IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK - ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Prejeto/Received: April 2013 Popravi jeno/Revised: Junij 2013 Sprejeto/Accepted: Julij 2013 Tomaž Lešnik Doktorski študent na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru lesn ik. tomaz@amis.net Davorin Kračun Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta davorin.kracun@uni-mb.si Timotej Jagrič Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta timotej.jagric@uni-mb.si Izvleček V prispevku obravnavamo problematiko pobiranja davčnih dolgov, pri čemer se osredotočamo na pomen učinkovitosti davčne izterjave v širšem kontekstu realizacije javnofinančnih prihodkov in na dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost davčne izterjave. V empiričnem delu prispevka je testiran preprost ekonometrični model, s katerim na primeru Slovenije ugotavljamo pomen učinkovite davčne izterjave v povezavi s pobiranjem javnofinančnih prihodkov. Rezultati modela pokažejo, da na pobrane prihodke kot odvisno spremenljivko vpliva makroekonomsko okolje, pobrani prihodki iz preteklega obdobja, kot statistično značilen pa se prav tako izkaže delež izterjanega dolga v terjanem dolgu. V razpravi izpostavljamo dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost davčne izvršbe. Ključne besede: pobiranje davčnih dolgov, učinkovitost davčne izvršbe, javnofi-nančni prihodki, makroekonomsko okolje POMEN IN DEJAVNIKI UČINKOVITE IZTERJAVE DAVČNIH DOLGOV1 The Meaning and Factors1 of Efficient Tax Debt Collection Abstract This paper discusses tax debt collection, focusing on the importance of tax enforcement efficiency in the broader context of government revenues collection and the factors that affect the efficiency of tax enforcement alone. In the empirical section, we test a simple econometric model that, in the case of Slovenia, assesses the meaning of the tax enforcement efficiency with respect to the revenues collection. The results of the model show that the collected revenue as the dependent variable is affected by ma-croeconomic conditions; revenues collected from a previous period, and as statistically significant also prove to be the ratio of collected tax debt to the tax debt claimed. In the discussion, we highlight the factors that influence the tax enforcement efficiency. Key words: tax debt collection, tax enforcement efficiency, government revenues, macroeconomic conditions. 1 Članek Pomen in dejavniki učinkovite izterjave davčnih dolgov je nastal v okviru projekta z naslovom »Center za odprte inovacije inraziskave Univerze v Mariboru (COREMUM)«. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, 1. razvojne prioritete: Konkurenčnost podjetij in raziskovalna odličnost, prednostne usmeritve 1.1: Izboljšanje konkurenčnih sposobnosti podjetij in raziskovalna odličnost. Part of the paper The meaning and factors of efficient tax debt collection was produced within the framework of the operation entitled "Centre of Open innovation and ResEarch UM". The operation is co-funded by the European Regional Development Fund and conducted within the framework of the Operational Programme for Strengthening Regional Development Potentials for the period 2007 — 2013, development priority 1: "Competitiveness of companies and research excellence", priority axis 1.1: "Encouraging competitive potential of enterprises and research excellence". Naše gospodarstvo / Our Economy Vol. 59, No. 5-6, 2013 pp. 3-12 DOI: 10.7549/ourecon.2013.5-6.01 UDK: 336.22: 658.884 JEL: H21, H26 1 Uvod Prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti je temelj sodobnih davčnih sistemov. Skladno s tem konceptom davčni zavezanci svoje obveznosti poravnavajo v zakonsko dogovorjenih rokih ter v predvideni višini. Če davčni zavezanci svojih obveznosti ne poravnajo, torej ne plačajo zapadlih davkov, se z vidika fiskalnih administracij obravnavajo kot davčni dolžniki, vsota vseh neplačanih davkov pa predstavlja davčni dolg. Tega je mogoče interpretirati kot kazalnik stopnje prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti, kar pomeni, da države z višjo stopnjo izpolnjevanja davčnih obveznosti izkazujejo nižje davčne dolgove in obratno. OECD (2011) v zvezi s tem navaja, da se pojav neplačevanja davkov, izražen v relativnem smislu, med posameznimi fiskalnimi administracijami znatno razlikuje. Ta ugotovitev implicira, da obstajajo velike razlike v izpolnjevanju obveznosti plačila davkov. Z uporabo razmerja »agregatni davčni dolg konec leta (izključen je sporen dolg)/agregatni neto javnofinančni prihodki« (s podatki za zadnje dosegljivo leto) kot širokim indikatorjem relativne magnitude davčnega dolga OECD (2011) poudarja naslednje: - 13 fiskalnih administracij izkazuje razmerje < 5 % (Argentina, Avstralija, Avstrija, Danska, Nemčija, Irska, Japonska, Koreja, Nizozemska, Norveška, Singapur, Slovenija in Švedska); - 8 fiskalnih administracij izkazuje razmerje med 5 in 10 %; - 12 fiskalnih administracij izkazuje razmerje med 10 in 20 %; - 7 fiskalnih administracij ima razmerje > 20 % in - 9 fiskalnih administracij ni sporočilo teh podatkov. - Prav tako je zanimivo gibanje opazovanega razmerja v obdobju 2005-2009; OECD (2011) ugotavlja naslednje: - 17 fiskalnih administracij izkazuje povečevanje razmerja; - 7 fiskalnih administracij izkazuje relativno stabilno razmerje; - 11 fiskalnih administracij izkazuje padajoče razmerje; - za 14 fiskalnih administracij ni zadovoljivih podatkov. Osnovni ukrep fiskalnih politik pri obvladovanju davčnega dolga je prisilno pobiranje dolgovanih davčnih obveznosti. Zmanjševanje stanj davčnih dolgov je ena izmed nalog fiskalnih administracij, pri čemer se uspešnost pobiranja davčnih dolgov med posameznimi državami močno razlikuje. OECD (2011) predstavlja podatke fiskalnih administracij o učinkovitosti pobiranja dolgov za obdobje 2005-2009, kar je razvidno iz tabele 1. Pobiranje dolgov je izraženo kot delež izterjanega dolga v skupnem dolgu za izterjavo. Podatki iz tabele 1 kažejo na precejšnje razhajanje pri učinkovitosti pobiranja davčnih dolgov v opazovanem obdobju, mnogo držav pa teh podatkov sploh nima. Najvišje deleže izterjanega dolga izkazujejo Kanada, Islandija, Francija, Koreja in Slovenija, pri čemer ti deleži znašajo Tabela 1: Delež izterjanega dolga v skupnem dolgu za izterjavo DRŽAVA Izterjan davčni dolg/celotni znesek za izterjavo (%) 2005 2006 2007 2008 2009 Kanada 48 51 51 55 57 Čile 13 9 11 14 15 Češka 37 38 5 5 Danska 22 25 21 21 Estonija 17 15 13 0 13 Finska 28 28 30 31 28 Francija 39 39 42 46 39 Madžarska 14 14 13 12 10 Islandija 79 78 Irska 19 28 26 19 13 Koreja 35 37 40 40 42 Mehika 1 1 7 2 3 Nizozemska 16 18 Nova Zelandija 30 31 Norveška 12 15 9 11 18 Poljska 13 14 14 10 10 Portugalska 9 10 10 15 14 Slovaška 15 16 17 16 18 Slovenija 44 52 50 52 56 Španija 34 35 ZDA 31 31 33 32 26 Vir: OECD od 40 do prek 70 %. Po drugi strani Mehika, Češka (2008 in 2009), Čile, Estonija, Madžarska, Irska (2008 in 2009), Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska in Slovaška v proučevanem obdobju poročajo o deležih izterjanega dolga, nižjih od 20 %. Hkrati seje za posamezne države delež izterjanega dolga medletno spreminjal. Tako je pri nekaterih državah opazno povišanje deleža izterjanega dolga v letih 2008 in 2009 glede na predhodna obdobja, pri drugih pa se je po letu 2007 ta delež znižal. Medletne spremembe deležev po letu 2007 je mogoče povezati z obdobjem nastopa gospodarske krize, ko se je število davčnih zavezancev, ki svoje davčne obveznosti teže poravnavajo, povišalo. Posledično so se zvišali davčni dolgovi, kar je vplivalo na učinkovitost izterjave davčnega dolga. Pri tem so fiskalne administracije držav, ki so se na povišanje dolgov odzvale s povečanimi aktivnostmi izterjave dolgov in bile pri tem tudi učinkovite, izkazale višje deleže izterjanega dolga v skupnem dolgu za izterjavo. Na drugi strani pa seje opazovano razmerje učinkovitosti izterjave dolgov poslabšalo v državah, ki so bile manj učinkovite pri obvladovanju svojih davčnih dolgov. V prispevku se osredotočamo na pomen učinkovitega pobiranja davčnih dolgov (davčna izvršba) v kontekstu širšega vidika javnofinančnih prihodkov (JFP) na primeru Slovenije. Potrditi želimo odvisnost pobranih JFP od učin- T :,v'-. Ll INIK, DaV< >1 m KvV :i.IK, Tli/1- '[I j Ja;^|I : P< >mi K IN ./'-VN i NI , ::••/! l/l KAVI Davčni i kovilosti davčne izvršbe in makroekonomskega okolja. S tem v zvezi bomo testirali ekonometrični model in preverili vpliv učinkovitosti davčne izvršbe kol pojasnjevalne spremenljivke na JFP kot odvisne spremenljivke. Pri tem bomo v model vključili še druge relevantne pojasnjevalne spremenljivke. Analiza je razdeljena na dva dela. V prvem so na kratko predstavljena nekatera dejstva in podatki v povezavi z učinkovitostjo davčne izvršbe v Sloveniji v obdobju 2000-2010. v drugem delu pa je predstavljen ekonometrični model odvisnosti pobranih JFP. V razpravi bomo predstavili nekatere dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost davčne izvršbe. V Sloveniji pobirala JFP in hkrati tudi izvajata izvršbo neplačanih dajatev Davčna uprava Republike Slovenije (DURS) in Carinska uprava Republike Slovenije (CURS). Zaradi razpoložljivosti podatkov se v nadaljevanju osredoločamo samo na tislc kategorije dajatev, ki jih pobira in izterjuje DURS. 2 Pregled literature V zvezi z učinkovitostjo pobiranja davčnih dolgov pogosto naletimo na pojem davčna vrzel (angl. la v gap). pri Čemer se študije osredoločajo na različne vidike zmanjševanja te kategorije. Davčne vrzeli ne gre enačiti z davčnim dolgom, saj zajema širši vidik neplačevanja davkov, pri davčnem dolgu pa gre za neplačane obveznosti, ki izhajajo iz davčnih obračunov, predloženih davčnemu organu. Tako OECD (2008) govori o bruto in neto davčni vrzeli, pri Čemer lahko bruto davčno vrzel opazujemo kol vsoto treh kategorij: 1. neizpolnjevanje obveznosti predložitve obračuna: skupni znesek davka, ki ni plačan pravočasno zaradi neoddanih obračunov; 2. neizpolnjevanje obveznosti v povezavi s poročanjem (prenizko naveden prihodek ali previsoko zahtevane davčne olajšave in odbitki): skupni davek, ki bi moral biti zajet v pravočasno vloženih obračunih, zmanjšan za skupni davek, ki je dejansko zajet na teh obračunih; 3. neizpolnjevanje obveznosti v povezavi s plačilom (neplačilo navedenega dolgovanega davka): to je razlika med celotnimi davčnimi obveznostmi, ki izhajajo iz pravočasno predloženih obračunov, in skupnim zneskom pravočasnih plačil, povezanih s poročanimi obveznostmi. Neto davčna vrzel pa jc skupni znesek neplačanih davkov, ki ostane po vseh oblikah prisilnih ukrepov, ki jih izvede fiskalna administracija. Ti ukrepi zajemajo aktivnosti za zagotovitev nepravočasno predloženih davčnih obračunov, odkrivanje zamolčanih davčnih obveznosti z inšpekcijskimi pregledi in drugimi oblikami nadzora ter pobiranje dolgovanih davkov, ki niso plačani pravočasno. Olson (2009) podobno obravnava davčno vrzel v ZDA in predlaga dcsclstopcnjski program za izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti. Inlcrnal Rcvcnuc Scrvicc - I RS (1990) se ukvarja z ocenjevanjem velikosti davčne vrzeli v ZDA, z. merjenjem stopnje izpolnjevanja davčnih obvezno- sti v povezavi z davčno vrzeljo (I RS 2003) ter pravilnim razumevanjem definicije in pomena velikosti te vrzeli (IRS 2007), prav tako pa jc v zvezi z ocenjevanjem davčne v rzeli v ZDA izdelal študiji za davčni leti 2001 in 2006 (IRS 2012). Pri tem navaja, da stopnja prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti (VCR). ki se uporablja za bruto davčno vrzel, za leto 2001 znaša 83.7 %. za leto 2006 pa 83.1 %. Neto stopnja prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti (NCR), ki se uporablja za neto davčno vrzel, pa za davčno leto 2006 znaša 85.5 %. Ta podatek hkrati pomeni, da 14.5 % ocenjenih davčnih obveznosti za leto 2006 ne bo nikdar plačanih. IRS (2006) v svoji študij predstavlja tudi strategijo za zmanjšanje davčne vrzeli, v poročilu senatu (IRS 2008) pa izpostavlja celotne aktivnosti, ki bodo izvedene za izterjavo neplačanih davkov. Raskolnikov (2009) razpravlja o možnosti ustvarjanja davčnega režima po meri. pri čemer bi se davčni zavezanci razlikovali glede na svoje motive pri plačevanju davkov. Ideja jc. da bi se oblikovala dva različna prisilna režima: za zavezance, ki izpolnjujejo obveznosti, in tiste, ki jih ne. Ločeno izvajanje prisilnih ukrepov (neizpolnjevanje obveznosti bi bilo sankcionirano z višjimi kaznimi v tem režimu) bi dvignilo stopnjo izpolnjevanja davčnih obveznosti ali jo ohranilo nespremenjeno ob v išji učinkovitosti davčne administracije. Podobno Holmcs (2011) prcdlaga vzpostavitev dveh različnih režimov. Muehlbacher in sodelavci (2011) razlikujejo dve obliki izpolnjevanja davčnih obveznosti, prostovoljno in prisilno; prostovoljna temelji na zaupanju v oblast, prisilna pa je rezultat moči oblasti. Avtorji tudi ugotavljajo, da jc prostovoljno izpolnjevanje obveznosti pozitivno povezano s starostjo in izobrazbo, medtem ko je prisilno negativno povezano z izobrazbo. Buhcn (2011) v zvezi s pojavom sive ekonomije ugotavlja, da boljše prisilno izvajanje davčne zakonodaje potencialno preprečuje sivo ekonomijo. Lešnik (2009) analizira učinkovitost davčne izvršbe v Sloveniji v obdobju 2000-2007. pri čemer ugotavlja dobre rezultate in hkrati poudarja nujnost veljavne zakonske podlage, kar utemeljuje s primcijalnopravnim prikazom ureditve davčne izvršbe v Avstriji. Navedene študije IRS poudarjajo pomen učinkovitega obvladovanja oz. zmanjševanja davčne vrzeli, pri čemer opozarjajo na nujnost izvajanja vseh potrebnih ukrepov izterjave dolgovanih davčnih obveznosti. Prisilni ukrepi v različnih kontekstih obdavčitve so obravnavani tudi v drugih predstavljenih raziskavah, z našo analizo pa želimo prav tako opozoriti na pomen in dejavnike učinkovite izterjave davčnih dolgov. 3 Podatki in metode 3.1 Učinkovitost davčne izvršbe v Sloveniji Na sliki 1 so prikazani podatki o pobranih J FP v obdobju 2000-2010. na sliki 2 gibanje izterjanega dolga v obdobju 2000-2010. na sliki 3 pa delež izterjanega dolga v pobranih JFP v enakem obdobju. NG, ■ . 5-6/2013 I/VIRN /'NAM i IVI KI :IAN .'O NA ■:! NI I :: IvVIk: Slika 1 : Pobrani JI'P (DURS) za obdobje 2000 2010 (v EUR po tekočih cenah) Vir: DURS Slika 2: Izterjani do/g (DURS) v obdobju od 2000-2010 (v EUR, po tekočih cenah) Vir: DURS Slika 3: Delež izterjanega dolga (DURS) i> pobranih J EP (Dl :RS) za obdobje od 2000 2010 (v %) 7,00 6,00 5,00 4,00 3.00 2,00 1.00 0,00 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Vir: lastni izračuni Slika 4: Gibanje deleža plačilpo sklepih glede na izdane sklepe v obdobju 2000-2010 (v %) y = 0,4276x + 35,849 R2 - 0,2797 i i i i i i i i i i 2000 ' 2001 2002 2003 ' 2004 ' 2005 2006 ' 2007 ' 2008 ' 2009 ' 2010 Vir: lastni izračuni S slike 1 je razvidno naraščanje pobranih JFP do leta 2008, po tem obdobju pa so JFP začeli upadati zaradi posledic gospodarske krize. Podobna ugotovitev velja za celotno območje EU, kjer so se prvi učinki krize na pobranih JFP odrazili že leta 2008, čeprav se je negativna rast pokazala šele leta 2009 (Eurostat 2012). Primerjava zgornjih slik pokaže, da so do leta 2008 naraščali pobrani JFP, prav tako pa tudi višina izterjanega dolga. Od leta 2009 naprej so JFP upadli, višina izterjanih davkov pa je kljub temu narasla, kar je razumljivo, če vemo, da se v razmerah poslabšane gospodarske situacije poveča število davčnih dolžnikov, ki svojih davčnih obveznosti ne morejo poravnati v predvidenih zakonskih rokih, posledično pa davčni organ izvaja izvršilne postopke. Na sliki 3 je prikazano gibanje deleža izterjanih dolgov v pobranih JFP za DURS v obdohju 2000-2010. Razvidno je, da je delež v opazovanem obdohju sicer vseskozi naraščal, vendar je bila rast do leta 2008 blaga, po tem obdohju pa je delež strmo narasel. Takšen trend je razumljiv ob upoštevanju padca pobranih JFP ob hkratnem višjem izterjanem dolgu. Z vidika presojanja učinkovitosti davčne izvršbe je pomembno tudi razmerje med izterjanim in terjanim dolgom. Poročila o delu DURS v opazovanem obdohju navajajo rezultate davčne izvršbe na podlagi različnih vrst izterjave, zaradi smiselnosti primerjave med posameznimi leti (posamezna Poročila o delu DURS ne navajajo enakih podatkovnih podlag) pa je v nadaljevanju (slika 4) prikazano razmerje med izterjanim in terjanim dolgom na podlagi izdanih sklepov o davčni izvršbi.2 Sicer iz Poročil o delu DURS izhaja, da DURS poleg davčne izvršbe na podlagi izdanih sklepov izvaja in evidentira še davčno izvršbo na podlagi obvestil (opominov) o dolgu ter na podlagi telefonskih klicev. S slike 4 je razvidno, daje višina deleža plačil po sklepih glede na izdane sklepe od leta 2000 do leta 2010 kar precej nihala, vendar je delež v proučevanem obdobju izkazoval trend rasti. Na podlagi predstavljenih kazalnikov je možno ugotoviti, daje davčna izvršba v opazovanem obdohju v Sloveniji povečevala svojo učinkovitost tako v absolutnem smislu (višji izterjani dolg) kakor tudi prek povečevanja deleža izterjanega dolga v pobranih JFP. Gospodarska kriza ter z njo povezano povečano število davčnih dolžnikov sta aktivnosti izterjave okrepila, kar je razvidno v strmem porastu izterjanega dolga, ob hkratnem zmanjšanju pobranih JFP pa je prav tako znatno narasel delež izteijanega dolga v JFP. Tudi primerjava gibanja deleža izteijanega dolga v terjanem dolgu izkazuje trend naraščanja, čeprav je po letu 2008 (ob nastopu krize) opazen upad deleža izterjani dolg/terjani dolg. 3.2 Odvisnost pobranih JFP od učinkovitosti davčne izvršbe na primeru Slovenije Kot odvisno spremenljivko smo izbrali deleže pobranih javnofinančnih prihodkov za 15 davčnih uradov v BDP statističnih regij, usklajenih z območji davčnih uradov za obdohje 2006-2010, kot je prikazano v tabeli 2. Skladno z Zakonom o davčni službi (ZDS) so davčni uradi organizacijske enote davčne uprave, ki se ustanavljajo za opravljanje nalog davčne službe na določenem območju ali za določeno področje dela. V analizi so uporabljeni podatki 15 območnih davčnih uradov, ki svoje naloge opravljajo v smislu krajevne pristojnosti na območju Slovenije. Zaradi uporabe nekaterih pojasnjevalnih spremenljivk v modelu, ki zajemajo vrednosti na podlagi t. i. statističnih regij (podatki Statističnega urada Republike Slovenije - SURS) - odvisna spremenljivka zajema vrednosti na podlagi krajevnih (regionalnih) pristojnosti davčnih uradov -, smo odvisno spremenljivko smiselno uskladili s pojasnjevalnimi spremenljivkami na podlagi statističnih regij. Iz tabele 2 je razviden upad deležev po letu 2008 za vse davčne urade. Kot pojasnjevalno spremenljivko, ki ponazarja makroekonomsko okolje, smo uporabili podatke o BDP posameznih statističnih regij, pri čemer so nominalne vrednosti v mio EUR dellacionirane z Eurosta-tovimi indeksi cen življenjskih potrebščin ter izračunane medletne spremembe dellacioniranih podatkov. Prav tako so v model vpeljane medletne spremembe stopnje brezposelnosti za posamezne statistične regije. Kot pojasnjevalno spremenljivko smo preizkusili tudi odloženo odvisno spremenljivko, torej delež pobranih JFP iz preteklega obdobja. V zvezi z učinkovitostjo davčne izvršbe smo uporabili podatke o deležih izterjanega dolga v terjanem dolgu na podlagi izdanih sklepov o davčni izvršbi za posamezne urade v proučevanem obdobju. Statistične značilnosti izbranih podatkov so prikazane v tabeli 3. Kot je razvidno iz tabele, so vse podatkovne serije normalno porazdeljene. Oblikovanje bil naslednji presečni model: JFP tl = p0 + fj¡(BDP)ti + p2(BREZP)n + P3(IZV)U +'p,(JFPLAG)u + u u (1) Pri tem kratice pomenijo: JFP - delež pobranih javnofinančnih prihodkov posameznega davčnega urada v BDP območja urada BDP - medletne spremembe dellacioniranih vrednosti BDP BREZP - medletne spremembe stopnje brezposelnosti IZV - delež izterjanega dolga v terjanem dolgu na podlagi izdanih sklepov o davčni izvršbi JFPLAG - delež pobranih javnofinančnih prihodkov posameznega davčnega urada v BDP območja urada kot odložena spremenljivka t - indeks, ki nakazuje časovno enoto, pri čemer zavzema vrednosti od leta 2007 do leta 2010 i - indeks za posamezni davčni urad, pri čemer zavzema vrednosti od 1 do 15 Tabela 2: Deleži -javnofinančnih prihodkov v BDP-ju statističnih regij oz. območij davčnih uradov (%) URAD/ LETO Deleži javnofinančnih prihodkov v BDP-ju statističnih regij oz. območij davčnih uradov (%) 2006 2007 2008 2009 2010 DU1 15,2 14,8 15,1 15,0 14,3 DU2 13,4 13,0 13,7 14,1 12,9 DU3 2,5 2,2 2,1 2,3 2,2 DU4 19,3 17,4 19,4 18,6 19,4 DU5 18,1 17,8 20,2 19,5 19,1 DU6 32,6 31,3 33,7 32,6 32,9 DU7 17,0 16,0 17,2 16,5 16,0 DU8 18,2 17,7 19,2 19,0 18,6 DU9 18,4 17,6 18,7 17,7 16,6 DU10 13,0 12,8 13,3 13,6 12,7 DU11 11,3 9,9 12,0 11,7 11,2 DU12 2,8 2,6 3,3 3,5 3,1 DU13 19,0 17,0 20,9 19,8 18,7 DU14 3,6 3,4 3,5 3,5 3,5 DU15 19,9 18,0 18,9 18,5 16,8 Vir: Podatki DURS-a, SURS-a in lastni izračuni Spremenljivka Kratica Delež javnofinančnih prihodkov v BDP JFP Delež javnofinančnih prihodkov v BDP kot odložena spremenljivka JFPLAG Bruto družbeni proizvod BDP Brezposelnost BREZP Davčna izvršba IZV Mean 15.00319 14.85793 101.0251 114.2735 48.47593 Median 16.46034 16.46034 101.8692 114.5631 48.37924 Maximum 33.72570 33.72570 109.5081 165.1163 70.99578 Minimum 2.146375 2.146375 90.79584 82.53968 24.56856 Std. Dev. 7.722852 7.640489 5.797022 22.33066 11.74708 Skewness 0.160300 0.125623 -0.279298 0.157159 0.176647 Kurtosis 3.366948 3.337183 1.717430 2.098104 2.408856 Jarque-Bera 0.445191 0.331531 3.669405 1.710397 0.889253 Probability 0.800439 0.847245 0.159661 0.425199 0.641064 Sum 675.1434 668.6067 4546.131 5142.306 2181.417 Sum Sq. Dev. 2624.268 2568.591 1478.640 21940.96 6071.733 Observations 45 45 45 45 45 Vir: lastni izračuni Tabela 3: Statistične značilnosti izbranih podatkov 4 Rezultati Rezultati modela na podlagi regresijske funkcije so prikazani v tabeli 4. Parametri modela so bili ocenjeni z metodo OLS ter uporabo Whitove ocene heteroskedastičnos-ti. Velikost vzorca znaša 45 opazovanj. Za preverjanje ustreznosti in robustnosti modela je bil izveden Ramseyjev test RESET. kot je razvidno iz tabele 5, pa test RESET pri specifikaciji modela ni pokazal nepravilnosti. To je bilo potrjeno tudi z rezultatom statistike verjetnostnih razmerij (angl. likelihood ratio statistic). Vir: lastni izračuni Tabela 5: Ramseyjev test RESET Korekcijska matrika pojasnjevalnih spremenljivk (tabela 6) ne sugerira, daje v modelu prisoten problem mul-tikolinearnosti. Dodatno preverjanje smo opravili s testiranjem variančno inflacijskih faktorjev - VIF. Rezultati so skladni s pričakovanji; po naši oceni model potrjuje odvisnost pobranih JFP od predstavljenih dejav- nikov. Obe makroekonomski pojasnjevalni spremenljivki izkazujeta pričakovana koeficienta, BDP pozitivnega, stopnja brezposelnosti pa negativnega. V modelu uporabljena odložena odvisna spremenljivka je visoko statistično značilna s pozitivnim koeficientom. Davčna izvršba pričakovano zavzema pozitivni koeficient, kar implicira, da povišanje deleža izterjanega dolga glede na terjani dolg pozitivno vpliva na pobrane JFP. Za določitev moči vpliva posamezne pojasnjevalne spremenljivke smo izračunali produkte med povprečnimi vrednostmi pojasnjevalnih spremenljivk ter regresijskimi koeficienti za vsako spremenljivko. Primerjava absolutnih vrednosti izračunanih produktov pokaže, da je najpomembnejša pojasnjevalna spremenljivka v modelu odložena odvisna spremenljivka, sledijo pa BDP, stopnja brezposelnosti in davčna izvršba. 5 Razprava Očitno je, da na pobrano višino JFP vplivajo različni dejavniki, eden izmed pomembnih je tudi obvladovanje davčnih dolgov. Ker so glavni vir javnih blagajn davki in prispevki, bi moralo biti obvladovanje davčnega dolga za fiskalne administracije pomembna naloga, še posebej v času zaostrene javnofinančne situacije, ko se države soočajo s povečanimi proračunskimi primanjkljaji in naraščanjem javnega dolga. Problematiziranje davčnih dolgov postavlja v ospredje tudi vprašanje o učinkovitosti njihovega obvladovanja, torej o učinkovitosti davčne izvršbe. V pričujoči ekonometrič-ni analizi smo se osredotočili na pomen davčne izvršbe v kontekstu širše makroekonomske kategorije, pobranih JFP, vendar pa je relevantno tudi vprašanje o dejavnikih, ki definirajo samo učinkovitost davčne izvršbe. Kot smo ugotovili že v uvodu, kažejo podatki OECD na velike razlike med posameznimi državami pri učinkovitosti prisilnega pobiranja davkov. Medletne spremembe deležev izterjanega dolga sovpadajo z nastopom gospodarske krize in z z njo povezanimi težavami davčnih zavezancev pri poravnavanju zapadlih obveznosti do države, kar implicira, da spremembe makroekonomskega okolja vplivajo na učinkovitost davčne izterjave. To povezavo smo prav tako predstavili v poglavju o učinkovitosti davčne izvršbe v Sloveniji, kjer se je po letu 2008 višina izterjanega dolga strmo povečala. OECD (2011) v poglavju o izbranih vidikih strateškega menedžmenta izpostavlja avtonomijo fiskalnih administracij, pri čemer je približno tri četrtine administracij poročalo o prednostnih zahtevah vlad oz. finančnih ministrstev. Te zahteve so se nanašale na zniževanje stroškov, zmanjšanje administrativnih bremen, povečanje zadovoljstva davčnih zavezancev ter zmanjševanje davčnih dolgov. Ta študija v zvezi z učinkovitostjo pobiranja davčnih dolgov hkrati opozarja na resne pomanjkljivosti pri upravljanju sistema informacij za veliko fiskalnih administracij, ki ne morejo zagotoviti podatkov o pobranih davčnih dolgovih. Tudi OECD (2008) v povezavi z zbirom in opisom kriterijev izpolnjevanja davčnih obveznosti, ki jih uporabljajo fiskalne administracije na podlagi posameznih tveganj pri izpolnjevanju Tabela 4: Rezultati modela za odvisno spremenljivko JFP Variable Coefficient Std. Error t-Statistic Prob. C -5.721332 1.973743 -2.898722 0.0061 JFPLAG 1.019641 0.015944 63.95090 0.0000 BDP 0.076423 0.016998 4.496011 0.0001 BREZP -0.025570 0.005730 -4.462578 0.0001 IZV 0.016010 0.008029 1.994176 0.0530 R-squared 0.991095 Mean dependent var 15.00319 Adjusted R-squared 0.990205 S.D.dependentvar 7.722852 S.E. of regression 0.764348 Akaike info criterion 2.404852 Sum squared resid 23.36910 Schwarz criterion 2.605592 Log likelihood -49.10916 Hannan-Quinn criter. 2.479685 F-statistic 1112.965 Durbin-Watson stat 2.181764 Prob(F-statistic) 0.000000 Value df Probability t-statistic 0.893165 39 0.3772 F-statistic 0.797745 (1,39) 0.3772 Likelihood ratio 0.911187 1 0.3398 Vir: lastni izračuni Tabela 6: Korelacijska matrika pojasnjevalnih spremenljivk JFPLAG BDP BREZP IZV JFPLAG 1.000000 BDP -0.040987 1.000000 BREZP 0.126329 -0.446745 1.000000 IZV -0.329671 0.105832 0.046071 1.000000 Vir: lastni izračuni davčnih obvc/nosli. opozarja na indikator davčnega dolga kot deleža v letno pobranih davčnih prihodkih, pri čemer je ta indikator postavljen v okvir prioritet posameznih fiskalnih administracij. Pobiranje davčnih dolgov se uvršča med temeljne funkcije davčnih administracij; Russcl (IMF 2010) glede usmeritev, kako zvišati slopnjo izpolnjevanja davčnih zavezancev, med drugim navaja okrepitev kapacitet za izv ajanje temeljne funkcije. Prav lako opozaija na potrebo po reformi zakonodajnega okv ira in sodstva, če je to potrebno za zagotovitev nujnih pooblastil, režima kaznovanja in pritožbenih postopkov. Pomen zakonske rcgulativc v povezavi z učinko-vilosljo davčne izvršbe prav lako izpostavlja Lešnik (2009), ki na primeru Slovenije in Avstrije potrjuje nujnost veljavne rcgulativc v Sloveniji. Najučinkovitejši način izterjave davčnih dolgov v Sloveniji je namreč t. i. administrativna davčna izvršba, kar pomeni izvršbo na denarna sredstva pri bankah in hranilnicah. Avlor ob tem ugotavlja, da v Avstriji ni zakonske podlage za takšen način izvršbe. Študija OECD kol kazalnik učinkovitosti pobiranja davčnih dolgov navaja razmcijc med iztcijanim dolgom ter celotnim dolgom za izterjavo Z matematičnega gledišča je opazovano razmerje ugodnejše, če je izterjani dolg višji in/ ali čc je celotni dolg za izlcijavo nižji. Nckalcrc vzroke za višji izterjani dolg smo izpostavili že v empiričnem delu prispevka (poslabšanje makroekonomskih razmer) ter v nadaljevanju razprave (prednostne zahteve vlad oz. ministrstev. strateški cilji fiskalnih administracij, krepitev kapacitet za izvajanje temeljnih funkcij davčnih uprav ter primeren zakonski okvir). Pomemben pa je tudi cclotni dolg (ki ga je treba izteijati) in ga fiskalne politike skušajo obdržati na minimumu. Da sla področji davčne izvršbe ter razpoložljivi viri za izvajanje le pomembne naloge fiskalnih administracij relevantna dejavnika, ki prispevata k zniževanju skupnega davčnega dolga, poudarja ludi OECD (2011). ki za 12 fiskalnih adminislracij z izredno nizkim davčnim dolgom v petletnem obdobju (tiste administracije, pri katerih delež dolga ob koncu lcla znaša manj kol 5 % letnih pobranih prihodkov) navaja nekatere skupne značilnosti: - Široka uporaba davčnega odtegljaja in/ali sistemov za ujemanje sporočanih podalkov (izpostavljene so dividende inobresli). - povečane aktivnosti prisilnega pobiranja davkov (vključno z ustreznimi višinami obresti in kaznimi), - ustrezni viri za izvajanje prisilnega pobiranja davčnih dolgov (7 izmed 12 fiskalnih administracij poroča, daje 10 % njihovih virov namenjenih aktivnostim prisilnega pobiranja davčnih dolgov). - režimi davčnih akontacij. - široka uporaba cleklronskih plačilnih melod. Iztcijava davčnih dolgov v Sloveniji je v proučevanem obdobju glede na predstavljene kategorije povečevala svojo učinkovitost. Kljub Icmu pa aktualne dostopne informacije o povečevanju davčnega dolga tcijrijo razmislek o možnih ukrepih, ki bi optimizirali to področje fiskalne politike Vsekakor je pomemben v zrok za povečanje dav čnega dolga v trenutni gospodarski situaciji, ki vedno večjemu številu davčnih zavezancev ne omogoča sprotnega poravnavanja davčnih obveznosti. Hkrali pa je, kot ugotavljata že OECD in IMF. za učinkovitost izvajanja temeljnih funkcij fiskalnih administracij treba najprej zagotoviti ustrezne vire. Zato bi bilo po naši oceni primerno okrepiti področje davčne izterjave v Sloveniji lako s povečanjem ustrezno izobraženega kadra kakor tudi s primerno (finančno) motivacijo zaposlenih. Po drugi strani so (uprav ni) postopki pobiranja davčnih dolgov opredeljeni z zakonskim okvirom, ki je po našem mnenju primerno zasnovan vendar bi kazalo intenzivirali in pospešiti poslopkc medsebojne uprav ne pomoči med državami članicami EU na področju davčne izvršbe. Prav tako bi bilo smiselno vzpostaviti mehanizem preprečevanja ustanavljanja poslovnih subjektov, katerih glavni namen ni opravljanje neke dejav nosti, ampak zloraba (gospodarske) družbe za pridobitev različnih koristi (npr. z ustanovitvijo t. i. poštnih nabiralnikov). Našteti ukrepi se nanašajo na ožje področje fiskalne politike (obvladovanje davčnih dolgov), pri čemer je pomemben tudi širši kontekst optimalnejšega pobiranja JFP. vendar bi takšna razprava presegla okvire in namen tega prispev ka. 6 Sklep Predstavljeni ekonometrični model na primeru Slovenije sugerira. da so pobrani JFP v prvi vrsti odvisni od makroekonomskega okolja, ki odraža stanje gospodarstva, uporabljeni sla stopnji rasli BDP in brezposelnosti. Prav tako so se kot statistično značilni izkazali pobrani JFP iz preteklega obdobja in učinkovitost davčne izvršbe, izražene kot delež izterjanega dolga v tcijancm dolgu. Hkrati podatki za Slovenijo kažejo na povečane aktivnosti DURS na področju davčne izterjave po nastopu gospodarske krize, kar se odraža v strmem porastu izterjanega dolga. Podatki OECD v zvezi z učinkovitostjo davčne izterjave navajajo deleže izterjanega dolga v skupnem dolgu za izterjavo, pri čemer se ti deleži med posameznimi drŽavami znatno razlikujejo. Po letu 2007 (pojav gospodarske krize) so se posamezne države različno odzvale na povečanje davčnih dolgov; nekatere poročajo o povišanju deležev izterjanega davčnega dolga, druge pa so bile manj učinkovite in izkazujejo nižje deleže izterjanega dolga. Relevantno je tudi vprašanje dejavnikov. ki definirajo samo učinkov itost davčne izterjave. V prispevku v zvezi s tem opozarjamo na spremembe makroekonomskega okolja, prednostne zahteve vlad oz. ministrstev, strateške cilje fiskalnih administracij, krepitev kapacitet za izvajanje temeljnih funkcij davčnih uprav ter primeren zakonski okvir. Literatura 1. A Comprehensive Strategy for Reducing the Tax Gap. (2006). U.S. Department of the Treasury. Office of Tax Policy. Dosegljivo: http://vvvvvv.irs.gov/pub/irs-ncvvs/com-prchcnsivc_stralcgy.pdf (20. 3. 2013). 2. Black T„ Bloomquist K„ Emblom E., Johns A., Plumley A'.. Sink E. (2012). Federal Tax Compliance Research: Tax Year 2006 Tax Gap Estimation. IRS Research. Analysis & Statistics Working Paper. Dosegljivo: http://www.irs.gov/ pub/irs-soi/06rastg 12workppr.pdf (20. 3. 2013). 3. Brown R., Mazur M. (2003). IRS's Comprehensive Approach to Compliance Measurement. National Tax Journal 56 (3): 689. 4. Buehn A. (2011). The Shadow Economy in German Regions: An Empirical Assessment. German Economic Review 13 (3): 275-290. http://dx.doi.Org/10.llll/j. 1468-0475.2011.00557.x 5. Department of the Treasury, Internal Revenue Service. Dosegljivo: http://www.irs. gov/pub/irs-soi/pl41590.pdf (20. 3. 2013). 6. Holmes R. (2011). Forcing cooperation: A strategy for improving tax compliance. University of Cincinnati Law Review 79 (4): 1415-1458. 7. Lešnik T. (2009). Učinkovitost davčne izvršbe v Slovenij i -pregled v obdobju od 2000 do 2007. IB revija 2: 67. 8. Mazur M., Plumley A. (2007). Understanding the Tax Gap. National Tax Journal LX (3): 569-576. 9. Monitoring Taxpayer's Compliance: A practical Guide Based on Revenue Body Experience. Forum on Tax Administration: Compliance Sub-group. OECD, 2008. Doseglj ivo: http: //www. oecd.org/tax/taxadministrati-on/40947920.pdf (20. 3. 2013). 10. Muehlbacher S., KirchlerE., Schwarzenberger H. (2011). Voluntary versus enforced tax compliance: empirical evidence for the „slippery slope"framework. Eurpian Journal of Law and Economics 32: 89-97. http://dx.doi. org/10.1007/sl0657-011-9236-9 11. Olson N. E. (2009). Minding the gap. Stanford law & Policy review 20 (1): 7-36. 12. Income Tax Compliance Research: Net Tax Gap and Remittance Gap Estimates. (1990). 13. Raskolnikov A. (2009). Revealing Choices: Using Taxpayer Choice to target Tax Enforcement. Columbia Law Review 109 (4): 689-754. 14. Rüssel B. (2010). Revenue Administration: Developing a Taxpayer Compliance Program. International Monetary Fond. 15. Tax administration in OECD and Selected Non — OECD Countries: Comparative Information Series. Forum on Tax Administration. OECD, 2011. Dosegljivo: http:// www oecd. org/tax/t axadministration/47228941. pdf (20. 3. 2013). 16. Tax debt collection; IRS< has a Complex Process to Attempt to Collect Billions of Dollars in Unpaid Tax Debts. Report to the Committee of Finance, U.S. Senate (2008). Dosegljivo: http://www.gao.gov/assets/280/276666.pdf (20. 3. 2013). 17. Taxation trends 111 the European Union (2012). Eurostat Statistical books. Dosegljivo: http://ec.europa.eu/taxation_ customs/resources/document s/taxation/gen_info/ economic_analysis/tax_structures/2012/report.pdf (20. 3. 2013). Mag. Tomaž Lešnik se je rodil 22. septembra 1975 v Mariboru. Univerzitetno diplomo je pridobil leta 1998 na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, magisterij znanosti s področja davčnega prava pa leta 2003 na Pravni fakulteti v Mariboru. Trenutno pripravlja doktorsko nalogo na Ekonomsko-poslovni fakulteti. V svojih strokovnih in znanstvenih člankih se ukvarja s področjem javnih financ, osredotoča pa se predvsem na problematiko neizpolnjevanja davčnih obveznosti. Posebej ga zanima vpliv ukrepov fiskalnih administracij na stopnjo izpolnjevanja davčnih obveznosti (angl. tax compliance). Proučeval je tudi primerjalnoprav-ne vidike različnih davčnih sistemov ter pripravljal predloge za optimizacijo nekaterih procesov obdavčitve. Zaposlen je na davčni upravi na področju načrtovanja, analiziranja in statistike. Z življenjsko sopotnico 111 otrokoma živi v Limbušu pri Mariboru. Tomaž Lešnik, Mi Sc., was born in Maribor on 22 September 1975. He received his B.A. from the Faculty of Economics and Business Maribor in 1998 and his Mi Sc. in tax law from the Law Faculty in Maribor in 2003. He is currently preparing his doctoral thesis at the Faculty of Economics and Business Maribor. In his professional and scientific papers, he focuses on the area of public finances, particularly on tax noncompliance problems. He is especially interested in the influence of fiscal administration measures on the level of tax compliance. He has also studied the comparative legal views of different tax systems and prepared the prepositions of the tax processes optimization. He works in the tax administration on the areas of planning, analysis, and statistics. He lives with his life companion and children inLimbuš, near Maribor. Dr. Davorin Kračun je redni profesor za področje ekonomske teorije in politike na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Doktoriral je s področja ekonomskih znanosti na Univerzi v Zagrebu. Bil je prodekan Ekonomsko-po-slovne fakultete, sedaj pa je predstojnik Katedre za politično ekonomijo, predsednik akademskega zbora na fakulteti in član senata Univerze v Mariboru. V vladi Republike Slovenije je bil minister za zunanje zadeve, minister za ekonomske odnose in razvoj in podpredsednik Vlade ter minister za planiranje. Republiko Slovenijo je zastopal kot veleposlanik v Združenih državah Amerike. Bil je predsednik nadzornega sveta Nove kreditne banke Maribor, družbe Terme Maribor in je predsednik nadzornega sveta Pošte Slovenije. Njegovo bibliografijo sestavlja preko 400 vpisov. Davorin Kračun, Ph.D., is a professor of economics at the Faculty of Economics and Business, University of Maribor. He received his Ph.D. in economics from the University of Zagreb, Croatia. He was the Vice-Dean of the School of Business and Economics. Today he is the Chair of the Department for Political Economy and the Academic Chairman of the Faculty. In the government of the Republic of Slovenia, professor Kračun was the Minister of Foreign Affairs, Deputy Prime Minister and Minister of Economic Relations and Development, and Minister of Planning. He served as Slovenia's ambassador to the United States. He was also the chairman of the Supervisory Boards of Nova Kreditna Banka Maribor and the corporation Terme Maribor and currently serves as the chairman of the Supervisory Board of Pošta Slovenije. His scientific bibliography consists of more than 400 subjects. Dr. Timotej Jagrič, CRM, je redni profesor za področji aplikativne ekonomije in ekonometrije ter izredni profesor za področje financ. Na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru je predstojnik Inštituta za finance in bančništvo ter predavatelj predmetov na dodiplomskih, magistrskem in doktorskem programu, predava pa tudi študentom magistrskega programa na Fakulteti za naravoslovje in matematiko. Je član raziskovalnega programa COREVv.UM. Dr. Timotej Jagrič is a full professor of applied economics and econometrics and an associate professor of finance. He is head of the Institute of Finance and Banking at the University of Maribor. At the Faculty of Economics and Business of the University of Maribor, he is a lecturer of undergraduate, master's, and doctoral courses; at the Faculty of Natural Sciences and Mathematics of the University of Maribor, he is a lecturer of master's programme courses. He is a member of the CORE®. UM research programme.