ščanstva, je rade volje podprl katoliškega monarha, ki je
izkoristil nasprotje med kmeti in plemstvom ter najpretf ukrdtil revolucionarne kmečko-plebejske množice, potem zadal odločilen udarec partikularističmm teLnjam prot& stantskega lokalnega plemstva, trgovskemu kapitdlu, pred-vsem slovensktm koristim tujemu, pa da& določene privi' legije in koncesije, kar je irnelo sicer za drušbeno-ekmovi' ski razw4,. neko pozitivno vrednost. Toda pomembnejše oziroma usodnejše je dejstvo, da pomeni zmaga absoluti-stičnih teženj monarha obenem z njegovo zmago nad tež' njami slovenskega Ijudstva, da bi se samo upravljalo, da bi na svofih tleh sarrio gospodarilo, da bi gojilo svojo lastno kulturo.
Katoliška duhovščina je s svofim protireformacijskim delovanjem hote ali nehote, posredno ali neposredno, začasno zavrla težnje slovenskega Ijudstva po lastnem kuh turnem ustvar)anju, po nadaljnjem razvoju slovenskega knjižnega jezika, zatirala vsako progresivno politično mi* selnost in humanistično gibanje, zadržala proces notranj* strnitve slovenskega naroda, pospešila prehajanje rudar-stva in porajafoče se industrije v nemške roke, uspela po drugi strani ohrarvbti fevdalne odnose ter utrdila tujo hegemonijo s podpiranjem vsemogočnega cesarskega urad-niškega aparata, kar je cerkev nansezadnje privedlo V obdob;u jožefizma do tega, da je postala drugi policijski aparat v državi.
S sedemnajstim stoletjem se prične več kot stoletno prevladovanje mračnih sil katolidzma, ko imajo jeznitje v svojih rokah vso vzgojo duhovništva in vso izobrazbo razumništva, ko pozna slovenski človek samo molvtvenU ško literaturo, če jo'seveda sploh pozna, in je raven izo* brazbe duhovnikov in njihov način življenja na isti stop-nji, kakor na začetku šestnajstega stoletja. Takega stanja notranje ekonomsko prehajanje fevdatizma v kapitalizem ni dovoljevalo ter zato država povečuje svojo kontrolo nad cerkvijo in družbenim življenjem; prosvetljeni abso-lutizem podpira jmzenistična dufiovščirm, ki se skupaj . z njim bori za moralnejše življenje duhovščine in Ijudstvu, a proti praznoverju, zunanji In mehanični ceremonialTii pobožnosti.                                    Nadaljevanje prihodnji*
Danes si oglejmo še zadnjikrat važnejše oddel-ke filozofske fakultete: zgodovino, pedago-g i k o in geografijo. Ta tri štiidijska področja, ki so dekletom še posebej simpatična, dajejo v glav-nem učni kader za osem-letke in srednje šole. Jas-no pa, kot povsod, tudi tu pedagoška služba ni edina altemativa.
ZGODOVINA
STUDIJ je stopenjski. Diploma prve stopnje ti da spričečvačlo, da kot predmetni učičtelj poučuješ na osemletfei. Druga stopnja ti odpre vrata za pouče-vanje v srednjih šolah. Izbrati si moraš še B pred-met. Izbrraš pa labko med sociologijo, zgodovino umetmasti in geografijo.
PEEDMETI: Uvod v študij zgodovine, pregled svetovne zgadovine od 15. stol., pregled zgodovine jugoslovanskih narodov od naselitve do 15. stol., pregled zgodovine Rimljanov. Poleg teh vpisuješ še pedagogiko,   mladinsko   psihologijo   in   predvojaško
—   in   jasno   še   predavanja   B   predtneta.   Vsega utegne biti okoli 30 ur predavanj in vaj.
KOLOKVIJI so zelo pogosti in iz vseh predmetov. Skoraj vsak teden imaš katerega. So ustni in obvez-ni, če hočeš priti v II. letnik.
IZPITI: Izpit po 2. semestru iz uvoda v studij za;odovine je pogoj za vpis v 2. letnik.
DRUGE OBVEZNOSTI: Počitniške prakse m. Mo-raš pa imeti obvezno nastope v osemletki.
LITERATURA: Knjig in učbenikov je dovolj Za kolakvije pa ti pridejo prav zapiski s predavanj.
PEDAGOGIKA
STUDIJ je stapenjski. Po I. stopnji se lahko za-posliš kot Vzgojitelj ali upravmk v vzgojnih domovih ali intematih. Po II. stopnji pa poučuješ na učitelji-ščih ali pa ti uspe priti v vzgojne posvetovalnice.
—  študij je dvopredmeten, se pravi: obvezno moraš pedagogiki izbrati  »druščino«  —  B   predmet.   Mož-nosti vezav so velike. Za B predmet si lahko izbe-reš katerokoli študijsko skupino na filozofski fakul-teti. Najčešče so to: psihologija, sociologija in filo-zofija.
PREDMETJ: Obča pedagogika, zgodovina pedago-gike, dialektika, metode vzgojnega dela z vajami, predvojaška. Te predmete lahko poslušaš, če si pod B vpisal psihologijo Ce pa si si za B predmet izbral kako drugo študijsko disciplino, moraš vpisovati še mladinsko psihologijo in občo psihologijo. — Vsega je okoli 30 ur predavanj in vaj.
KOLOKVIJI so ustni in obvezni iz vseh predme-tov.
VAJE: Hospitacije in praktično delo v vagojnm domovlh je pogoj za vpis v II. letnik.
IZPITI: Dva izpita morai položiti, da se lahko vpišeš v II. letnik: iz obče pedagogike in iz metod vzgojnega dela.
LITERATURA: Studentje vsako leto izdajo skrip-ta po predavanjih. V Pedagoški knjižnici pa ne manjka tudi druge literature.
STIPENDITORJI so največkrat občina, OLO in Svet za prosveto in kulturo.
GEOGRAFIJA
ŠTUDIJ geografije priteguje kar precej študen-tov. Je stopenjski. Po prvi stopnji prijadraš v osem-letko kot predmetni učitelj, po drugi pa vtčiš »zemljepis« v srednji Soli. Poleg pedago&ke službe — 6e si »turisU — si lahko najdeš kako nepedago-ško saposlitev (če ti uspe, seveda). — Geografija se veže z zgodovino ali s sociologijo. Možna je tudi povezava skupine geografija — zgodovina na I. stop-nji za potrebe vzgoje turističnih kadrov.
PREDMETI: Osnove geogralskega dela, splošna geografija, družbena geografija. Poleg teh predme-tov poslu&aš še predvojaško vzgojo, mladinsko psi-hologijo in uvod v družbene vede. Zadnja dva pred-meta pa ti ni treba vpisovati, 5e se odločiš za turi-stično smer. »Nadomestilo« dobiš v treh turistič-nfli predmetih: ekanomika turizma, elementi turi-zma in po izbiri en tuj jezik. Naslednje leto pa si moreš izbrati še drugi tuji jezik. -- Predavanj je skupaj z B predmetom nekaj več kot 30 ur.
KOLOKVIJI so ustni. Da lahko pristoplš h kolo kviju, moraš imeti opravljene vse vaje. Cez leto boč imel tri do Stiri kolokvije.
VAJE so obveane. Izdelava klimograma, določa-nje vremena, vetrov na osnovi sinoptianih kart (pismeno) in druge Poleg tega imaš še teden dni terenskih vaj.
IZPITI: Konec marca boš iz družbene geografije preživel svoj prvi izpitni krst. Konec šoLskega leta pa ie iz geografskega dela in splašne geografije, in oba iz turizma.
PRAKSA :Pri turistični smeri en mesec obvezne prakse.
LTTERATURA: Skript ni. Knjige dobiš v geograf-ski knjižnici. Za marsikateii predmet pa so lastni zapiskis predavanj azlata vredni«.
STIPENDIJE niso najbo^j pogoste. Menda so ob-Cine najradodarnejše z njimi.
V prihodnji Tribuni si bomo ogledali vse štiri oddelk* biotebniške fakultete: agronomijo, gozdar-stvo, veterinarstvo in biologijo.
srednješolcem
OB SlVfRTIJULIJA BETETTA
»Likov,   lci   jift   ne   doživim,   sploh   ne   morem postaviti  no  oder«.  (Julij  Betetto)
V dobi, ko se je začela Betettova umetniška kariera, smo Slovenci na mnogih področjih dosegli ali celo pre-segli kulturno in umetniško dovršenost evropskih narodov. Pevska umetnost v tisti dobi pa je bila pri nas domena tujih umetnikov, predvsem čehov in Nemcev. Naši pevci so bili predvsem zboristi ali pa so nastopali le v manjših Wogah. Tedaj, ali točneje, leta 1903 pa je stopil kot solist v ljubljansko opero mlad slovcnski fant J. Betetto in pričel nastopati v naslovnih basovskih vlogah. Leta 1907 je s pomočjo štirih ljubljanskih mecenov in z zelo dobro oceno slavnega dirigenta Franza Schalka odpotoval na Dunaj in bil kot študent 4. letnika dunajskega konservato-rija sprejet med soliste tedaj prav gotovo najbolj emi> nentne evropske operne biše. Slovenci smo z Betettovim vstopom v Dunajsko opero tudi na področju pevske repro-duktivne umetnosti ujeli korak s tedanjo evropsko pevsko kulturo.
Tu^na ga je zelo laskavo ocenila. Njegove izredne glasovne kvalitete so ga uvrstile med tedanjo svetovno pevsko elito tako, da je skoraj trina^t let pel ob strani najziuunenitejših interpretov svojega časa: E. Carusa, L. Slezaka, L. Lehmanove, M. Jeritze pod vodstvom slovitih dirigentov, kot so bili: B. VValter, F. Schalk, H. Knaperts-busch in F. Weingartner.
Domotožje, ljubezen do domovine in morda tudi trp-kost tujega kruha so bili vzroki, da se je na višku svojih ustvarjalnih moči vrnil domov. Zavest, da lahko s svojim velikim znanjem in rutLno, ki si jo je v tujini pridobil, veliko pripomore k razvoju in afirmaciji naše glasbe. je botrovaJa njegovi izjavi, da bo treba pri oas, kar se tiče rasrojs slovenske odrske glasbcne knlture, začeti pri ko-reninah. Zgodilo pa se mu je to, kar se je že večini našib rclikita Ijudi, ki so se vrnili v domovine zato, da bi z no-vimi načrti in idejami bogatiii ia dvigali na5o kulturo. Naša kulturna sredina ni pokazala tistega. kar je zaslužil, in zaradi nerazumevanja se je bil prisiljen vrniti v tujino. Pri njem se je zopet ponovila tragilu (ki počasd že dobiva komičen prizvok), ki se kot rdeča nit vleče skozi zgodo-vino aaše operoe poustvarjainosti, tragika, ki je bolj ali manj ziučilna za življenje in delo naših umentikov, šc celo v današnjem času. Razdajal je sroje moči in znanje tujini, namesto da bi že v tistem času vzgajal domovini rod mladifa glasbenikov — pcveev.
Ko so se razmere v naši gledališki javnosti zx silo nredile, se je kot zrel umetnik 1. 1932 vrnil v Ljabljano in prevzel poleg angažmaja v operi tudi vodstvo konserva* torija.
Tedaj se je za Betetta pričelo garaško delo, ki je ter. jalo od umetnika nepojmljivih naporov: predstave v operi, vaje in študij z učenci, skrb za finančne probleme in nekaj časa celo administrativno delo na konservatoriju. Vse to je opravljal vestno in požrtvovalno, vendar ni to ogTomno delo nič zmanjšalo kralitete B«tctta-človeka. Do slebernega učenca je intel nenavadno prisrčen in tovariški odnos, vedno je bil pripravljen svetovati in pomagati. Imel je silno veliko energijo in nepojmlpv delovni polet. s katerim je nesebično razdajal svoje veliko znanje in bogatil slo-vensko pevsko kulturo.
Njegovo pedagoško delo je izdajalo doslednega in na-tančnega človeka, njegov koncept pouka je bil zelo trdno izdelan in je temeljO na glasovnib tn tebničnili zmožnostih učenc«v, katerim je posvetil največjo skrb in vso svojo prizadevnost. Delo je rodilo sadove. Vzgojil je vrsto pevcev, ki so ponesli v svet tndi slavo njegovega pedagoškega dels.
Leta 1954 se je na svojetn zadnjem javnem nastopu poslovil od zvestega občinstva. Takih ovacij v naši operni biši verjctno še ni bil deležen noben umetnik. Betetto se je skronmo zahvalil in dejal. da mu je aplavr domačega ob-eimtva najlepše plačflo za ves trud in napor, ki ga Je viožil v svoje delo.
Kot pevca ga je odlikoTsla izredna mvzikalnost in ob-čutek za stilno opredelitev. Nadvse uspešno je upodobil vrsto Wagnerjevib junakov, da o likih iz železnega reper. toarja ne govorimo. Svc^ partije je tehnično odlično is> delal in jih muzikalno selo lepo podajal. Bil je cnako dober v bufo in resnih vlogah, čudovit lirik ter moeoč«n dratnatik. Ni zastonj stovel kot idealni basso cantabile.
Betetto je kot pevec in pedagog dosegel tako dovr. šeoost, da se je uvrstfl v vrh slovenskib pevskih umetmkov. Kot pevec in pedagog evropskega formata je bistveno pri-pomogel, da uživa danes slovenska opera častno m«sto v vdiki evropski gkdališki dražini.
Smrt Julija Betetta je povzročila v našem kulturnem življenju veliko vrzel. Od nas se je poslovil ne le umetnik, ampak predvsem človek, enkraten v zgodoffni naše ^las-bene umetnosti.
IMe ostanimo pri besedah
REPUBLIŠKA SKUPSCINA POČITNIŠKE ZVEZE
Letos je Počitniška zvesa v Slooeniji stopila v enajsto leto razvoja. Zato je redna letna skttpščina potekala v siao-Tiostnem vsdušju desetletmce. Rljub temu pa }e bila raz~ prava, fct se je razvila po poročilih, dokaj temeljita in vsestranska.
Počitnička zvrzeza rešuje zaenkrat predvsem probleme mladinskega turizma s tem pa db dvigu sUmdarda po-staja pomeben čimtelj našega turizma na spioh. 2/Ao bi se po eni strari morala povezati s Turistično zvezo, z Društvom prijateljev mladine in z republiško komteijo sa oddih in rekreacijo, po drugi strani pa bi morala sode-lovaii v tabomiki, s plamnci in z organizadjo LM sploh. Postala naj bl važen faktor v razvoju domačega turizma. Va pa bi zmogla to brez dvoma odgovorno nalogo, mora rešiti še precej »dcmačiha problemov.
Prvi tdk prdblem ob kaierega je zadela diskusija, je prdblem vključevanja deiavske in kmečke mladine. Počit-rdSka zveza vključuje predvsem šolsko vn, študentsko »nto-dino, zato je njeno dela kampanjsko, omejeno predvsem na počdniško dejavnost. Ravno zaradi tega delavska Hi kmečka mlcMna ne more biti delovno vkljuLena v to orga-nizacijo. Kjer so s prop^gandnimi akcijami vključili tudi del te mladine, ki osnovnih dejavnosti PZ — letovanj med počitnicami — ne more izkoristiti, ostaja na nivoju čUtn-stva, kateremu je plačevanje članarine edvnd aktivnost v orgamzaciji. Zato b* morali za pritegmtev teh izkoristiti druge obHke dejavnosti, ki bi prav lahko bile uspeine, kot so izleti, ekskurzije. pikniki, mot&izleti itd. Skratka, dejamost bi se morala raztegmtl na vse leU>. Na tdko re-
iitev sih tudi problem d&moo, Jfcj fih ima PZ in ki so id^ riščeni nafveč 20%, se pram, ostajajo prazni vea čaz izven sezone.
Drug problem so kadri. Vzgoja kadrao je ie zmeraj bolj ali manj prepuščena slučaju, okrajni tn občinski iz-vrini odbori PZ se morajo pogosto obračati na izvr&ne forume poliiičnih organizadj, da jim odstopajo kadre. Organizacija PZ po komunah bi se morala pocesati s cc-lotnim kom.unaln.im sistemom m sodelomti z mladinskimi in študentskimi klubi, ki bi lahko dajali kadre in delovne ilane tej orgamzacifi. Vzgoja vodstvenih kadroo bi morala biti načrtna in organizirana.
Prav isto je s propagandno dejavnostjo. Počitniika zveza raspolaga z mnogo več tovrstnega materiala kot dru-ge organizacijeM pa je sldb in neizkoriščen. Organisadja sama bi morala pokazati več domiseinosti in načrtnosti pri izdajanju propagandnega maieriala, strokovnih priroč-nikov, prospekiov, vodičer po turističmh krajih Ud. Lahko bi izdajala vsako leto seznamvseh domov v državi z vse-mi potrebnimi informacijami ter bi bilo mogoče plodno sodelovati z organizacijami PZ v drugih republikah m 3 Turistično zvezo.
Skratka: treba bi bilo izkoristiti vse obilje chUk dela, začeti s sitematično dejavnostjo skozi vse leto in s* po-služiti vseh možnifi sodelovaaf m povezaoe.
Naj na rob pripišemo le tole: Sklepi, ki fih je raz-prava izluščila, so dobri in izvedlfivi — rts ikoda, če bi ostali samopri besedafi
ZA NATEČAJ »ŠTUDENT - SVETOVNI POTNI
Naslov bi skorajda lahko bil »Anglija — kot je ne vidiš ...«, ker nekaj ur vož-nje sem in tja, temeljiti spoznavanje ne-ke farme ali celo dveh, pogosta srečanja z vsemi mogočimi narodnostmi in precej redka srečanja z domačini, vse to nekako nasprotuje tvojemu namenu, da se v ti-stih nekaj tednih seznaniš z otoško de-želo in si morda izpopolniš znanje jezika. Pričujoči sestavek ne želi prispevati ni-česar k dokaj znani temi »bil sem v An-gliji«, ali »spoznal sem Vcliko Britanijo in njene prebivalce«, ali »velika dežela na majhnem otoku«, pač pa bi rad seznanil bralca, morda celo bodočega udeleženca mednarodnega campa, s to posebno vrsto dejavnosti angleške študentske zveze, sami jo na kratko imenujejo NUS (Nati-onal Union ot Students), in zaradi tega se je tudi cilju mojega potovanja na krat-ko reklo NUS-camp.
Začeti je treba z začetkom, pravijo. Sa-mo otnenil bi rad, kako vesel sem bil, ko sem zvedel, da mi je UO ZŠJ omogo* čil udeležbo v mednarodoem campu. Isto-časno so mi povedali, da je takih sjrečni-kov na ljubljanski univerzi še pet. Poseb-no prijetno nam je bilo ob misli, da za vse nas skrbi Biro za medjunarodnu razmje-nu omladine i studenata v Beogradu in da se lahko v celoti prepustimo čakanju. Brez posredovanja pač nikjer ne gre, vča-sih se pri tem zatakne čelo Biroju, zato nikar ne bodi presenečen, če boŠ čakal nekaj dni ali en teden, ali se kaj več. Po-mirjuje te naj dejstvo, da te v Londonu na Victoria Station prav tako hestrpno čaka predstavnik NUS-a in v campu nič manj nestrpno delovodja, ki mu s svojo odsotnostjo kvariš delovne načrte, recimo o pobiranju   krompirja.   No,   ko   boš   že
TELEGRAMI
IAESTE: šestnajsta letiia konfe-renca IAESTE (Mednarodno združe-nje za izmenjavo študentov tehni-ških znanosti) je blfa med trinaj-stim in osemnajsteRf J^nuarj^m v Miinchenu. Na. konferenci so pre-gledali dosedanje delo IAESTE, ki vključuje že petindvajset študent-skih organizacij. V preteklem letu so preskrbeli v okviru izmenjav že 6800 služb. Največ študentov je po-slala na prakso izven domovine, obenem pa tudi poskrbela za naj-več zaposlitev tujih študentov Zah. Nemeija, ki je članica AISTE od leta 1950. Eden izmed na .izneisih zaključkov konference je še nadalj-nje večanje števila inozemskih praks in konkretnejša zaposlitev bodočih strokovnjakov.
COSEC je zaprosD Azijsko štu-dentsko zvezo za organizacijo semi-narja »Reforma univerze in demo-kratizacija znanosti v Aziji«. Pred-lagal je tudi delo po študijskih ko-misijah, ki naj bi kar najbolje pri-pravile seminar .
Ljubljana:
Na povabilo univerzitetnega odbo-ra ZŠJ naše univerze je Ljubljano obiskala delegacija Socialističiie mladine Zahodne Nemčije, ki je prisostvovala kongresu LMJ. Ob tej priložnosti so se predstavniki pogovorili o možnostih tesnejšega sodelovanja.
V     ____        ___
ANPI III       FRANCEK HllULIJI      LASBAHER
rahlo razkurjen nad Birojem, ker ni takoj odgovoril niti na tvojo tretjo brzojavko, boš na vsem lepem dobil obvestilo, da tvoja skupina potuje naslednjega dne. V mojem primeni je trajalo čakanje le 9 dni, odpotovali pa smo v drugi polo-vici avgusta. Slučajno sem absolvent ger-manistike, zato mi v najhujši predpoto* valni mrzlici ni bilo treba prepisovati iz slovarja, kako Angleži pravijo vlaku, ladji, gostilni in natakarju, pač pa sem se mir-no posvetil študiju obsežnega spiska ob-vezne prtljage. Po temeljitem prečrtava-nju mi je ostalo ravno dovolj stvari za srednje velik nahrbtnik. Na tem spisku zavzema posebno mesto beseda, napLsana z velikimi črkami, MONEYt in po kraj-šem premisleku sem prečrtal tudi to, če-prav bi se za ta predmet še dalo najtj ne-kaj prostora. Že na postaji v Ljubljani smo se počutili internacionalce, slovo od nje smo namreč združili z uvodnim spoz-nanjem Anglije preko dveji njunih Ijub-kih predstavnic, ki sta se udeležili angle-škega seminarja v Piranu. . Skozi Nemčija smo se lahko^raztego-vali po mili volji v napol praznih kupe-jih. Po mirni noči smo se prebudili v Bel-giji, skozi katero je bflo potovanje še *la-sti prijetno, ker sta naši Angležinji ugo-tovili, da so ju prijaielji v Jugoslaviji za> ložili s prevelikimi količinami slivovice in vina.
V Dovru so čariniki nehote spravili v silen smeh nekega člana naše skupine, ki si je besedo »gift«, s katero sprašujejo po darilih, ki bi jih kdo slučajno nosil za znance v Angliji, tolmačil kar po domače in nam do Lonodna pripovedoval, da so ga vprašali, če nosi tem prijateljem kak-jšen strup. Bil je že ves solzen od smeha, ko smo mu le pojasoili dejansko stanje. Drugače ni carinski pregled nič poseb-nega. V Londonu nas je predstavnik NUS-a odpeljal na prenočišče in nas raz--delil po campih. Dve kolegici in mene so poslali v Matlask pri Ncrwich«, pokra-jina Norfolk. D6 tja snio potovali z vla-kom. 2e na tej vožnji smo se prepričaU, da Angleži dejansko najraje berejo časo-pisc in da jih tujci sploh nič ne zanlmajo. Vjc vožnjo se niti eden ni ^menil za nas.
¦-.                                                                                                . ¦   ¦ ¦   :¦:.   «?y:    ¦:¦'¦.
CAMP V KASARill
Matlask je navadna angleška vas, prav-zaprav se od drugih lcci po tem, da je meč vojno bilo v njej veliko zavezniško ieta^išče za polete v Franeijo in Nemčijo in cia je med polji še -'eclno precej letal-skih stez ter nekaj ruševin, ki pričajo o tem, da je bil kraj tudi sam bombarciiran. V ostankih bivših kasarn je nameščen camp, ki spada verjetno med najmanjše, sprejme   labko   le   okrog  50  udeležencev.
Vodja campa nas je seznanil z osnovni-mi pravili in nam povedal, da dela zaen-krat ni. S tem bi sekar strinjal, če ne bi bil moj obstoj v campu vezan na zaslu-žek. Pristojbine za hrano in stanovanje je treba redno plačevati vnaprej. Ko ti zmanjka denarja, ti vljudno pokažejo vrata.
Tako sem se v prvih dneh lahko teme-ljito posvetil študiju te institucije. Njen namen je predvsem omogočiti tujim štu-dentom za krajši čas bivanje v Veliki Bri-taniji, bolj točno rečeno, v nekem campu zagotoviti celo in z eventualnim zasluž-kom omogočiti še kakšen izlet po otoku. Dela ponavadi ne zmanjka,. razen če slu-čajno ne padeš v mrtvo sezono, Jcot.se ,je zgodilo mefli, Sice? v Angliji primaajkuje delovne sile ravno v kmetijstvu, ker je industrija tudi tam bolj privlačna. Zato so farmarji navdušeno sprejeli predlog NUS-a za organizacijo mednarodnih delovnih campov, v katerih bi se zbirali študentje.
vsega sveta kot bolj ali manj poceni, vse-kakor pa kot' prepotrebna delovna sila. NUS precej drago zaračunava vse usluge, razen tega pa dobiva določen del nagrade še od farmarjev. Kot priložnostni de-lavci so študentje namreč plačani slabše kot drugi delavci Ob vsem tem mi ni bi-lo več težko ugotoviti, zakaj angleški štu-dentje lahko tako poceni potujejo po svetu.
Ko dežuje ali ko dela tudi sicer ni, si prepuščeo popolnoma sam sebi. V na-šem campu športnih rekvizitov, razen ping-pang mize, ni bilo, imeli pa smo te-levizor in gramofon.
FUNT NA DAN
Končno so nam le dali delo, Po nas je prišel delavec nekega farmarja s kamio nom in nas odpeljal na njivo, kjer smo obirali fižol. Delo nl bilo normirano, zato se nihče ni pretegnil. Skupaj z enournim počitkom opoldne smo na njivi ostali de-vet ur. Za ta čas si dobil funt, kar je za angleške raamere precej pod povprečjem. Tem devetim uram je treba prišteti še tri za prevoz s tovarnjakom, tako da enostav-ni račun pove, da je en funt za ves ta čas res malo. Kakor hitro je nadzornik od-maknil pete, sino večinoma polegli na hrbte in gledali v nebo. Tara smo tudi imeli kaj videti, nad nami so eskadrile letal vadile za nastop v Pamboroughu. Delo samo ni bilo uirudljivo, bili pa smo mnenja, da se ,za en funt res ne splača posebno truditi. Navadno nas je nekaj-krat na dan zmotil dež, toda tega so tam vsi vajeru, še zemlja, ki je pol ure po na-livu spet suha.
Nekega sobotnega dopoidneva, ko spet nismo delali, se je pred campom ustavil farmar iz akolice Matlaska. Vodji campa je dejal, da bi rad peljal na ogled svoje farme dva študenta in po ogledu na slav-nostno kosilo v svojem domu. Sla sva Ki-tajec Chao iz Singapura in jaz. Mr. Lilly je farmaT s kmetijsko fakulteto, za An-gleža zelo zgovoren človek, v najboljših srednjih letih. Povedal je, da prideluje predvsem pšenico in sladkorno peso, kdaj pa kdaj še kakšno drugo kulturo, če po-sebno mnogo obeta. Njegova farma ob-sega okrog 120 hektarjev njiv. Ima stalno zaposlene tri delavce in enega kmetijske-ga tehnika. Vse" stroje za obdslovanje polj ima aain (traktorje, kombanj, stroje za kopanjfc pese, nekaj tovomih avtomobilov, zraven pa še novo mehani-zirano skladišče za pšenico z mlinom). Sam dela fizično le za zabavo, pravi, da več ne utegne, ker mu ves čas pobere de-lo z načrti, sklepanje pogodb s tržiščem in posli z davkanjo. Zemlja v tem delu Anglije je rodovitna, v veliki meri prevla-dujeje ravnina, k; pa ni čisto brez valo-vitih vzpetin. če imaš pred sabo zemlje-vid Anglije, si oglej njen skrajno vzhodni del, od Ipswicha — Ijubitelje nogometa opozarjam na istoimenski nogometni . klub, ki je lani osvojil angleško prvenstvo, mest-o samo pa je precej manjše od Ljub-ljane — preko Norwicha do Cromerja, in videl boš, da ie v celoti prekrit z zeleno barvo. Obala se tudi tu strmo dviga iz morja. Vsa zemlja je obdelana. Da bi na-redili prostor njivam, so že zdravnaj iz-krčili gozdove. Mogočni ostanki teh goz-dov so stoletni hrasti, ki stojijo ob vseh vaških cestah in s svojo nenavadno veli-kostjo poživljajo pokrajino. Polja so ob-delana tako lepo, da nas je Mr. Lilly pe-ljal kar preko strnišč brez kakršnih koli tresljajev.
Dom družine Lilly je razsežna pritlična zgradba. Z njim se v glavnem likvarja Mrs. Lilly,. ki tudi skrbi za tri hčerke^. Č& katerih hodi najstarejša v drugi ražred;: osnovne šole, Kiiha sama, ker nirfra' 'go^ podinjske pomočnice. Hiča je nadvse udobno opremljena  in Mrs. Lilly je izvr-
stna kuharica. Kosilo ml je teknilo kot noben drugi obrok v Angliji. Tiste, ki se ukvarjajo s kuho, bo zanimalo, da v An-gliji skoraj ne poznajo juhe, rezanje pe-čenke pa je del ceremoniala, ki ga mora opraviti družtnski poglavar (da se razu-memo, to je družinski oče) in jo tudi sam ponudi gosfcu. Bilo je to resnično praz-nično kosilo v jugoslovaiiskein pomenu besede. Mr. Lilly ima tudi bogato zajožen hišni bife, Iz katerega nama je ponudil domače in uvoženo pivo in špansko vino. V pogovoru je prevladovalo zanimanje za Jtigoslavijo. O njej je Mr. Lilly vedel presenetljivo mnogo. Po kosilu me je pe-ljal v svojo knjižnico, kjer mi je pakazal obsežne zvezke Churchillovih spominov in me opozonl na mesta o Titu in Jugo-slaviji. Na hitro sem ugotovil, da so v knjižnici zgolj strokovne in potopisne knjige. Tudi v tej hiši sem lahko opazoval nenavadno navdušenje, ki ga kažejo An-glrai do psov. Petčlanska družina Lilly jih je imela kar sedem. Videl sem, da imajo psi dostop v vse sobe, da so zelo domači okrog jedilne mize, valjajo se po posteljah in stolih, mimogrede ti kakšen skoči na kalena, skratka, hujše kat pri nas mačke. Ko se enkrat nisem prepričal, če je stol prost, sem se gladko usedel na nekega cucka, ki je poskrbel za prijeten intermezzo. Vsepovsod, v mestu kot na vasi. vidiš ženske, ki jih vlečejo psi. Pogovor pri mojih gostiteljih je bil res prijeten, skoraj pa sem se moral sme-jati, ker sta se zakonca vztrajno nazivala »darling«. Pri tem sem se nekoliko mučii z razlikami, ki izhajajo iz dejstva, da imajo Angleži za vsako sfrvar drugačne mere kot Evropejci na celini. Svetovai bi vsakemu, da te mere predhodno iiaštu-difa, pa trfi težav ne bo imal. Angleži jih namreč nočejo spremeniti ui čaicajp, da se bo kontinent končno le spametoval in začel uporabljati njihove.
ANGLEŠČIME SE UČITE DOHA
Po dveb. tednih življenja v takem stilu sem ugotovil, da so se moje devize skrčile do nevarnega minimuma. Možnosti za delo so bile še vedno slabe, in to je še po spešilo moje slovo. Po krajšem postanku v Londonu, ki je prevelik in preveč ma-sivem, da bi si lahko na tem mestu pri-voščil kakršnekoli vtise, sem odpotoval domov. Nisem si mogel kaj, da ne bi po-drobneje razmišljal o prsteklih štirinaj-stih dneh. Brez dvoma bi se dalo marsi-kaj popraviti, marsikaj storiti, kar bi na-redilo bivanje v campu prijetneje in bolj koristno za udeleženca. Kaj se ne bi dalo organizatorju predlagati, da campe raalo bolje opremi? In predvsem bi biio treba doseči, da bi NUS v campih organizirala sistematični jezikavni pouk. če zdaj pri-merjam camp z brigado, moram odločno dati prednost slednji. Našim udeležencem je pred odhodom treba povedati, kaj lah-ko od campa pričakujejo. Za jezikovni pouk je skorajda za vsakega bolje, da se tisti čas uči angleščine dcma in prepri-čan sem, da bo imel več koristi, in to brez stroškov. Res pa je, da preko NUS najhitreje dobiš angleško vizo in z njo tudi dovoljenje za sorazmerno dolgo bi-vanje na otoku. Potovanje sarao ima se-veda puseben čar in morda se zanj le splača žrtvovati nekaj tednov, ki jih iz-gubiš v campu. Po pripovedovanju dru-gih je največ dela in s tem tudi največ za-služka v juliju in prvi poiovici avgusta, po tem pa je stvar že tvegana.
Sam pa sem sklenil, da se bom v pri-hodnje raje.udeležil angleškega semibarja "v Piranu.    "'   .     ?.    ,.
Peščeni grad B. Hladnika
Novi film Boštjana Hladnika je nesporazum, ki nedvomno priča, kako daleč lahko privede filmsko upornišfcvo zoper literaturo in nestrpna težnja k vsebinski improvizaciji. Ta slabost, ki smo jo delo-ma čutili že ob Hladnikovem prvem igranem filmu, se je v njegovem najnovejšem delu očitno prero-dila v temeljno vodilo. Njegov odpor zoper filmsko konvencionalnost je v tej obliki, kakršni je, samo njeno potrdilo. Filmu po dramaturški plati manjka predvsem trdna fabula z organsko vključenim dia-logom, idejna kompozicija, zlasti pa prisotnost ča-sovne resničnosti. Namesto da bi delo pripovedova-lo o svetu, kakršen je (prav v tem je poslanstvo in vsebina sleherne umetnosti, razliene so le metode, fci vodijo do nje), gledalca zavaja v fikcijo, v laž, ki je popolnoma tuja našemu sodobnemu okolju in pogosto meji na absurd. Zaradi naštetrh pomanjklji-vosti je naravno, če že ne nujno, da se je film spre-vrgel v niz na silo povezanih detajlov, ob čemer je nemalokrat klanila tudi avtorjeva sicer na moč ži-vahna invencija.
Filmska zgodba je zelo banalna: Ali, na izpitu padli študent, iz odpora do civilizacije (da jo so-vraži, o tem pričajo njegove na moč primitivne ti-rade) sede v spačka in se odpelje. Na poti se mu pridruži stanovski tovariš Smoki, ki ga tarego po-dobne težave. Oba pa naletita na Njo. Ugotovijo, da imajo slične nazore in enako nepremagljivo željo po avanturi. Pozneje, ob morju, se kajpa oba za-ljubita v Njo, ona pa v enega izmed njiju. Prav ko se odloča, kateri izmed njiju se bo umaknil, doživi ona enega svojih številnih psiho-patoloških pretre-sov, ki se konča s katastrofo. Za zaključek pa se na sceni pojavi psihiater, ki Aliju in Smokiju razkrije, da je bila dekletova duševna neuravnovešenost po-sledica doživetij v koncentracijskem taborišču (de-kle se je tam rodilo) in da je smrt zanjo nemara najboljša rešitev. Nadebudna fanta, najbrž globoko pretresena, tedaj sedeta v avto in zapustita nesrečni kraj.
Zgradba fikna je linearna, temelječa na sila naiv-nem pojmovanju človeka in njegove duševnosti. Za Hladnikova bibja je značilno, da doživljajo svet v obliki razpoloženj, neposrednih občutkov, zaznav, sanjarjenj. Njihovo emocionalno odzivanje na svet je sicer zelo spontano, toda zvečine izven okvira prepričljivosti. Duševno stanje teh ljudi se na zu-naj izraža v njihovih dejanjih, ki so zvečina nesmi-selna, afektirana in včasih na moč čudaška. Taka pa so predvsem zato, ker niso psihološko dokumen-tirana. Tu je tudi vzrok, da jih zvečine spoznamo samo na zunaj, zgolj njihovo lupino, ki je oddvo-jena od njihove notranje substance, saj pogreša vidnejših komunikacij z njo. Zato je tudi Alijev upor zoper malomeščanski ambient na začetku fil-ma le fikcija, videz, puhlica in kot tak sam po sebi na rnoč nedejaven. Sicer pa ga protagonist sam kaj kmalu negira s tem, da se za svojo avanturo posluži simbola malomeščanske pridobitnasti: avto-mobila, pa ^eprav samo spačka. Ta mentailiteta je v prikriti obliki navzoča tudi poz-neje, posebno jasno
pa plane na dan v zaključnem dejanju fitaia, ko si oba moška protagonista na moč bojevito lastita dekletovo Jjubezen, po njeni tragediji pa se vsedeta v avto, očitno namenjena k izhodiščnim pozicijam, v naročje materialno in moralno udobnega življe-nja. če je torej ideja Hladnikovega filma upor zo-per malomeščanski konformizem, je neuspel, ker je sam v sebi kontradiktoren. Kaj je torej? Zelo pre-prosto. Domislica. Celo Hladnikovo delo je nastalo po logiki trenufcnih domislic, zato, razumljivo, po-greša čvrstega tkiva, ki bi detajle povezovalo v monolitno celoto. Tudi koncni preobrat (dekletova smrt) v film vnaša prisiljenost, psihološko neuteme-Ijenost in torej prav nasprotno od tistega, kar je režiser s tem aktom po vsej priliki želel, namred vsebinsko poanto. Tako v delu zaradi idejno neorga-niziranega dogajanja prevlada duhovna plitvost in zmeda. Tu se je pokazalo, kako neobhodno potrebna je literarna osnova tudi Boštjanju Hladniku, saj je le-ta kot tematska komponenta filma praviloma tudi njegov idejni nosilec. Vsekakor bi z njo ne bila resnoje okmjena režiserjeva ustvarjalna suverenost, niti elementi filmske izrazne dinamike, naisprotno, delo bi bilo bolj organsko in verjetnost uhajanja v fikbivni svet neresnice bi bila manjša.
Hladnikov interes za individualne psihične struk-ture sam po sebi zmanjšuje njegovo pozornost na-sproti družbi, ki jt v filmu prisobna zgolj kot neobvezna abstrakcija. Zapreke, ki se mu zavoljo tega zastavljajo, prepenja s človeškimi nagibi, izvira-jočimi v vrtincu notranjih energij in med katerimi prevladujejo takšne, kl jim človekova zavest ni kos. Hladnik sicer skuša racionalno prodreti vanje, vendar stori to tako nebogljeno in psihološko nedo-mišljeno, da nas še zdaleč ne prepriča. Ni čudno tedaj, da njegova pripoved pogosto zdrkne na ra-ven fiimske deskripcije.
Hladnik je po vsi sili hotel ustvariti film, ki ?apo-stavlja literarno vsebino in se okorišča predvsem s specifičnimi filmskimi elementi: sliko, vizualno sim-boliko, poetično pantomimo in ritmom. Nerazumlji-vo in naravnost paradoksalno pa je, da je hotel v isti sapi ustvariti tudi sodobno filmsko dramo. V njej je skušal strniti dvoje kompleksov: dekletova duševna pohabljenost naj bi opozarjala na strahote preteklosti, beg iz civilizacije v idilične pakrajine svobode in širine pa na sedanjost, ki nas čedalje bolj utesnjuje. Junaki so v svojem uporu zoper da-no&t na moč nedosledni in v neprestani kontradik-ciji. Njihove možnosti so omejene že zaradi never-jetnega pomanjkanja izkušnje, ki se razkriva zlasti v njihovih medsebojnih odnosih ter neopredeljeno-sti do pojavov, zoper katere se dandanes odloča že vsak osnovnošolec. Razumljivo je, da so tudi dialogi na istem nivoju, torej brez teže, zgoščenosti in le-pote. Tak je zlasti zdravnikov suhopami komentar v finalu, ki je, mimogrede povedaino, na moč ba-nalna koncesija tako obema junakoma kakor tudi gledalcem.
Hladnikova režija si da zlasti veliko epraviti z detajli, ki so največkrat zelo sublimirani in vešče
vključeni v posamezne prizore. Zato so ti sami po sebi često na moč impresivni. V njih se kaže Hlad-nikova izrazna moč. Toda ker jih ne povezuje čvrsto idejno tkivo, zeva za njimi praznina in učinkujejo zvečine dekorativno. Prav zaradi tega je labiko na-stala vsebinsko tako piihla, bedasto trivialna scena s švabi.
Hladnikova nova metoda režije se je ob po-manjkanju literarnih pravil izkazala za neučinkovi-to in riskantno, v večini primerov na moč shema-tičmo m zlasti v vsebinski stridcturi često naivno in plehko. Ob tem Hladnikovem padcu se vsiljuje dragocen nauk, namreč da je sleherna vsebinska improvizacija igranega filma, ki ni pantomima, vnaprej obsojena na slabosti in v zadnji konsekveffi-ci na polom.
V Peščenem gradu je hkrati z obupnim dialogom, dosegla vrhunec samovolje in zmede tudi izgovarja-va. Vsekakor je to že star problem našega gledali-šča in filma, toda v Hladnikovi verziji ima že vse znake jezikovne anarhije. Igralci govorijo kakor se komu zljubi.
Najpomembnejša v filmu je vsekakor fotografija, ki je izredno čista, ustvarjena z veliko mero ob-čutka tako za detajl kot za celoto. če pomislimo, da jo je njen avtor, kljub nekaterim izredno zahtev-nim posnetkom, oblikoval z zelo primitivnimi sred-stvi, brez svetlobnega parka (metoda mladega vala, ki je od standardne veliko cenejša), lahko sklene-mo, da je resnični ustvarjalec v tem filmu pravza-prav snemalec Janez Kališnik, ki se je doslej že večkrat izkazal s svojimi nespornimi kvalitetami.
Glasbena spremljava Bojana Adamiča uspešno podčrtuje filmsko dogajanje. Odlikuje se z veliko mero inventivnosti in sproščenosti ter hkrati izpri-čuje avtorjevo rutino v tovrstni glasbeni dejavnosti.
Zaradi pomanjkanja tematske zasnove so- igral-ska prizadevanja vseh treh protagonistov v Hlad-nikovem delu, Alija Ranerja, Ljubiše Samardžiča in Milene Dravič, zvečine obtičala v mejah improviza-cije in domislic. Liki, ki jih upodabljajo, so for-malno sicer zanimivi, nimajo pa večjih vsebinskih razsežnosti. Najbolj impresivna je vsekakor igralska kreacija Milene Dravič, ker so ji, glede na značaj njenega lika, dane največje ustvarjalne možnosti. Prepričljivo, kakor so sicer neusklajeni s celoto njene podobe, so zaigrani zlasti patološki izbruhi strahu in groze, ki jo slednjič vso osvoji in požene v propad. Scenanj osebam očitno ne predpisuje večje intelektualne kontrole, zato se njihova dejanja odvijajo predvsem na ravni čustvenih vzgibov, kar brez dvoma vodi v primitivnost. Razumljivo je, da se ji tudi igralci niso docela izognili, čeprav so se vseskozi trudili, da bi ustvarili kar se da avtentično razpoloženje. Lika obeh moških že v svoji zasnovi ne kažeta znamenj večjih notranjih dimenzij. Zato jima tudi Ali Raner in Ljubiša Samardžid, kljub prikazani igralski rutini, nista uspela vdihniti resnič-ne vsebine, ker je bilo to v konceptu, s kakršnim se ponaša Peščeni grad, preprosto neizvedljivo.
Niko Grafenauer
Premiera drame V agBiji je bila v znamenju dveh obletnic: sedemdeffletnjce rojstva Miroslava Krleže in petiniridesetlefcfce igralskega udejstvova-nja Save Severjeve. To daje vsej predstavi tudi svojevrsten pečat svečanrii, pomembnost in kvali-teta izvajanega dela pa Ktvarjata v gledalcih zna-čilno, nehoteno patetiko.frleževa Agonija na našem gledališču ni prvič, prvi&pa je pred nami spreme-njena, razširjena. Tudi |hvni igravci ne nastopajo v teh vlogah prvič, muptno — lahko bi skoraj rekli, da so bile ravno fenjihove vloge njihovi naj-večji uspehi. To nam poljujejo tudi sedaj.
Glembajevi so bili Krifiproblem, h kateremu se je vedno znova vračal. fe mu je bil motiv, ki ga je vedno znova razširjalto izpopolnjeval. Prav za-radi izklesanosti in širia lahko rečemo, da nasto-pajo Glembajevi kot edJB literarna analiza in sin-teza v jugoslovanski knjfevnosti. Motiv Glembaje-vih je Krleži inspiriral tf drame in enajst proznih del v obliki novel. Z Glanbajevimi je Krleža ustva-ril veliki mozaik, ki po «oji široko zasnovani kon-cepciji ne pomeni samo aajmočnejše delo moderne jugoslovanske književnoii, temveč tudi dostojen prispevek k svetovni knjfevnosti. Drama V agoniji, del trilogije, pa vendar celota zase, pomeni samo korak bliže koncu, popttaemu moralnemu in ma-terialneaiu -propadu velike patricijske družine. Da-nes vse bolj postaja to k slika časa, v času, ko so bile te drame napisane in uprizorjene, pa so bile izrazito družbenopolitičn« aktualne. Propad družine Glembajevih ni bil samo njihov propad. To je bil propad vsega lažnega, bolnega, g-nilega, skorumpi-ranega. Smrt je prihajria počasi, povzročala je krajšo ali daljšo agonij«, vendar je bUa sigurna. Obe smrti drame V agomji nista samo rezultat zu-nanje tehnične dramske potrebe, temveč sta ti smrti v Lehnbachu in v Lauri že zdavnaj bili. Agonija predstavlja resnično bedo brodolomcev, ki pa nas zaradi lažnosti medsebojnih odnosov ne prizadene.
Posebno pozornost je Krleža posvetil izgradnji. vsakega posameznega litat in njegovega moralnega profila. Prav zaradi tega se je morda tudi odločil za predelavo Agonije, da je lahko temeljiteje osvet-ia lik Križovca, edinega človeka, ki se je v novem okolju znašel, čeprav š«vaneraj stoji z eno nogo v starem glembajevskem JUatu. Po Laurinem samo-moru je sicer prost, vendar moralne zablode in zlaganosti, iz katerih se ni mogel izkopati, nepre-klicno napovedujejo tudinjegov konec.
Krleževe drame slone na psiholoških dialogih. Dal jim je psihološko napetost, ki jo razvija do naj-večjih možnosti. Po drugi strani pa se Glembajeve drame odlikujejo zaradi neizprosnega gledališkega realizma.
Sava Severjeva je v svoji jubilejni vlogi spet za-blestela. Vladimir Skrbiiišek, razen v zadnjem de-janju, njeni igri ni bil kos. Pri njem moii prisiljena, nenaravna patetika, ki pa je morda ravno v zad-njem dejanju opravičena. Stane Sever je s svojo omotičnostjo   tak,   kot   v katerikoli   drugi   vlogi.
Jože Prešeren
Viridiana
Veliki režiser Luis Bunuel je leta 1961 posnel po lastaiem scenariju film »Viridiana«, eno največjili filmskih mojstrovin zadndega časa. Pilm je snemal v španiji, pa so se zaradi tega pred njegovim pri-kazovanjem pojavljali dvomi v Bunuelovo umetni-ško doslednost. Toda Cannski festival je razblinil vse dvome: Bunuel je vnovič ostro ia jasno izpo-vedal svoje idejne in etične nazore, ostal je isti brezkompromisni borec, kakršen je bil v svojih prejšnjih filmih, hkrati pa je potrdil svoj veliki umetniški sloves. še več, prav s tem filmom je ustvaril eno največjih del svojega umetniškega opusa.
Zanimivo je Bunuelovo umetniško izhodišče: v vseh svojih kadrih nam neprestano razkrinkava zlaganost meščanske morale, gnilobo pojmov, kot so religija, družina, patrfotizem, ki tvorijo temelje meščanske družbe. Toda temu svetu ne postavlja nasproti neke vizije boljšega sveta, bistveno je spo-znanje. To je tudi izhodišče za preobrazbo Bunue-lovih junakov, tako tudi Viridiane. Bunuelova mi-sel ne išče abstraktnih idealnih rešitev, njegova zahteva je konkretna: v svetu, v katerem živimo, moramo delati, ustvarjati, kar najbolj eje mogoče. Tu je naravnost karakterističen prizor molitve be-račev na polju, ki ga neprestano, že naravnost vsi-ljivo sekajo kratki prizoil dela. Prav zato je pre-prosti, nekomplicirani Jorge težišče tega Bunuelo-vega filma, nosilec napredka. Viridianina dobrota, njeno usmiljenje pa je nerealno, zgolj škodljivo in ostaja zato na stopnji zlaganega, svetohlinskega de-janja. Nerealna je v svoji viziji popolnega odreše-nja. Nemogoče je pomagati vsem.   To  je   pokazal
Bunuel v prizoru, ko je Jorge iz usmiljenja odkupil od kmeta psa, a že v naslednjem trenutku pripelje mimo njega enak voz, za katerim spet, privezan na vrvico, onemoglo teče pes. Prav zaradi svoje odre-šeniške zarnisli ostaja Viridianino usmiljenje nere-alno kakor je le resignacija. Je v bistvu izraz ego-istične težnje biti dober, ali bolje, pokazati se dobrega. Kot takšno je nesposobno v resnici kaj storiti, spremeniti, poboljšati. Edini vpliv, ki ga ima, je kvaren. Berači postajajo vse bolj zahtevni, otapajo se dela, njiliova edina misel je, kako bi čimbolje izkoristili priložnost. Vsak misli satno še nase, med seboj se prepirajo in, kar je naravnost paradoksalno, v svoji sredi izoblikujejo prav takšne diskriminatome odnose, kakršni vladajo v družbi, ki jih je poteptala. Samo spomnimo se prizora nji-hove pojedine, kjer strežejo izobčencu pri stranski mizici, ločeni od njih samih, tako kot strežejo go-spodarji beraču. Finale filma, beraška orgija, je dokončna obsodba tiste krščanske ljubezni, ki v svoji abstraktnosti in netvornosti ni sposobna pre-prečiti moralnega propada in je zato v bistvu soli-darna s svetom vsakršne korupcije in gnilobe. Tu doživi Viridiana tudi svojo katarzo. Zaključek filma je optimističen. Bunuel ne veruje v boga, pač pa zato veruje v človeka.
Ingo Paš

Mislim, da mi ni potrebno govoriti o tem, kaj je kultura, kaj pomeni vsakemu izmed nas, celo naj-bolj nekulturnemu človeku, in tu se ne nameravam spuščati v filozofske meditacije. Toda rad bi vam samo povedal, kaj je rekel mlad človek v Sov-jetski zvezi ob javni diskusiji o poeziji: »Tehnik sem in potrebujem poezijo, da bi pravilno izvrševal svojo službo.«
In zares, tehnika je oblika kulture in ta pripom-ba, ki se mi je zdela čudovita in tudi povsem na-ravna, kaže, da so vse oblike kulture komplemen-tarne in da vsaka disciplina zahteva izenačitev z drugo. Ta mladi tehnik, kot vidite, potrebuje pesmi, lahko rečem, da jih konzumira. Resnična odgovor-nost za nas, Ijudi, ki se bavimo s kulturo, je, da ga obvarujemo pred slabimi pesmimi, kajti to je naša kultura, ta, ki jo mi ustvarjamo in ki počasi prehaja v generacije, ki nam sledijo. Nesmiselno bi bilo reči, da lahko služijo velika dela preteklosti za zdravilo: labko, seveda, toda s pogojem, da jih ni popačila vojna propaganda, in s pogojem, da niso uporabljana kot instrument vojne proti človeku, ki se temu upira, ki je na drugi strani.
Kot jo jaz vidim, je kultura človekovo konstantno razvijanje zavesti sebe in sveta, v katerem živi, dela in se bori. Ce je ta zavest zvok, če ni sistemationo pokvarjena, bomo, kljub našim motam in nezna-nju, pustili močno vodilo tistim, ki bodo prihajali za nami. Toda če podredimo svoje delo nagibom vojne, bodo naM otroci, ki bodo absorbirali popa-čeno resnico, nagnjeni k fašizmu in obupu. Moramo biti na straži, kajti ta nevarnost je grozeča: število tistih, ki jih imenujemo »blousons noirs« ali huli-gani, raste. Lahko rečemo in moramo reči, da smo zanje odgovorni in da jim v zadnjih petnajstih le-tih nismo dali lucidno osveščenje njih samih, nji-hovega razreda in zgub, ki so jih utrpeli . Ker jim nismo dali napotkov, smo dovolili to njihovo nasil-no čustvovanje, da so ostali goli in razuzdani.
Kultura je protirasistična
... Mi Francozi v Franciji vemo, kaj je ravno-dušnost velikega dela Ijudskega mnenja v zvezi z alžirsko vojno, trpeli smo zaradi tega in smo tudi delno odgovorni za to: kajti naravno je, da mno-žica spontano prisvaja gesla kolonialnega imperia-lizma, ko njihova pozornost ni direktno usmerje-na na ta problem. Sedaj je kultura globoko antira-sistična, čeprav je bilo določeno število kulturnikov v svojem času rasistov, zaradi preprostega razloga, da je to produkt človeka v družbi, kateregakoli člo-veka v katerikoli družbi. Mi, ljudje, ki se bavimo s kulturo, tega nismo ožigosali s svojimi deli, tega maskiranega rasizma, ki se je izražal z ravnodušno-stjo do te vojne, nenadoma tragične, sramotne in veličastne: sramotne zaradi trpljenja, ki smo ga mi, bogati ljudje prinesli ubogim ljudem, ki smo jih eksploatirali do smrti, veličastne pa zaradi odpora devetih milijonov ljudi brez orožja proti ognju, me-ču, mučenju in pobijanju. Tega rasizma nismo iz-trebili, ker se naša dela tega vprašanja niso doti-kala ali pa ker se ga niso dotikala na pravi način. Kajti kljub nam so bili nekateri pisci zastrupljeni z rasizmom, s katerim smo se mi hoteli boriti in ki je bil v posameznih primerih že prisoten: formali-zem, ravnodušnost, rasizem, antikomunistična bla-znost...
Producirali smo nevredno cvetje, naše knjige so mrtve nočne sence. Ne razumite me napak: ne govorim o nazadnjaških pisateljih, ki so, ne tako kot mi, dobro zaslužih na desnici, ki jih je plače-vala, in ki so lagali in potvarjali resnico. Govorim o tisih, ki so si nasprotno, prizadevali z več ali manj dobre volje in ki niso svojega dela primemo izvršili, o vseh nas, ki v obrazu napačnih mitov rasističnega imperializma nismo odkrili mit anti-rasizma, rasnični mit, ki bi ozdravil te norce, ki delajo opekel ,ne da bi razumeli, kaj delajo.
Ni razlaga ali opravičilo, če rečem, da živimo v času, ko kulturo vsepovsod uporabljajo za sredstvo vojne in prav zato nosimo tako veliko odgovornost in smo zagrešili toiiko napak. Ne razumite me na-pak: določeni pisatelji, politiki in publicisti zavest-no delajo v tej smeri: druge obvladajo moči, ki so izven njih in katerih prisotnosti se ne zavedajo. Kultura se je spremenila, z eno besedo, transfor-mirana je bila v obliko vojne sbrategije in taktike.
V Ljubljanski drami je te dni na sporedu Diir-renmatt z delom »Fiziki«, s katerim nas opozarja pred blaznostjo rCLZčlovečenja v današnjem stoletju — dobi atomskih rmiskav in dosežkov, ki so pre-segli vsa pričakovania m ogrožajo eksistenco člo-veštva
Vprašanje moralne odgovornosti pred svojo vest-jo in svetom, vpralanje znanosti, ki zasužnjuje člo-veštvo, neizh&dnost (?) iz sodobne atomske noriš-niče in blaznossti so gibala, ki vodijo avtorja v odrskem delu, ki doživlja v Evropi uspeh za uspe-hom in ki je presenetilo poznavalce avtorjevega de-la s klasično arhitektonsJco zgradbo, enotnostjo prostra in časa, ki je v ?iasprotju z zgradbo njegovih p^ejšnjih del. Dilrrenmatt je v Fizikih posegel v da-našnji čas,. v dobo, ko človeku spoznmja v znatnosti uhajajo v blodnjak popolne razčlovečenosti družbe, ki ga obdaja, ko ostane človek — posameznik v atomski blaznosti nemočen nad delom svojih rok in mu pomeni samota rešitev (norišnica, kamor se
Grško-iatinska kulfura v nevarnosti?
Poglej, kaj se dogaja v deželi: politiki, finanoniki, administratorji in vojaki so postali budni — nena-doma je grško-latinska kultura "V nevamosti. Neka-teri so v njeno obrambo ponudili denar in drugi meč. Uboga kultura, kako dobro si branjena. Kako veliko združenj — z glavnimi stani v Franeiji, z vre-čami denarja v severni ^meriki — je bilo ustanov-Ijenih z imeni, kot npr.: »Obramba kulture«, »Kul-tura in svoboda«, »Svoboda in kultura« itd. Ko se je vojna v Indokini nadaljevala, so nam pisatelji govorili, da je bil Parthenon v smrtni nevarnosti pred Azijati. Kar se nas tiče, bi prej verjeli, da so ljudje v Vietnamu ogrozili banke in špekulacije. Afriko smo branili v Saigonu in Hanou in se pu-stili ubijati, da bi rešili grški čudež. Tako je bila kultura mobilizirana v bitki*. križarjenja so bila organizirana, da bi pokazali Francozom, kaj lahko izgubijo, čolni so bili pripravljeni, cene določene. Mali meščanček pa je odšel v Atene in Delfe, da bi zvedel, kako pravipna je vojna v Vietnamu. To je tisto, čemur jaz pravim ponar©ditev resnice, ki je bolj nevarna kot hinavstvo samo. Pdkazaii so jim tempelj, toda vse, kar so videli, je bila vojna. Do-
PO    VII.    KONGRESU    LMJ
zateče znanstvenik), in ko spozna, da tudi v samoti ne mor^ uiti kolesju mehanizma, ki ga vodijo dege-nerirani in blazni.
Napak bi bilo, če bi delo interpretirali zgolj kot manifest proti blodnjaku atomske blaznosti, kajti ffloblje je in prepričljivejši od stvakov, ki so dan-danes na ustih vsakega tako imenovanega humanU sta in so postali fraza brez podteksta, krilatica, ki je pozabila na svoj izvor H(irošima). Delo je člo-veško pristno, logično in razumljivo. Protestiramo proti izmaličenosti in viziji sveta, kakršnega je pri-kazal Diirrenmatt in s katerim opozarja. Diirren-matt sam pravi o Fizikih, da je zgodba sicer gro" teskna, ni pa absurdna (nesmiselna).
Diirrenmattovo delo bo našlo med Ijubitelji umetnosti dovolj pristašev, ki bodo oporekali tako imenovani »slovenski uradni kritiki«, ki je zavzela odklonilno stališče in nam s tem dala priložnost, da znova podvomimo v njeno sinhroniziranje s ča-som in ustvarjalno potenco.                P. Breščak
Demilitarizaciia kulture   b
mov so se vrnili z novim razlogom za obrambo Banke v Indokini.
Saj poznate to taktiko: razglasili so, da bodo bra-nili kulturo, medtem ko je le ta v resnici postavlje-na v službo. Na vseh straneh stare zgodbe je pou-darjeno, da je namen vojne obraniti kulturo, med-tem ko je v resnici samo podrejena vojnim intere-som. Zvijača je preprosta: nekdo slepari z dvema karakterističnima kontradiktornostima5 ki sta do-volj plodrai, kadar je možen svoboden razvoj — in jih sešteje v definicijo katerekoli umetnosti; nacio nalni individualizem in splošnost. Globina pomena v umetniškem delu izhaja iz nacionalne zgodovine, jezika, tradicij in često iz tragičnih problemov, s kateriini se posamezni moment ali prostor umetni-ku konfrontira, zadevajoč ga z družbo, katere del je tudi on.
Kdo. lahko razume Miokiewicza, če ne pozna raz-mer na Poljskem v 19. stoletju? To, na kar se mi mediteranci tako pogosto sklicujemo, »grško-latin-sika civilizacija«, je samo naš lastni individualizem in skupno pokolenje naših jezikov, bodisi italijan-skega, francoskega in španskega.
Konec prihodnjič
PROTIIDEJNEMU MRTVILU V KULTURI
Vse najbolj konkretne predloge in sugestije ko-misije za kultuirnozabavno življenje in drvištvene aktivnosti na kongresu LMJ je dalo zelo izčrpno napisano poročilo. Diskusija se je vse prepogosto izrodila v golo informiranje o delu različnih dru-štev in mladinskih klubov, le redke so bile diskusije, ki so poleg tega, tia so probleme razkrivale, poiskale tudi primerno rešitev. Nikakor se ne moremo za-dovoljiti z golim analiziranjem dela in ob tem pu-stiti, da se različna mladinska kulturna društva pasivizirajo ali pa iščejo pri svojem delovanju pota, ki so popolnoma nasprotna vsem pozitivnim hote-njem.
»V borbi proti antisocialističnim pojavom v na-šem kulturnem življenju in proti slabostim v kul-turni politiki se moramo predvsem opirati na orga-ne družbenega upravljanja v kulturnih vistanovah in na demokratični mehanizem v komvmi, ki ga je tre-ba graditi okrog kulturnih fondov.«
Poročilo se je dotaknilo tudi vzgojnega vpliva različne zabavne literature, saj postaja za nekatere mlade Ijudi edino sredstvo informiranja. S tem se družbena odgovornost avtorjev tovrstne literature stalno veča. Z nekritičnim prepisovanjem in prede-lovanjem iz tujih časopisov je zabavni tisk postal tudi legaina oblika prenašanja tujih vplivov na našo mladino Njeno negativno dejstvo se posebno močno odraža pri vplivu na formiranje življenjskih idealov mladine. Poročilo pa ni omenilo dejstva, da so mno ge založbe ekonomsko prisiljene tiskati tako zabav-no literaturo. Seveda pri tem včasih pozabijo na izbor, vendar pa bi se morala prav Zveza mladine brezkompromisno boriti proti idejnim kompromi-som komercializrna
Mladinska — seveda tudi študentska — organiza-cija se mora s konkretno idejno akcijo boriti za dviganje splošne kulturne ravni mladih, za ustvar-janje samostojnih kriterijev vrednosti v mladem človeku, da ne prihaja pod različne negativne vpli-ve. Zanimivo je, da vsak umetnostni in kulturni val, ki pride k nam iz tujine, najde v naši kultumi sre-di svoje pripadnike. To je prav gotovo znak idejne neopredeljenost: nekaterih mladih ljudi. Brez res-ničnega dela, brez dviga splošne družbene kulture pa ne bo nihče postal resnični ustvaxjalec.
Tud; nekateri diskutanti so razpravljali o ogrom-nem zanimanju mladine za različne vrste zabavne li-terature. Vendar so tudi poudarili, da tega pojava ne
smemo gledati enostransko. Ne bi smelj samo skli-cevati posvetovan.j, kjor bi izražali stališča do reper« toarske politike gledališča, do filmske polit.ke, do koncertnih repertoarjev in zabavnega tiska, ampak pričakuje družba od nas ponaoč tudi pri oblikovanju repertoarja.
Beseda je stekla tudi o medrepubliškem sodelova-nju, ki ga je malo, ali pa ga sploh ni. Samo primer: >>V Sloveniji so ž« uspeli v tem, kar tudi pri nas po« skušamo. Uspelo jim je vpeljati v šo-le filmsko vzgojo. Kako jlni je to uspelo, še zdaj ne vemo. To zato, ker nimarno takega sistema, da bi zvedeli, kaj se pri nas dogaja. Ce hočemo v Beogradu propagirati ustanavlja-nje filmskih klubov, potem nam je laže priti do izku-šenj, ki jih imajo v Angliji, Franciji ali v Italiji, ka-kor do onih, do katerih so prišli v L.iubljani. Treba bi bilo ustvariti tsk sistem kulturne politike v komu-ni, kl bi nam omogočil, da bi bili ljudje, ki oblikujejo « politiko, seznanjeni o potrebah in oblikah oprede-Ijevanja družbe ¦ . .-«
Govorili so tudi o situaciji v šolstvu in o siste« mu izobraževanja. Situacija je taka, da šola mlade-mu človeku pomag? do bolj ali manj temeljitega znanja o poteh razvoja aksaktnih ved, medtem pa družbene vede, posebno tiste, ki jih lahko v grobem oz-načimo za kulturo. filozofija, književnost, likovne umetnosti itd., trpijo ob izpuščanju predziranja nji-hovih stvarnih progresivnih elementov in problemov, ki se pred njimi postavljajo. Tako nam osemnajst-letnik bolj ali manj kritično oceni kakega Homea, Spinozo ali Epikurja, ob birokratski deformaciji sociaJizma pa čaka, da jo bo ocenila zgodovina. Da bi lahko zasledoval sodobno književnost in umet-nost, da bi si ustvaril vsaj nekaj svojih kriterijev, se mora človek po šoli vsaj nekaj let posvetiti indl« vidualnemu usmerjanju. Ali je res to samo krivda profesorskega kadra? Ali ni tudi organizacijska struktura naše kulture mlace preozko postavljena?
Naj omenimo samo še edinega diskutanta iz Slo venije, ki je razpravljal o kulturi. Kot član uredni-štva revije, ki jo izdaja CK LMS, je govoril o di-sfcusiji o novi ustavi, ki so jo organizirale redakcije treh slovenskih kulturnih revij. Kljub nekaterim jasnim argumentom je njegovo razpravljanje le pre-več dišalo po nekih osebnih nasprotjih in po provin-cialističnem sektaštvu. Diskutant ni rekel niti be-sedice o predl^gih svoje revije. Ob tem pa je le zavračal predloge ostalih dveh revij (z imeni neka-terih predlagateljev). Menim, da kongres res ni mesto, kjer bi prihajale do izraza prežlvele (?!) ob-like malomeščanskega obračunavanja.
J. Prešeren
PREDAVANJ
INVJU
5 V uredništvu smo se domemtli za repor-tažo o tem, kaj počno študentje med po-čitnicami. One, ki so se na fakultetah tre-sli v izpitni mrzlici, srao pustili vnemar. Mrzla univerzitetna fanjižnica je bila za-prta. V Naselju pa ni več tako veselo, od-kar veljajo nova pravila o obiskih in za-bavah. Torej, v Ljubljani ni bilo opaziti dosti počifcni&ko raapoloženih študentov. Kje pa so potlej bili?
Bili so na Vojskera nad Idrijo, na Sor-ški planini, na Vršiču in še marsikje dragje. Predvsem pa na smučeh, v snegu pod njimi ali ob njih — pač njihovemu smučarskemu znanju primemo. Univerzi-tetna koraisija za telesno kulturo in iz-venarmadno vzgojo je poskrbela za to, da bi bilo to znanje kar se da večje. S sode-lovanjem istoimenskih fafailtetnih kanri-sij in Zveze študentskih športnih organi-zacij seveda.
S fotoreporterjem Jocotom sva se odlo« Čila, da bova najprej obiskala Vojsko.
Joco se je s fotoaparati in smučmi od-pravil že dan prej. Na Vojskem pa tečajni-kov ni našel. Bili so v IdrijL O tej spre« membi mi je, k sreči, pravočasno tele-faniral.
Na obisk h tečajnikom sean se odpravil torej v Idrijo, zadnjo soboto v januarju. Na žalost, brez smuči! V hotelu »Nanos« sem našei pet študentk tekstitaega oddel-ka PNT in enajst študentov FAGG, oziro-ma uradno — drugo izmeno smučarskega tečaja za začetnike. In seveda njihovega učitelja, profesorja Hitija, ki svajega po-slanstva — uvajanja telesne kulture med naše študente — niti med počitnicami ni . opustil.
Tečajniki so se pravkar vrnili s popol-danskega urjenja. S profesorjem Gregor-jem Hitijem se že dalj časa »poslavno« poznava, zato je bila moja pokliopa rado-vednost hitro potešena.
»V Idrijo smo se preselili zato,« je paja-snjeval profesor, »ker so odgovorni možje v planinskem društvu rudarjev (le-to je je lastnik doma na Vajskem) razdali svoj dom kar 3 skupinam interesentov — isto časno. 2al nam je, da smo tri dni krat-kega, osemdnevnega tečaja morali prebiti tu, v Idriji, kjer je le malo sonca. Z vre-
menom imatno srečo, le oster mraz —-celo preiko dvajset stapinj mraza — nas tare na terenu in v slabo aakurjenih so-bah, tu v hotelu. Drugače pa je ta tečaj začefcnikov najbolj udobon in ugoden. Ju-tri se bomo premaknili v dom na Vojskem, kjer bo potlej tudi ta izmena stekla po pripravljemem dnevnem redu.
V začetniškem tečaju imamo dnevno pet ur vadbe, tri dopaldne in dve uri po-poldne. Zvečer imamo navadno predava-nja, največja odlika tečaja je seveda film-ski projektor, s katerim predvajam filme o smučarski tehniki in tekmovanjih. Ne-kaj barvnih risanih filmov je na razpo-lago za uradni del zabavnega žrvljenja. Za ostali del zabave poskrbijo tečajniki sami. Njihova skupina je res najmanjša, a za družabno življenje po kančani vadbi in predavanjih prav primema.«
O tera sva se z Jocotom osebno prepri-čala, ko sva se po večerji integrirala v ve-selo družbo. Ta sobotni večer je bil nam-reč prost. Po Disnejevi risanki so bile na sporedu družabne igre Sn pripovedovanje vicev. Najbolj uspele domislice smo tudi malo zalili. Vesela družba je krepfco izfco-ristila prasfci večer, morda na iračun dd-scipline na Vojskem, kjer je treba v po" stelje že oto desetih.
Po azimutu na Vojsko
Avtobusa, ki nas je naslednje jutro po-tegnil do pol poti, ni nilsče zamudil. Pri-družila sta se nam še profesor Ledinek, ki je prevzel urjenje grupe tečajnikov, in pa major Mutic. Za ta dan, četrfci dan te-čaja je namreč na programu predavanje iz predvojaške vfcgaje: »Kretanje po azi-mutu,« ki ima tudi praktični del. Le-tega so tečajniki opravili kar mimogrede. P6 precej vrtoglavi vožnji na ozki, vijugasti cesti nas je avtobtts odložil v KučovŠah, odkoder je še eno uro hoda po raTOiem. Zameti po cesti naprej niso bili ravno ne-premagljivi, vendar cesta ni bila izpluže-na. Domačuii so vajeni hoditi po snegi;, tupec pa nima na Vojskem kaj iskati, saj so dom rudarjev zasedM študentje vse do kanca februarja.
Z Jocotom sva bila le malo otovorjena, zato sva  bila  precej   lahkonoga.  Ko  sva
prišla iz gozda na ravan, naju je že obsi-jalo sonce. V daljavi so se prikazale gore: Triglav z okolico, neKaj Karavank, bohinj-ski hribi, Ratitovec. Na Levo, cerkljansko in primorsko stran, se pa ne spoznam.
Joco je napravil nekaj posnetkov. Zdaj se je izkazalo, da so uspeli. Kratka kolo-na tečajnikov se je malo raztegnila, a ho-ja ni nikomur povzročala resnejših težav. Joco se je venomer oziral meneč, kako se bo prijefcno smučati. Svoj namen je do-segel, že spotoma sem nekajkrat preklel svojo leno naravo. (In smuči v kotu — doma.)
Spotoma sem še nekajkrait asistiral pri fotografiranju kolone, ki je šla bolj po gazi kot po azimutu. Taiko vsaj nismo za-šli in smo v eni uri že bili na Vojskem. Po skodelici čaja je le malokdo ostal v koči. Vsakdo je hotel nadoknaditi v Idriji izgubljeni čas. Ne samo za smučanje, tudi za sončenje. Delovni program tega dne je bil s selitvijo izčrpan. Tako žal nisem mo-gel ugotovitl, koliko abecede je profesor Hiti že doslej uspel vcepiti svojim smu-čarskim prvošolčkom. Večina tečajnikov se je raapršila po livadah za domom in kljub vetru, ki je grozil uničiti naklonje-nost sonca, so obnavljali s trudom pridob-ljeno znanje. Tudi Joco ni mogel do kraja izvršiti svojega poslanstva, da bi verno, »gasilsko« fotografiral skupino te-čajnikov pri vestni vadbi. Zato se je raje posvetil smučanju ob nasvetih učitelja. Potem, ko sem ga nekajkrat ovekovečil na celuloidnem traku in se sam naužil vetra, sonca in celega poglavja smučarske teori-je, sem se vmil k domu.
Seveda, Vera in Meta, najbolj potrebni sonca, sta že našli zaveten kraj, za poko-
paliSkim zidom. Skupaj s spremljevalci, ki so jih sprva »za Tribuno«, potem pa kar tako, okepali, sta se prislonili k zidu in se predali soncu.
V domu, kjer so bili poleg naših tečaj-nikov še neki razigrani srednješolci iz Siške, je na ves glas igral gramofon. Te-Ievizor je bil še temain, nem. (Pravi sred-nj&šolski vzdihi: »Kaikšna škoda, da je treba že tako zgodaj v posteljo. Danes bo-mo za kazen ob plea!«)
Pred povratkom še kratek razgovor s tovarišem Hitijem. Namena svojega bbi-ska, žal, nisem dosegel. Vseh tečajnikav riisem žalotil na snegu »in flagranti«. A kljub temu so me štiri kratke ure, pre-živete na Vojskem, tako spet navdušile za smučanje, da sem se domenil za pono-ven obisk. Zaseben obisk, sinučarski šoli.
Boljšl smučarji so no Vfršiču   ¦
Za drugi del reportaže sva z Jocotom nekaj časa oklevala: Sorška planina ali Vršič? Skrbel naju je le pristop. Odločitvi za Vršič je botraval tudi dan, ki sva ga po vmitvi namenila smučanju v Kranjski gori.
Na poti sem krepko občutil razliko med lesenimi in kovinskimi smučmi, ki sem si jih sposodil od prijatelja. Kluub osebnim težavam sva bila v Erjavčevi ko-či v običajni poltretji uri. Nepričakovan uspeh me je kar navdušil za zimski turi-zem.
Pred kočo sva zašla v manjši snežaii spopad. Nekateri zavistneži so s snegom obmetavali svoje kolege, ki so se razteg-nili po stolih in prepustili soncu. Glas oskrbnika, ki je poklical h kosilu, je pre-kinil bratomorno vojno.
Na tečaju je skoraj šestdeset študen-tov, gozdarjev in gradbenikov. Tudi Zaj-čev Matevž je tu, oni, ki se je že na Voj-skem proslavil z vici o — zajčku. Kar dva tečaja, res mora biti strasten smu-čar. Poveclal mi je, da je bil na Vojskem le nadomestek za kolega, ki se je premi-slil. Med tečajniki je le pet deklet, pa še te so na ta tečaj, kot pravijo^ nekako zašle.
Prosto popoldne smo izrabili vsak po. svoje: nekateri so se odpravili na Malo Mojstrovko — s smučmi. Pravijo, da son-
ce na oni strani in smuka nazaj odtehtata vse težave strmega vapona. Z močnim daljnogledom smo jim lahko izpred koče sledili. Meglice, ki so se pokazale izza Rogljice in Razora, Jocotu niso bile po-sebej všeč. Za vsak primer je zato po-snel nekaj »tečajniških« slik. Statistov ni zmanjkalo.
Pred večerjo sta se zvrstili dve kratki predavanji o razvoju smučarske tehnike in o smučarski opremi. Vaditelja, Peter in Ober, sta formalnosti hitro zadostila. Predavanje je bilo res kratko, še bolj pa domače. Nobenih smuči, same deske in dile, vrsta strokovnih izrazov: langrimen, oberkante in podobno. čeprav sta bili obe predavanji precej improvizirani, so jima vsi posvetili vso pozornost.
Naklep vaditeljev — biti »rihtarja« s te-čajniki — ni kaj prida uspel, kajti nihče ni dalj časa zdržal močnih udarcev »di-fovcev«. še takšno pozivanje h korajži ni imelo nobenega odziva. Tečajniki so se razdelili v manjše skupine, tako da jih je za skupno zabavo — slepe miši — ostalo le nekaj nad dvajset. Kaj so počeli ostali?
Karte so imele prve uesedo: tarok, preferans, potem pa neizogibni x-100, sta-ri Planinski vestniki, kar jih premore ko-ča, nekateri gozdarji pa so prebirali last-ne šolske zvezke.
Koča je bila zasedena do zadnjega kotička, skoraj deset tečajnikov si je po-stlalo kar v jedilnici, seveda, ko so ostali odšli spat. Tako so vsaj na toplem, v ostalih sobah ni zakurjeno.
Smučarski četrtošolci
Naslectnje jutro so nama prve tri sku-pine tečajnikov že ušle na plaz. Pred kočo je pod Petrovim vodstvom ostala le četrta. Učijo se zavijati.
Peter je učinkovit učitelj, v petih dneh je najbolj prisadevn^ učence res že nekaj raaučil.
»Smuk poševno, greš dol, zabodeš in hop, že pričneš potiskati repe.« Najprej je sam pokazal, potem pa opazoval s kri-tičnim očesom izvajanja svojih varovan-cev. »Pazi na osnovno držo!« jih opozarja. »Zabodi palico, kcartroliraj obteženost smu. či. No, zavij, tako, ja, vidiš, pa še enkrat!«
Nato so se četrtošolčki odpravili na malo skakalnico. Sprva so le vozili preko nje v »jajcu« ali »žabi«, kasneje pa so nekateri dobili pravo veselje do skaka-nja. Seveda je bilo tudi padanje vraču-nano.
Proti poldnevu so morali opraviti prak-tično vožnjo z najmanj tremi zavoji. Kdor je Petra zadovoljil, je bil prost. Seveda so dobili vsi:  »Voljoo.^«       ,     ,   ,
Pred koslli&m snao dobili še obisk iz Zagreba, študentje visoke šole za telesno kulturo, bolj *ža tdesno kQt za kulituro. Kritično in s piS^imi ^aipombami so spremljali podvige skakalcev iz Četrte skupine. Ko so se prikazali ostali, od plazu sem, so se malo pomirili. Nekaj časa šo se še razbtfrjaJi, a strmina — bili so namenjeni preko Slemena v Tamar — jih  je  kohčno  povsem  umirila.
Po kosilu sva tečajnike zapustila na soncu pred kočo in se odpravila navzdol.
Doslej najboSi uspeli smučarski tečaji
Smučarski tečaji, ki jih organizirajo telesnovzgojne institucije naše univerze letos že tretje leto zapored, so najbolj privlačna oblika propagande za uvedbo pouka telesne vzgoje na univerzi. Od skromni začetkov predlanskim v Tamarju in lani na Vojskem so letošnji tečaji po steli ros množični. Nekatere fakultete pa so organizirale za svoje študente še po sebne tečaje, tako da računamo, da je v teh počitnicah preko petsto študentov preživelo osem dni na snegii, na smučeh. Vsi tečaji pa še niso zaključeni. (Pravniki se  bodo  šele  odpravili   na  Jahorino.)
Sleherni udeleženec tečaja je postal, če je imel le malo sreče z vremenom, gotovo navdušen smučar. Marsikdo bo morda odslej zavil kdaj tudi v telovadnico. Tako so, upamo, sonce, sne^, Ugadna smuka in vesefla dmžba- — torej smilčar-ski tečajt — zadovoljivo opravili svoje poslanstvo. študentje ^o se zadovoljni vr-nili h knjigam.
MAC & JOCO
JAVNA    RADDSKA    0 D D A J A
SBL — 9 ^B ^B ¦¦ ^H   ^B Hi  bA ^^^^^r   ¦¦        ^^n^V 19   1^9        ^^B HwfflR
VAŠ"
Mladinska redakcija zabavno-glasbe-nih oddaj radia Beograd je priredila 12. februarja na zasneženem in idiličnera Pohorju javno zabavno-glasbeno oddajo »Mikrofon je vaš«. K realizaciji te oddaje so pripomogle še radijske postaje Sara-jevo, Zagreb in Ljubljana. V pičlih devet-desetih minutah so se pred gledalci na Železničarskem domu zvrstili priljub-ljeni domači pevci zabavne glasbe (Vice Vukov, Majda Sepe, Boško Orobovič in Dubravka Nesovič), pevci amaterji (Bar-bara Jarc in Jožica Svete iz Ljubljane, Damijan Katalinič iz Maribora, Stjepan Kufrin iz Zagreba, Slobodan Skakič iz Beograda, Aleksander Desič in duet Hlača Mandič iz Sarajeva ter nekaj renomiranih jugoslovanskih humoristov in filmskih igralcev (Branka Veselinovič, Frane Mil-činski-Ježek in Samardžič). Posnetke od-daje so lahko slišali poslušalci vseh jugo-slovanskih radijskih postaj nekaj dni kasneje.
Raztjovotr za okroglo mizo
V dnevu ua pal, kolikor je trajal moj obisk v Mariboru, sem prisostvoval dve-ma različnima koncertoma. V bistvu so pri obeh voliii najboljšega pevca-amater-ja, vendar, kar je razlikovalo oddajo »Mikrofon je vaš« od »Sončne ure«, je bilo občinstvo in izvajalci. Kolikor me je prva navdušila, me je druga razočarala. Ne zaradi organizacije, temveč zaradi ob-činstva, ki je ves čas oddaje z neumest-niini pripombami motilo napovedovalce, izvajalce in poslušalce. Vendar se vrnimo na Pohorje, k oddaji tn lzvajalcem. To-krat sem imel srečo, kajti na sestanku z mladimi pevci iz vse države, prvič so se sestali mladi pevci-amaterji na neurad-nem tekmovanju iz več republik, sem se lahko seznanil z načinom »odkrivanja« talentov v ostalih republikah. Dijak Slobo-dan Sakič je povedal, da v Beogradu išče-jo talentirane izvajalce s pomočjo selekcij, lri se vršijo na šolah oz. v delovnih ko-iektivih. Slobodan je že drugič nastopil v oddaji »Mikrofon je  vaš«,  ni  mu  pa Le
uspelo nastopiti v oddaji »Studio 5 vam daje možnost«. Razlika med obema je v tem, da zmaogvalec prve prejme nagrado, pri drugi pa postane član RTV. S tem pa mu je zagotovljeno kontinuirano petje in sistematačno delo. Clanica sarajevskega dueta Hlača ni imela kaj povedati. V BiH še nimajo izdelanega koncepta oddaje iin sta ti dve dekleti pričeli svojo pevsko pot na oddaji »Mikrofon je vaš«. Pevci-amaterji iz ostalih republik so zelo po-hvalili oddajo mladinske redakcije RTV Ljubljana in v svojih izvajanjih zaželeli, da bi se podobna oddaja pojavila na spo-redih njihovih radijskih centrov. Na od-daji »Mikrofon je vaš« smo videli prve sadove sistematičnega dela s pevci-ama-terji. Na tem neuradnem tekmovanje je komisija, ki so jo sestavljali Majda Sepe, Vice Vidtov, Boško Orobovic in Dobravka Nešovid, proglasila za najboljše pevce-amaterje sarajevski duet, vendar so se takoj za njim zvrstili vsi trije slovenski predstavniki.
In še nekaj vrstic o oddaji »Mikrofon je vaš«, oddaji, kakršno Slovenci izredno pogrešamo. Res je, da imamo »Sončno uro«, vendar se ta v celoti razlikue od beograjske. Nujno bi potrebovali še ka-ko zabavno, mogoče satirično — kabare^ no oddajo, v kateri bi lafako ob šalah na-stopali poleg profesionalnih pevcev turi amaterji. Ta oddaja naj bi bila nekak stal-ni konzument mladih pevcev.
Med »pohorsko« oddajo smo bili priča zelo povezani konferansi, pa čeprav je cd-dajo napovedovalo kar pet napovertoval-cev, duhovitim dialogom Ježka in Samar-diiča, posameznim nastopom Branke Ve-seLnovič, pe&nika Stankoviča ter dobrim inlerpretacijam naših renomiranih pevcev, profesionalnih in amaterjev. Ti so ne glede na veliko tremo dokazali, da se bodo raz-vili v vokaliste enakih kvalitet, kot nji-hovj starejši kolegi. Posebej so ugajali glasovno in z veHrim smLsJom za zabavno glasbene interpretacije Barbara Jarc, duet iz Sarajeva, Jožica Svete ter Mariborčan Damijan Katalinič. Prava Skoda, da Dami-jan ne razpolaga s takim glasovnim raz-ponora, kot j6 njegdv način interpre-tacije. " ¦ '-¦'* - •' C:.' "•,--- fv" ¦¦'¦ ¦ ;:*%V.
Mariborsko »Sončna ura«
Sprva nisem imel namena pisati o »Son-čni uri«, ki je bila na sporedu tokrat v Mariboru. Vendar čutim to za dolžnost, pa tudi izredno žal bi mi bilo, da vas ne bi seznanil z oddajo, ki ima zelo do-ber namen. Hoče namred »odkrivati« vo-
kalne soliste in instrumentalne ansamble, vendar se organizatorjim fcdaj pa kdaj zamislijo, ali se sploh splača organizirati javne oddaje! Mislim prav na zadnjo od-dajo »Sončne ure« v Mariboru. Napo-vedovalca iai ves orkester z dirigemtam na čelu so imeli za nasprotnika galerijo ne-mimežev, ki so vpadali v besedo celo na-povedovalou. Vsekakor je to vplivalo tudi na izvajalce, kajti ti potrebujejo za kon-cetracijo tišino. Rezultat tega so bile zelo bedno izvedene popevke. Navalic temu sta se res dobro odrezala samo dva inter-preta, in sicer: Vlado Leskovar iz Ljub-ljane in Lidija Kodrič iz Maribora. Za oba je značilen smisel z papevko in prijeten glas. Lidja Kodrič prekaša Vlada Lesko-varja v izvežbanem glasu, sicer pa še od obeh mnogo pričakujemo. To pot sem se tudi prvič pobliže seznanil z našim »naj-novejšim« vokalnim kvartetom »Problem« iz Zagreba. Pod »pobliže« mislim na to, da sem sedel v četrti vrsti. Slišal nisem nič novega, pa tudi videl ne. Definicija: so druga, veliko slabša izdaja 4 M. Ko-mercializem vlada pred umetnostjo aii skakanje po odru pred petjem. »Proble-movci« so ostali redaktorjem »Sončne ure« v spominu kot problem. Kajti po do-govoru z RTV Ljubljana so morali zapeti dve pesmi. Aplavz je bil res zelo velik, vendar so fantje dobro vedeli, da jim gre aplavz za plesanje twista in ne za prepe-vanje. Ko so dodali točko, so nastopili s plesno parodijo na twist. Ne vam, kako so radijski poslušaU sprejeli to njihovo izvajanje^ vendar sem prepričan, da z nav-dušenjem.
Zaključil bi z besedami mojega soseda med »Sončno uro«, ki je priredil stari slo-venski rek nekako tako »Sončna ura slo-vensdcih pevcev grob.n Drži, vendar upam samo za mariborsko oddajo in ne za ostale.
Ivo štmkl
Tribuna o
Tribuni
Zelo skromen, lahko bi rekli celo površen lepak v menzi študentskega zanimivo predavanje »Kaj je jazz«. Nič naselja je vabil koncem seraestra na kaj posebnega ne bi bilo, če ne bi bilo to predavanje prvo v okviru preda-vanj, ki ga prireja Tribuna študent-skega naselja za svoje stanovalce in ostale študente. Nekdanjo študijsko sobo v IV. bloku so preuredili v pri-vlačno dvorano, v kateri bodo redno predavanja z najrazUčnejšo tematiko, ki zanima mladega intelektualca.
Krstno predavanje je bilo torej po* svečeno jazzu, o njegovem razvoju pa nam je predaval član Ljubljanskega jazz ansambla Aleksander Skale. Z diapozitivi, dobrimi magneatofonskimi posnetki in besedo nas je popeljal od zibelke jazza — New Orleansa, pa do njegovih poznejših domovanj, v sa-mem jazzu pa od otožnega bluesa do živahnega boogia — voogia.
V prihodnjem predavanju pa nas bo Aleksander Skale seznanil z razvojem moderaega jazza.
Upamo, da se bo število poslušalcev povzpelo nad skromnih 40, kolikor nas je bilo tokrat zbranib na res zanimi« vem predavanju.
edak
Tiger v noči
»Pomagajte mi proslm.« Hripavi živalski glasovi So prenehali. Fant je omahujoč stad sredi sobe in si z obema rokama zatiskal obraz. Njegove črtaste blače so bile zataknjene za rumene devlje, suknjid kavne barve zmi je segal skoraj do kolen, roiasta kravata se mu je svetlla. Curek krvi mu je tekel po levem zapestju, namakal rokav pod komolcem in kri je skozi tresoče prste kapljala na preprogo.
»Prosim, pomagajte,« je prosil. »Joe?«
Nekdo je odgovoril: »Joa ni tukaj.«
»Pomoč potrebujem,« Je čmi fant topo ponovil. Nekaj ssdruznjenega, pokritega s strnjeno krvjo, mu ja padlo iz rc^ce. Hdk ženski glas, poln studa, je prekinil njegove besede. Ljudje, ki jih je bila polna soba, so se končno premaknili.
»Pokličiino rešilni avto in policijo,« je rekla ženska ukazovalno. »Clarence, pojdi po ulici in po-kiiči po&tajo. Daj jim naslov in jim povej, da jo je enkrat razbojnik skupil!«
»Da, mama.« Sibak mladeniC je &Woni!l glavo. odhitel po stoptiiSču navzdol in na ves glas pojas-njeval sosedons Na ulici je stekel do policijskega telefona. V stanovanju   je glasno čebljanje prene-
halo. Ljudje so zgrabili za klobuke in pričeli odha-
jati. Tačas je ranjeni fant dalje bolščal, tiho sto-KaJ, oslepljen. Cutil je le toplo kri, ki je tekla iz prazne očesne votline. Zaznaval je vanj po smodni-kovem diniu in pečenem mesai vse dotlej, ko so koraki postave napolnilj sobo.
Nekaj dni je minilo — ali so bili to tedni? Konč-no niti ni bilo preslabo — tema, luč in boleKne, vse to je zamrlo ob morfiju in dobri ravnodušni negi v bolnišni-ci mestnih zaporov. Njegova noga je bila v mavčnem ovoju, jn to je bilo zanj prese-nečenje, kajti ni se zavedal, da ga je krogla zadela blizu kolena. Pozneje so mu rekli, da mu bodo desno oko rešili. Krogla ga je zadela v levo oko, tudi nos je bil zlomljen, a sčasoma so velike škrlat-ne otekHne izginiile in dovoM so mu obiske.
Bil je miren bolnik in sestram je ugajala nje-gova vedra narava
Nekega sončnega septembrskega dne so strežni-ki odmaknili zastore in k njegovi postelji primak-nili stol. Fant jih je opazoval z nasmehom in z&ču-denjem hkrati. Potem je v sobo vstopil okusno oble-čen ornec z aktovko v roki in mu sedel nasproti. Kar prijeten glas je imel.
»Eddie Dickinson?«
Fant je prikimal. »To sem jaz, gospod.«
»Tvoj odvetnik sem.« S senco prijazne domiž-Ijavosti je dodal- »Mr. Phillips.«
-Da, gospod?«
»SodiSče me je za to določilo. Ali vam je prav?«
Pant se je namršCil. »Tega ne razumem, gospod. Zakaj pa jaz potrebujem odvetnika? Nič nisem na-redil. Oprostite, gospod, ne maratn vas užaliti.«
Phillips je bil visok mož s temnimi o&ni in oz-kimi čutnimi prsti Njegovo ved«xje je bilo natanč-no. skoraj sitno. Zamislil se je nad njegoviml be-sedatni in izvlekel cigareto s filtrom.
»No. če je tako. kako, da si izgubil oko? In ta krogla v tvoji nogi? Take stvari se navadno ne do gajajo.«
»Ah da, gospod!« je prijazno odvmil Phillips. bele ustnioe. »A mi nobeden ne verjame? Povedal sem policajem in potem še Mr. Wileyu, javnemu to žilcu. ne veni kolikokrat sem jim povedal.a
»Kaj pa, če bi še meni enkrat povedal?«
»Zakaj pa bi mi vi verjeli?«
Phillips je zadovoljno kadil. »Hočem vedeti tvojo plat. Končno, dolžijo te za umor, za zločinskl iunor. Ce bodo uspeli, fant, boe dobil sUAm
Eddie Diokinstm se je nejeverno nasmehnil.
»Ah ne, gospod!«
»Ah, da, gospod!« je prijazno odvrnil PhilUpe. »Težko verjameš, kajne?«
»Seveda me skrbi!« je fant zamrmral. »Vse, kar jaz vem, je to, da je bila tatn zabava, pravijo pri Ms. Hillegas. Menim, da prireja te zabave že dol-go — smrklje in paglavci, pivo, ki&lo zeJje, hrenov-ke in ples, seveda. Tja sem prišel s petinšestdeseti-mi dolarji v žepu in dovolj neuraen sem bil, da sm to povedal nekomu, ki sem ga tam srečal.«
»Kdo je ba to?«
»Neko dekle.«
»Ali veš njeno ime?«
»Ne, gospod.« Spogledala sta se, nakar je Phillips  kadil dalje.
»Nadaljuj,« je rekel »Zakaj. si ji povedal za denar?«
Fant se je široko zarežal. »Saj priznam, da sem ga polomil. Menda sem ji hotel pokazati, da nisem kar tako. Delam v klavnici na Dvanajsti aveniji in kar dobro zaslužim. Lahko vprašate mojega šefs, gospoda Rowe pri Sky High Packing Company. kjer se učim za mesar^. Ta denar sem prihranil, to lahko dokažem  Vprašajte v hranilnici.«
»In kaj potem?«
»Okrog dveh ponoči sem s tm» dekletom na hodniku nekaj malega prigriznil,, ko jo eden od njih pokl'če, kličejo ga Choatejr...«
»Tisti, ki je bil  ubit?« ga je Phdllips priganjal.
»Tako 3°: Choatey. Bil je pijan in zioben. Nasta-vil mi je revolver na trebuh in rekel, da bo spro-žil. če se bom še mešal s tem dekletom. Skušal sem mu dokazovatl. Takrat pa je nek majhen poba po imenu Slope ...«
»Lou Slope?«
»Sam ali Lou, nikdar ga nisem poznal, ta Slope je zavpil, da imam cel pok denarja, da mi ga naj vzame. Hekel sem Choateyf da mu dam res moj denar, samo da mi ne stori nič hudega. Potem sem dal denar, nekaj časa sva se še pogovarjala, ampak njegov pogled mi ni bil bolj všeč. Potlej sem še nekajkrat plesal s tem dekletom.«
INDEKS
IN..
FLORET
Strokovnjaki pravijo, da je floret po tehniki najtežje orožje v sabljaškem športu. No, in s tem orožjem že vrsto let spretno rokuje študent 4. letnika pravne f akultete   Simon    Simoniti.
Simon je ob svojem nepred-videnem srečanju imel v roki na prvi   pogled   nezanimivo   knjigo
—  toda ne zanj. V naslovu sem uspel prebrati le besedico »mito-logija«.    Ker   študentje    pravne fakultete  ne  študirajo   te  vede, čemu potrebuje to knjigo. Nje-gov odgovor je bil obenem tudi odgovor na njemu nezastavljeno vprašanje:
#  Kaj je tvoj hobby? »Poleg sabljanja mi je najbolj pri srcu branje   knjig,   ki   pripovedujejo o antični zgodovini in mitologiji. Takih knjig imam že lepo  šte-vilo v svoji knjižnici. Nedvomno
—   zanimiv  konjiček.«
#  Ali  te  športno  udejstvova-nje ovira pri  študiju?  »Ne, če-prav treniram dnevno 2 — 3 ure, pred tekmovanji običajno še ne-kaj več, in traja sabljaška sezo-na enako kot šolsko leto, to je od  oktobra  do  junija.  Uspešno vzklajam študij in športno udej-stvovanje.«
0 In športno življenje na tvoji fakulteti? »Športna organi-zacija slabo deluje. Posamezni športni referenti ne morejo zbrati dovolj članov za ekipe, ki naj bi nastopile v različnih športnih disciplinah (nogomet, rokomet, košarka itd.) proti moštvom drugih fakultet. Le redkokdaj se jim posreci zbrati več kot 4 študente za posamezno športno disciplino. Tu bi bilo treba vsekakor temeljiteje za-grabiti.«
#  Tvoji športni ušpehi? »Tri-krat sem bil član državne repre-zentance. Sem tudi Član moštva SK  »Odred«,  ki  je  žadnja  leta moštveni  državni  prvak  v  sab-ljanju  (v  disciplini floret). Mo-štvo sestavljajo še Baumgarten, Stegu   in Zajc.   Prav tako   smo vsi  štirje  tudi  vedno  med  naj-boljšimi   na   republiških   prven-stvih.«
#  Bereš     Tribuno?    »Redno. Najbolj mi je všeč zadnja stran, zanimivi   dogodki   doma  in  po svetu in kulturna strari. Mnenja sem,   da   bi   slednja   lahko   bila boljša;   nekako   taka, kot je  v našem osrednjem časopisju.«
#  Športna sreča? »Pri sablja-nju je ne poznamo. Zmaga bolj-ši,   le   sodniki   so  včasih   lahko nekoliko krivi za  poraz.«
6 Tvoja želja? »V okviru ZŠŠO naj bi se ustanovil sab-ljaški klub. Ta je pred leti že uspešno deloval, nato pa zamrl.«
#  Kam   v   Ljubljani   najraje zahajaš? »Nedvomno sem,« je z roko   pokazal   na Opero   (pred katero sva se   namreč   srecala), »pa še v Dramo in na koncerte v Slovensko Filharmonijo.«
#  Za    konec   še    standardno vprašanje.   Kdaj  nameravaš  di-plomirat?  »Letos  poleti.«
T. Z.
Sovjetski košarkarji vZDA
Ameriški, pa tudi kadadski športniki doživljajo v zadnjem času vedno več po-razov v mednarodnih srečanjih, in to v panogah, v katerih so še pred nedavnim gospodarili v športnih arenah širom po svetu. V zadnjem času so ljubitelje in poznavalce športa presenetile novice, ki so prišle z onstran Atlantika. Zmagovita turneija sovjetske hokejske reprezentance v domovini hokeja — Kanadi ter uspešen nastop sovjetskih košarkarjev v Združenih državah Amerike. Prevelika samoeavest in podcenjevanje sta se maščevala. Vodilni športni forumi so tako Kanadi kakor v Združenih državah končno le prišli do spoznanja, da se bo treba za mednarodna srečanja v prihodnje temeljiteje pripraviti, predvsem pa bo morala zastopati barve države reprezentanca, sestavljena iz naj-boljših, in ne neko komaj poznano mo-štvo,kat se je to običajno dogajalo do sedaj.
Plaz kritike na račun odgovornih foru-mov se je sprožil ob zadnjem gostovanju sovjetskih košarkarjev v ZDA. Zaradi spo ra med N. C. A. A (National Collegiate Athletic Assocation), kateri pripada večina koledžev in univerz v Ameriki in AAU (Amateur Athletic Union), so zastopali ZDA le igralci »industrijske lige« NIBL (National Industrial Basketball League). Tudi trener reprezentance Browning je si-cer trener enega od moštev te lige (Philips Oilers).
Otvoritvena tekma med ZSSR in ZDA je bila v New Yorku v svetovno znani dvora-je šele na koncu s prostimi meti uspelo odločiti prvo tekmo sebi v korist z rezul« tatom 70:66 (25:14). Po vodstvu domačinov v prvem Ipojčasu so Sovjeiti izenačali na 32:32, potem pa se je razvila ogorčena bor« ba in razlika v koših ni bila nikoli večja od 4 točk. Najboljša strelca te tekme sta bila Amerikanec Ship (14 košev) in Eus Petrov (15).
Druga tekma je bila odigrana v državi Maryland, in to v College Parku. Ameri-kanci so zmagali prepričljivo s 85:60. Po-sebno so se odlikovali z nezgrešljivimi stro« 11 iz skoka.
Tretjo tekmo so odigrali v glavnem me-stu države Tennessee, NashviHlu. To potfc so bili Sovjeitd prvič uspešni in odločili
tekmn   sehi   v   nrid   <r.   rp.mtMa.tnm   fifi:?>9
(24:24). Zmagovalci so se odlikovali pred-vsem z zelo ostro igro v obrambi. Posebno v drugem polčasu je bila igra polna hitrih protinapadov, v katerih so bili gostje pod košem uspešnejši. Najboljši pri zmagoval-cih je fcil Vojnotv (16), pri domačih pa Mc Caffry (15). Tudi to pot se je igra raz-vnela šele v drugem polčasu.
Mesto Mount Pleasant v državi Yowa je bilo prizorišče 4. srečanja med najboljši-mi košarkarji Sovjetske zveze in ameri-škim moštvom, ki ga je tokrat sestavljala reprezentanca koledžev. Sovjeti so zmaga-le zrezultatom 75:71. Njihov najuspešnejši igralec Petrov pa je dosegel na tej tekmi 17 košev.
V istem kraju je bila tudi peta tekma. Zopet so zmagali gostje. Njihov nasprotnik
in d'rugič s 86:71. Obenem z moško repre-zentanco Sovjetske zveze je gostovala v ZDA tudi ženska reprezentanca in končala turnejo nepremagana. Najboljše amariške košarkarice niso bile dorasle najboljšim igralkam košarke na svetu.
Kako so igrali? V odgovor na to vpraša-nje je podal svoj komentar član ameriške-ga olimpijskega moštva Jerry Lucas. Nje-govo mnenje, da igrajo sovjetski igralci zelo ostro pod košem, včasih morda celo preostro. V igri preveč težijo k posnema-nju, premalo vnesejo v njo lastno osebnost. Njihov način igre temelji na centrih, med-tem ko so obrambni igralci, po rujegovem mnenju, ko oddajo žogo nekoristni. Sov-jeti so dobri kot moštvo v celoti, zgodi pa se često, da napadalec tudi, če se mu nu-
Dvorana Madison Square Garden je bila prizorišče prve tekme med SZ  in ZDA
je bila tokrat reprezentanca malih kole-džev (Small College All-Star team). Deset sekund pred koncem so domačinl vodili 82:81. Vojnov je nekaj sekund pred zaključ-nim žvižgom z odličnim strelom od daleč spreobmal relzulitelt v korist svojega mo-štva 83:82. Domačini so navdušeno pozdra-vili zmago sovjetskih igralcev.
V   Lubbocku  (Texas)  so sovjeti slavili svojo zadnjo zmago na turneji po Združe-nih državah. Domačini so vodili ves ča tek» me in šele pet minut pred koncem je Pet-rov izenačil rezultat na 50:50. V finišu je prišla do izraza boljša kondicijska pripra-vljenost mskih igralcev.
V  zadnjih dveh tekmah (sedmi in osmi) v Denveru v državi Colorado so zmagale 7dnižfine države. nrvič 7. rezultatom 8S: 60
di ugodten met iz igre, ali igra proti enemu samemu obrambnemu igralcu, raje poča-ka na ostale tovariše, s katerimi igra nato določen sistem igre. Nihče ne dvomi v ve-liko kvaliteto ameriške košarke. Jasno je, da so ameriški profesionalni košarkarji najboljši igralci te športne panoge na sve-tu. Toda, ti so poglavje zase. Na svetovnih prvenstvih in olimpijadah nastopajo lahko le najboljši ameriški košarkarji-amaterji. Njihovi zadnji neuspehi so dokazali, da se jim moštva nekaterih držav hitro približu-jejo, v veliki meri seveda zaradi neresnosti in nepolaganja dovoljne mere važnosti na sestavo ameriške košarkarske reprezentan-ce, ki brani barve svaje države in se po-naša tudi z nazivom »najboljši na svetu«.
JR
Umazano obrekovanje
Takoj zate, ko je največji jugoslovanski športni časopis, beograjski »Sport« (št. 2718, 28. I. 1S63) objavil na prvi strani članek z naslovom »Nisem primio ni jedan ¦dinar«, je vsa slovenska javnost ogorčeno protestirala proti takšnemii obrekovanju in hkfati terazila začudenje, kaktf si športni časopis, kot je beograjski Sport, sploh upa objaviti kaj takega.
Novinarja »Sporta«, Jeremič in Nedelj-kovič, sta namreš v članku izrazila sum-nicenje, da je Čerar Od filmskega pod-jetja »Dunav film« prejel določeno vsoto denarja, ker je režiser tega podjetja Mi~ loševič posnel kratkometrašni film z Ce-rarjem kot nosilcem glavne vloge. Režiser je obema novinarjema povedal, da Ce-rar za posneii film NI prejel denarja. Zato se upravičeno sprašujemo, kako sta omenjena novinaja mogla objaviti tak čla* nek. Prav tako je Jeremič osebno govoril s Cerarjem, in skušal iz njega dobesedno »izvleči« priznanje, da je prejel kak dinar, češ da gre samo za privaten razgovor med njima. Cerar je seveda odgovoril z od-ločnim »NE«.
Vsej slovenski, pa tudi ostali jugoslo* vanski javnosti je nedvomno jasno, da bi bil Cerar zadnji, ki bi sprejel za svoje športno nastopanje denarne nagrade in prav zato nam nikakor ni jasno, zakaj sta omenjena novinarja objavila ta članek. Ali jima je šlo za prvorazredno novinarsko senzacijo ali morda za kaj drugega (?V). Naj sta mislila prvo ali drugo, v obeh primerih sta se popolnoma zmotila. (Ce-rarja v nobenem primeru ni mogoče prU merjati z našimi vrhunskimi športniki v drugih športnih panogah (nogomet itd.), ki prejemajo visoke denarne zneske ob presiopanju iz kuba v klub, dosegu kake pomembne zmage itd., kar je javna taj' nost.)
-.9551
Danes, slab ihesec dni po objavi članka »Nisem primio ni jedan dinar«, se je vsa stvar že nekoliko utišala in umaknila v ozadje. Odgovorni športni fonimi v Slo-veniji so storili vse potrebne korake, da bo Cerar dobil primerno opravičilo. Toda zakaj je bilo vsega tega treba? Beograjska novinarja se verjetno niti nisia zavedala, da take in slične novinarske senzacije na račuii žnanih športnikov v titjem športnem tisku takoj »pograbijo« in jih še potencirajo. Kako se bo počutil Cerar tiabližnjih tekmovanjih v tujiniin tudi do-doma, če gq, bodo ostali tekmovald spra-ševali: »Ali si res prejel kak denar?« Go-tovo ne najboljše, pa čeprav ni popolno-ma nič kriv.
Miro pa ni samo telovadec svetovnega merila, je tudi dober študent. Njegovi tovariši na pravni fakulteti (4. letnik) ga cenijo tudi zaradi tega. Vsi, posebno pd še tisti, ki se aktivno ukvarjajo s kate-rokoli športno panogo, vedo, kako težko (ali celo nemogoče) je vzklajati športno udejstvovanje s študijem.Cerar bo kljub izostankom od študija, ki jih kasneje nadoknadi z marljivejšim in intenzivnej-šim učenjem, prav verjetno diplomiral še v letošnjem letu in bo s tem dosegel še en pomemben uspeh — tokrat na študij-skem področju.
Za zaključek naj še povem, da je Cerar DANES VZOR športnika, tako v njegovi visoki kvaliteti kakor tudi njegovem ob-našanju, strokovnosti, tovarištvu itd., in da je vzornik prav vse slovenske mladine, ki se Tiavdušuje za ta ali oni šport. NO~ JBENEGA DVOMA NI, DA BO TO TUDI OSTAL, KAJTI PREVEČ GA POZNAJO PO VSEH TEH LASTNOSTIH, DA BI MU TAKO NEPOŠTENO, UMAZANO OBRE-KOVANJE IN NAMIGOVANJE LAHKO TUDI V NAJMANJSI MERI ŠKODOVALO.
Najbržše ne vesteda...
# .. so pred dnevi izročili v uporabo številnim drsalcem in in drsalkam ter igralcem hokeja že petinštirideseto umetno drsa-lišče. Drsališče obsega 60X60 m in je delno pokrito, ker služi tudi kegljačem na ledu (kirling). Država je dala zgraditi svoje 45. drsališče po vrsti v malem me-stecu Kusnachtu, ki je tako majhno, da ga boste na zemlje-vidu zamanj iskali. Toda v Švici je drsanje zelo priljubljen šport in državi ni bilo žal dati nič manj kot 2,000.000 švicarskih frankov   za  izgradnjo drsališča.
0 .. je evropski rekorder na 1500 m Francoz Michae! Jazy; lani najboljši tekač na svetu na tej progi, zelo priljubljen med športnimi novinarji v Franciji. Ta odličen atlet je namreč za-poslen pri največjem evropskem in tudi svetovnem športnem ča-sopisu »1/ Equipe«. Leta 1962 je Jazy nastopil na 38 tekmovanjih in ni bil niti enkrat poražen. Na več kot polovici tekmovanjih je pretekel 1500 m v času pod 1,48 minute. Z njim bi se lahko do neke mere primerjal pred par leti le še Avstralec Herb Elliot — pred Jazyjem najboljši atlet na svetu na tej progi.
# .. so na lanskoletnem ev-ropskem prvenstvu v plavanju v Leipzigu dosegli kar 10 novih evropskih, več kot 100 državnih in en svetovni rekord.
Najbolj zadovoljni so bili pla-valci Švice — države, ki v pla-vanju kaj malo pomeni. čeprav so ostali bjez medalj, so dosegli pet novih državnih rekordov, zato pač lahko razumemo njiho-vo veselje.                         T. Z.
Kako sem
preživel
počitnice...
»Tribuna, nova Tribuna! Vzemite in berite novo Tribnno!«
Ti glasovi z visoko frekvenco, ki je člo-veško oho ne zaznava, vas bodo, dragi bralci, vrnili v svet naše stvarnosti. Po-čitnice so pri kraju in nič več niste podobni prebivalcera New Yorka. Spet imate svoj časopis in gotovo zadovoljno mljaskaie, ko obračate njegove liste.
štiri tedne ste imeli dovolj za počitek, kajne? Torej, lahko kar pričnem s svojo pripovedjo,   kako   sem  preživel  počitnice.
Pirve dneve počitnic scan posvetil ak-tivni rekreaciji. Na snegu, kajpak. 2e koj prve dni zime sem se zbal, če ga ne bo morebiti zmanjkalo. Saj veste, pri nas ra-do česa zmanjka. (Ce že ne zmanjka, se pa podraži.) Nie nisem odlašal. Skripta in knjige v kot, iz kota pa pancerje in de-ske. V nabrtnik nekaj brane, tnišjo past in petrolej In seveda, gorivo: majhen sodček za dolge zimske večere. Plesti ne znam, sicer bi vzel vofoo s seboj.
Krasno je bilo na Veliki planini, v preprosti pastirski kajži. Podnevi sem se smučaJ, pometal kajžo in cepil drva, proti večeru pa sem si pripravil skromno ve-Čerjo, jo zalil s skodelico vinca (morda so bile tudi dve ali tri). Ob prasketanju smrekovih polen v štedilniku sem kaj hi-tro zadremal.
Jaz sem dremal, tam na obzorju, kjer so ob jasnih nočeh migljale neštete lučke, tam in še dlje, pa je dalje tekla naša stvamost. Tudi Sava je tekla dalje, dol proti Beogradu. Vse je teklo dalje. A jaz? Jaz sem brezibrižno dTemal, menda sem celo snirčal. Ce vam zaupno povem, nisem niti bil docela brezbrižen. Skozi toplo čumnato se je nekaj plazilo, kot črv. Ne vem, ali je bila to vest ali zavest. Ni bilo časa za razpoznavanje, vse prehitro je potonila v vinskih hlapfli.
Razsvetljenje, aleluja, če hočete, je pri-šlo naslednji dan. Proti večeru sein obi-skal prijatelje v bližnji koč i. Stari znanci, včasih udarimo tarok. V štirih, da je bolj špasno. Tudi oni so študentje, študirajo bolj praktične fakse, tako, da že sedaj včasih sodelujejo v praksi — pa ne na praksi. Zato tudi krasi njihovo kajžo majbna skrinjica s srebrno padičico. I sevetia, uganili ste: tranzistor.
Poropotal sem po vratih in vstopil. Pozdravil sem po stari navadi, dostojno: »Gospoda, dober večer!«
Janez, ki je na faksu šef za inozemske prakse, se je namrščil in nejevoljno de-jal: »Kdo pa misliš, da smo? Tu že ni nobenih gospodov. Jaz sem tovariš in pika.«
Takoj sem hotel nerodnost popraviti. Franceljna, sina advokata iz province, ki študira medicino, sem hitel pozdravljati: »Tovariš dahtar, dober večer!«
On pa pokoncu: »Ti, zinene, boš mene v nie dajal. Zate sem državljan, pri nas doma že vemo, kako je prav! In motiš se, če misldš, da bom študij zavlekel. Jaz bora še dohtar od spred.«
Tretji mi je k sreči sam pojasnil, kako naj z njim občujem. »Ne kliči me več BoStjan, ampak Sebastijan. Tega sem že sit. In ne nadleguj me več z abonmajski-mi vstopnicami, s kulturo nočem imeti več nobene zveze. Abdiciram s položaja kulturnega referenta letnika. Gbenem pa ti zabičam tole: Prav nič te ne briga, če je naša občina malo manjša in slabotnejša kot vaša, torej nobenega občana ali kaj podobnega. Zate sem prijatelj, samo ne glasbe.   Kapiral?«
Razumeli boste, da s tarokom ni bilo potlej nič. Izgovoril sem se, da sem si prišel le malo petroleja izposodit, a ga niso imeli. So že malo dlje zabredli v ta naš novi čas. Svetili so si kar s pli-nom. Hitro sem se pobral v svojo kočo.
Pričel sem razmišljati, od kod nenado-tna taka sprememba. Spomnil sem se, da zadnji čas nisem kaj prida bral dnevnega časopisja. Malo sem ga že preletel. Tako le: ta ubit, oni neubit, zaletela sta se, podlistek in kriminalka, danes predvajajo, v cvetu let je umrl... Hitro sem segel v nabrbtnik, izvlekel v Časopis zavito mišjo past, jo odvil, pdožil vanjo kos sira in jo postavil v kot. Sam pa sem stopil pod pojemajočo svetilko in pre-bral prav vse članke. Tako rekoč vse 6rke, od prve do zadnje. (Če morebiti še ne veste, prva črka je vedno p, zadnja pa veHki C, kair pomend »Celzdja« v vre-menski napovedi, ki je navadno na zadnji strani.)
Po utrudljivem delu sem si natočil zvr-hano skodelico in pričel analizirati vse članke po vrsti. Le iz katerega izvira čud-no vedenje mojih kolegov?
Ves čas so mi bredli po glavi članki o premogu in zaprtih šolah; tako krasnio so se ujemali. še v sanjah nisem nehal misliti na rubrike in kolone. Tole se mi
Je sanjalo: Po cesti gre gasilska godba, veselo koračnico igra. Ob cesti množica ljudi navdušeno pozdravlja člane kolekti-va in uspeh podjetja »Mala marelica«, ki je uspelo plasirati na tuje tržišče leve polovice mareličnih pečka. Za konvertibil-ne valute, jasno. Potem sn je prizorišče mojih sanj prestavilo na iiašo obmejno postajo. Ob cesti, ki vodi v gmajno, ni nikake množice. Nihče glasao ne vzklika. Maloštevilna godba na pihala nekdanje Svobode igra s spiremenljivo srečo Chopi-novo posmrtno koračnico. Nikogar ni, ki bi spremil uspeh podjetja »Mala marelica« na njegovi zadnji poti. Vsi člani kolektiva so še na sindikalni veselici. Prodor na inozemski trg proslavljajo. Tokrat pa je železnica prekosila vse rekorde. Pošiljka je že nazaj. Kupec je ugotovil, da so mu med nairočeno blago natrosili več kot pol desnih polovičk mareličnih pečka, nekate-re pa so bile kar cele. Le kmečka ženica zunaj na polju si je trla oko: »Tako lepo igrajo, da se človeku inako stori.«
Take sanje niso obetale nič dobrega, zato serti se raje kar zbudil in buden pri-čakal dne. Pospravil sem svojo kramo, navezal smuči in odbrzel v dolino. Na vlaku sem se usedel nasproti možaku s časopisom. Bil je prav tako neveden kot jaz. BraH je male oglase, tako, da sem se, beroč časopis na hrbtni strani, cto Ljubljane seznanil z našo stvarnostjo. Ca-sa sem imel dovolj, saj je bil vlak — Kamničan.
Pogledal sem na uro in videl, koliko je ura. Nastali položaj je terjal od mene akcijo. Takoj sem pričel uveljavljati ko-renite spremembe.
Sprašujete, zakaj ni danes nič več Flo rijanove storije, zakaj ni nič ilustsracij? Odgovor je tak: Kaj bi segali v prakomu-nizem, to ali ono mitologijo in preteklost, po snov za pisanje. Pišimo o naših ljudeh, o današnjem času. No, jaz pišem kar o sebi. Sem svoj oziroma, kot se zdaj reče, naš. Zdaj je sploh vse naše.
O slikah pa tole: Ne razumem se do-sti na slikanje. Vendar, slike, ki so bile doslej objavljene v zvezi s Florijanovo historijb, niso nikdar pomenile samo tiste-ga, kar so 'predstavljale, ampak vedno še nekaj zraven. Moja napaka pa je bila, da se ni vedno jasno in glasno videlo, ali propagiram njihov primami ali sekun-darni pomen. Kdor me pozaia, že ve, kaj mislim, a kaj, ko je taklh le 79 (z bese-dami sedemdesetdevet ljubih, preljubih, zvestih bralcev).
Na kraju moram seveda potešiti rado-vednost onih, ki jih v počitnicah zanima predvsem smučanje. Ali sesn se sploh kaj smučal?
Odgovor je na dlani. Prilagam tudi sli-ko, ki me nedvoumno prikazuje prl tem naciooalnem opravilu. Ta nacionalnost pa že malo šepa. Zdaj, ko sem spet na liniji, lahko brez skrbi objavljam siike. želite dokaz?
Slika, ki je ob naslovu, lahko bi re&el že na sami liniji, me prikazuje prav v ne-hvaležnem trenutku, ko me izpod snežne odeje sploh ni videti. Torej sem resnično lahko celo na sami liniji, saj me ne mo-rete videti, ko sem ves zakopan v snegu. Svetujem pa vam, dajte, naučite se malo bolje smvičati, da ne bošte vedno na tleh, da vas bodo ljudje videli, kje ste in kakš-ni ste.
VREMENSKO POROCILO: V dneh, ko naš časopis ni izhajal, je prišlo na univer-zitetnem področju do precejšnje (vsaj na-videzne) ohladitve in prav zato je uredni-štvo Škorpjončka na svoji nedavni seji, ob splošnem pomanjkanju premoga, skle-nilo, da pogreje nekatere starejše, pa tu-di novejše dogodke, da bi tako vsaj mal-ce dvignili temperaturo.
ZAPOZNELA   ISKRICA   Z   BRUCOVANJA
NA AG
Na brucovanje prihajamo ponavadi bre* skrbi. Najde pa se včasih kdo, ki ga ta-kole ob koncu semestra muči kakšna za-deva, npr. podpis v indeksu.
Albinco je prav tiste dni skrbel podpis. Pa se je znašla. Indeks je vzela s seboj na brucovanje in ji je, ker je znano, da so na brucovanju vsi dobrc volje, prija-zni profesor podpisal indeks in tako rešil skrbi.
Med drugim se je na tem brucovanju zgodilo tudi tole: nekdo je prišel k vra* tarju in hotel plačati vstopnino. Skoraj skregati se je moral. Kasneje se je mo* ral sprijazniti s tetn, da ne bo plačal, kaj-ti vratar ni hotel vzeti denarja.
OB VSEH VESTEH Z LETOŠNJIH BRUCOVANJ SO TE VESTI SKORAJ NEVERJETNE. PA VENDAR RESNIČNE!
JAZZ DOMA IN PO SVETU, POSEBNO PA V ZAGREBU: Medtem ko je znani kvartet 4M (Cetari Em) v nedavni televi> zijski oddaji izjavljal, da z malo volje lahko razumemo njihovo oddajo in naj-demo v njej tudi nekaj umetniškega, ni-smo mogli preteklo sredo na TV iudi z veliko volje odkriti kaj razumljivega ali umetniškega. Smo pač trdi, mraz je, mraz.
SAMOOGREVANJE: Kako rešujejo zmrzovalno krizo v posameznih ustano-vah, smo izvedeli od našega pooblaščenega dopisnika, ki je z dnevnico in zavaroval-no polico (zavarovl se je proti mrazu) odšel na nedeljski ples v Festivalno dvo-rano. Takole nam je poročal: »Vroče mi je postalo že takoj pri vhodu, ko sem mo-ral odšteti dvesto dinarjev za vstopnino. Še bolj vroče pa mi je postalo, ko sem izvedel, da sem teh dvesto dinarjev dal za nekaj, kar naj bi bil ples v dvorani brez ogrevanja, s programom, ki ga m, itd.
Predlagam, da prireditelj plesa ta na-čin samoogrevanja patentira.
STUDIO UNO: ne moremo si kaj, da ne bi objavUi zopet nekaj o arhitekturi, kajti ravno od tam dobivamo največ do-pisov, in tndi naši tajni dopisniki (mor-da zaradi deklet. ki so tam) stalno pre-žijo na to ustanovo. Torej: neki tajni in nepooblaščeni dopisnik poroča, da so na-mesto seminarjev uvedli po vzorcu itaB-janske televizijske zabavnoglasbene od> daje tudi pri njih Studio Uno, Stuio dae etc. Kaj več o tem ne moremo poročati, ker ta^ii dopisnik ni mogel prodreti ˇ tajno tajnost teh studiev. Ugotavljamo pa lahko samo, da se beseda studio zelo le-po sliši, čisto drugače kot »seminar«.
Studentje ekonamske in pravne lakultttt, visekih in vlšjih gospo-darsklh In upravnih šol, višjih ekonomsko-komerclalnih In zunonjt-trgovinskih šol ter dijoki sretfnjHi ekonomskih  šol  z rednim spremljonjem
EKONOMSKE POLITIKE
olojšate sebi učenfe \n pridobite koristno   znonje in možnost, do
zosedete bodoče delovno mesto s solidnim  poznovanjem problemo-
Uke gospodcrskega in družbenego rozvojo  naše države in gibanje v sodobnem svetu.
Studentom in dijakora doje redokcija poseben popust v višini 25%. Namesto redne letošnje naročnine 4.000 dinarjev dobijo študentje in dijaki Hst za 3.000 dinarjev, obenem pa lahko naročnino plačafo zo tri, Sest, devet oli dvonofst mesecev.
Za obvestila in brezplačni ogledni izvod se obrnite no nosiov: EKOMOMSKA POUTIKA, Beograd, Moše Pijode 29-11
»PROJEKT - NIZKE ZGRADBE«
L J U B L J A N A,   PARMOVA 33-111 - TaEFON 32-029
IZVRŠUJE PROJEKTNE NALO«E ZA: CESTE, MOSTOVE, V0O0V0DE. KAKALIZACIJE. HIDROCBNTRALE, MELIORACUE, RE6ULACUE, PRISTA-MŠKE ZGRADBE. VISOKE ZGRADBE.
ČASOPISNO PODJETJE »DELa« ^ TRIGLAVSKA TISKARNA -BLASNIKOVA TISKARNA
n u d i
vse vrste grafičnih uslug, tiska knjige, časopise, revije, obrazce
in  druge  publikacije,   razen tega  pa  tiska   In   izdaja   časopise:
#  OSREDNJI SLOVENSKI DNEVNIK »DELO« — vsak dan prinaša vesti, poročila, reportaže in komentarje o vseh pomembnih dogodkih doma in v svetu.
0 ZABAVNI TEDNIK »TEDENSKA TRIBUNA« — zaradi pestrosti in zanimivosti si je »TT« pridobil stotisoče rednih bralcev — tednik z največjo naklado v Sloveniji.
#   ILUSTRIRANA   REVUA  »TOVARIŠ«   —   edini   slovenski   ilustrirani tednik, z ugankarsko prilogo »KAJ VEŠ — KAJ ZNAS«.
#  ŠTIRINAJSTDNEVNIK   »NAŠI   RAZGLEDI«   —   list slovenskega   inte-lektualca, ki posreduje bralcu problematiko našega političnega, gospo-darskega in kulturnega dogajanja.
ODMOR I\IA SNEGU
Kaj se je zgodilo od konca semestra
do danes
Je kdo pozabil na študij Najbolj   pričakovana:   štipendija
Petnajstega januarja je marsikdo po-toral šila in kopita, vrgel smuči na rame in jo najprej mahnil domov, če je doma Z dežele, vrgel v kovček oguljena skripta Z negotovostjo, da bi jih še kdaj v bližnji prihodnosti pogledal, vendar jih ni posta-vil spet na polico, čeprav je bilo prav zanje premalo prostora. Ostala so tam zaradi dobre vesti. Zima je kot nalašč spet nasula dovolj snega. Tudi za Pri-morce...
V študentskih domovih je bilo mogoče opaziti manjši promet. Ostali so absol-venti in tisti, ki so počitni:^ izkoristili že prej, pa so se odlooili, da bodo izpitno srečo poskusiii v januarskem roku, in oni, ki se dolgoroono pripravljajo na po« letna pooitnice ob morju in soncu na obal-ni peščini. To so ali preračunljivi študent-je ali pa slabi (ne) smučarji.
Med vrsticami je bilo nekje zapisano, dasov prosluli restavraciji Triglav odklo-nili kosilo trem naširn študentom, ker prejšnji dan niso mogli použiti servirane hrane, ker je bila očitno pokvarjena. Na-S-tala je čudna situacija ob sami mizi v restavraciji, ki je bila motivirana s še bolj  čudnimi dialogi z obeh strani. Pro-
blemček so rešili na kraju samem s ka-znijo, ki jo je plačala restavracija.
Kdor že v soboto ni v Naselju preizku-sil svojih plesnih sposobnosti, se je pri sebi najbrž izprosil prosti čas in pol noči za prihodnjo soboto za brucovanje eko-nomistov, ki ga bodo priredili pod origi-nalnim naslovom: Ali tooš plesal z me-noj? Pravijo, da je marsikoga pri srcu pogrelo in se je brž, ko je pregledal plakat, odločil, da se bo tega edinstve-nega brucovanja, kjer bodo baje točili sama najboljšo slovenska vina, zagotovo udeležil. žal, so študentje že večkrat prijeli  na  to  finto.
Izpitna mrzlica je minila. Zdaj se spet srečujemo na hodnikih, v predavalnicah in v pisarnah, kjer izplačujejo štipendijo. Je že tako pri nas, da nekateri štipendi-torji pošiljajo štipendijo šele okrog pet-najstega v mesecu. Prav zaradi tega smo na naše uredništvo prejeli že več pisem, kjer nas študentje sprašujejo, kaj naj naredijo ob tej kronični bolezni računo-vodstev podjetij in občin. Nekateri so ce-lo omenili, da bodo preklicali štipendijo, ker jim pač v pogodbi, ki so jo svečano podpisali, piše črno na belem, da se šti-pendija pošilja do petega v mesecu.
Sicer pa je taka ali drugačna štipendija vedno dobrodošla, zlasti pa še v teh pre-midnih dneh, ko smo precej investirali v planinskih in drugih turistionib. kočah in postojankah.
Mnogi  cel  mesec niso videli nobenega    «• filma. Tisti, ki niso bili v Ljubljani, bodo morda že v tem tednu prišli na tefcoče z reportoarjem kinemmatografskih podjetij.
-de-
Koncert slušateljev AG v Trzicu
V okviru gostovanj, kl jih združenj« štu-dentov Akademije za glasbo prireja po Sloveniji, so njeni študentje s svojim prviin koncertora gostovali v Tržiču. Kakšen je pravzaprav namen teh koncertov? V prvi vrsti mlade izvajalce že zgodaj osamosvoji in prlpravi za samostojno koncertno nasto-panje, na drugi stranl pa maloštevilno ob-činstvo v podeželskih mestita — ljubitelje resne glasbe — neposredno seznanja z glas-beno umetnostjo različnih obdobij in z mla-dimi   umetniki  —  izvajalci.
Slušatelj Edi Ma.jaron, Edl Cetnik, Ludvik Tičer. Jože Cerne, Igor Orešič ter trio bra-tov Demšar s« predstavili dela skladateljev od predklasike do so-dobne glasbene ustvar-jalnosti. SolLste sta spremljali Mira Muhič in Ida Skrinar, komentator pa je bila Tatjana Stritih.
Popoldanski in večern,i koncert je publi-ka toplo sprejela, zato je vsekakor treba nadaljevati v tej smeri, da bodo taka ia podobna gostovainja v celoti dosegla svoj namen.
Letošnje Prešernove nagrade za štu-dente ljubljanske univerze je 8. februarja podelil rektor prof. dr. šnuderl v zbornič-ni dvorani na univerzi. Slovesne podelit-ve sta se poleg dekanov in profesorjev ljubljanskih fakultet udeležila tudi dr. Joža Vilfan, podpredsednik IS LS, in ing. Viktor Turnšek, predsednik republi-škega sveta za znanost. Kot že več let na-zaj, so bile tudi tokrat nagrajene večino-ma predelane seminarske in diplomske na-loge, posebnih deJ je bilo le 9. Na sliki: štirje od letošnjih 49 Prešernovih nagra-jencev, študentje medicinske fakultete: Fred Laneger, Miša Hribar, Andreja Go-lob in Gregor Pintar.
Pisma uredništvu
Že večkrat smo v našem litsu pisali o tem, da bi morali naši zvesti bralci, in teh je kar precej, bolj tesno sodelovati z na-šim listom. To sodelovanje naj bi bilo za-enkrat preko pošte s pismi, ki bi jih ob-javljali. Lani smo sicer priobčili nekaj ostrih pisem, ki so našla velik odmev in Se je o njihovi vsebini povsod govorilo. Pa ne želimo si samo pisem, ki kritizirajo npr. razmere v študentskem naselju ali pa slabo hrano v menzi. Našemu listu so potrebna tudi pisma, ki pišejo o uspehih fcolektiva, aktiva ali posameznikov na vseh področjih, pri študiju, pri delu v organi-zacijah, pa tudi privatno.
Torej smo se raziuneli. Pričakujemo, da bo marsikoga to naše skromno obve-stilo spodbudilo k pisanju. Nekateri pa tega ne bodo storili, ker »nočejo, da bi
njihovo ime vlačili, po časopisih...« ka< kor nam je že nekdo pisal. Tem naj po-vemo, da je njihova anonimnost v javno-sti zajamčena. Pod pismo naj samo napi* šejo, če želijo, da je njihovo ime objav-ljeno ali ne ...
Za zaČetek objavljamo pismo tržaških bralcev, ki so odgovorili na članek naše sodelavke,
SPOŠTOVANO  UREDNIŠTVO
Redno dobivartio vaš Hst v naš akadem-ski klub »Jadran« in ga radi prebiramo. Toda ostrmeli smo nad netočnim in nein-formiranim poročanjem člankarja ŠL o naši univerzi. Popravili bi radi vsatj bi-stvene napake.
Tržaško univerzo so ustanovili ze leta 1920, torej tri leta pred nastopom fašiz-ma, ki pa je kasneje tržaško univerzo iz-popolnil leta 1924 in 1938. Takrat so tudi začeli zidati novo stavbo, ki je bila kon-čana po letu 1945.
Namesto osmih fakultet jih }e v Trstu neholiko več, in sicer: pravo, politične vede, ekonomija, romanistika, klasična Ji~ lologija, filozofija, pedagogika, kemija, fi-zika, matematika, prirodoslovne vede, Jar. macija, biologija, gradbena, elektrotehni-ka, strojna ter brodogradnja. Poleg teh pa sta še visoka šola za prevajalce in tol-mače in šola za izpopalnitev v delovnem pravu in socialni varnosti.
Vpisanih študentov na trzaški univerzi je okoli 3500, točnega Števila slovenskih Uudentov. pa ne ve nihče, niti tajništvo univerze. Po naših računih bi nas moralo biti okrog 190 iz Trstaf Gorice %n Benečije.
Res je, da ima priden študent možnosi, da je oproščen taks ali da plačuje polo-vico, toda če bi zadostovali pogoji, ki jih člankar našteva, bi le malokdo plačeval takse. Samo srednja ocena mora biti 28 za popolno oprostitev in 24 za polovlčno, da o drugih pogojih ne govorimo.
Glede štipendij jih bodo mogoče pričeli razdeljevati prihodnje leto, za sedaj še razpravljajo na odgovomih mestih.
Novincev, ki bi zapravili prvo leto, je sicer rrmogo, a več je tistih, Td napravijo tudi večji del predpisanih izpitov, taki pa, ki se prepišejo z ene fakultete na drugo. tega ne storijo zaradi neurejenih razmer na univerzi, ampak iz čisto drugačnih razlogov.
Tribunat, ali bolje študentovski svet tr~ žaške vmverze sestaolja 36 članov, od ka-terih so trije Slovenci in je eden Se par let podpredsednik sveta, pa poleg ostalega delovanja izdaja tudi svoje glasilo »Ate* neo Nuovo«.
Kakar smo ze omenili, imamo slovenski študenti v tribunatu tri predstavnike že štiri leta. Dva sta bila izvoljena na na~ predni laični listi UGI, eden pa na listi slovenskih klerikalcev.
Ob koncu naj še izrazimo željo, ki nas Se dolgo Časa muči. Bili bi zelo zadovolj-ni, če bi prišlo do poglobitve stikov med vašim UO ZŠJ in našim klubom »Jadran«, sicer pa so stiki že navezani, a so ome' jenl le na pošiljanje »Tribune« na naš sedež.
S prijateljskimi pozdravi bralci »Tribune« v Trstu
Od Maribora
MARIBOR: Od 1. do 3. febru-arja je bila v Maribom konfe-renca jugoslovanskega študent-skega tiska. Na tej konferenci so predstavniki študentskih li-stov razpravljali predvsem o štirih temah s področja študent-skega novinarstva.
V Jugoslaviji izhaja sedem študentskih listov. To so: Stu-dent (Beograd), Studentski Jist (Zagreb), Naši dani (Sarajevo) in Tribuna (Ljubljana) kot ted-niki ter štirinajstdnevniki Index (Novi Sad), Studentski zbor (Skopje) in Karedra (Maribor). Na konferenci so sodelovali po-leg predstavnikov omenjenih uredništev še delegati central-nega odbora ZŠJ, predstavniki posameznih univerzitetnib odbo-rov Zveze študentov Jugoslavije in večje število gostov. Konfe-renco je organizirala mariborska Katedra.
LJUBLJANA: V preteklem te-dnu so v Beograd odpotovali predstavniki Zveze študentov naše univerze, kjer so bili gostje na konferenci Zveze študentov Srbije.
ZAGREB: V šestih študentskih domovih v Zagrebu stanuje ne-kaj več kot štiri tisoč študentov. Analiza, izvršena pred kratkim, je pokazala, da velika večina teh stanovalcev ne izpolnjuje obvez-nosti do doma. Študentje imajo po dvajset tisoč in še več dolga. Nekateri niso plačali najemnine za več kot pet mesecev, mnogib pa uprava doma ne bo mogla nikdar izterjati, ker so izginili. Pripovedujejo, da je neki štu-dent, ki je diplomiral na AGG in imel v času študija 12.000 din štipendije, izginil ter s sabo od-nesel posteljnino in več tisoč dolga. "V vseh domovib se prito-žujejo, da jim je zmanjkal in-ventar. Premičnine...
BEOGRAD: Pred tednom je odpotoval na Poljsko predsednik centralnega odbora Zveze štu-dentov Jugoslavije Novica Pribi-čevič, ki je prisostvoval kot gost poljskih študentov V. Kongresu Zveze študentov Poljske.
BEOGRAD: Na agronomski fakulteti v Beogradu so^ se ob koncu semestra pojavila številna študijska vprašanja za študente, ki so vpisani na prvi stopnji. Najbolj pereče je vprašanje naj-osnovnejših učU, pa tudi skripta, ki so sedaj v rabi na primer za študij kemije, vsebujejo na koncu za celih 32 strani popravkov. študentom na tej fakulteti pri-manjkuje tudi primeren prostor za učilnico.
do Skopja
Trlbuna - glasilo Zveze Studentov
— Izdaja unlverzltetni odbor ZSJ —
Ureia urednlškJ odbor - Odgovornl arednlk     Jože     Sušmelj;     giavnl
¦urednik Mitja Vavpetič - Uredn. ln uprava. Trtbuna   Polianska 8/TL telefon     36-123    -    teko«    raCun
600-14-608-72 - Letna naročntna 400 dlnartev. posameznJ tzvod 20 ciin -Bokoplsov tn fotograflj ne vraCa« mo - Tlsk: CV Delo. Liubliaaa. TomSifteva \. td. M-521