nai-eio soraa_itt_«gB. po3pjx$b-  s 1 vm- ^,-« • i u  * ^tija Z*Si.^^ "^ ^ i -^eiovaiija ctično-socijahnh sil krscanstva ne more; I —,„ 1J<t* vir"Y Janim ai Krscanstva ne mor»  J"**^?*1*1 m 'ker/ danatajih razmerah zgolj kui 1 ^ ^vovanjc i^ličanov za ^elja^ljenje kato- Razmer)8 katolican 1» do države poliilke in do katoličanov druglh drž?^. (Resolucije V. kat. sbedft). Cerkev in država. 1. Kaloličani povdarjamo, da morejo samo večuo resnična ua<iela krščanske ctLke nuditi ztlrav in trden temelj držayi in da udejstvovanje praAiie^a reda y državi tem načelom ne sme nasprotovati. 2. Kakor je država v smislu naših načel poklicana, da skrbi za časni blagor državljanov in zaradi tega zgolj s\-etoe zadeve spadajo v njeno področje, prav ta- _ . ^ „ „ , . .J.i.... ...  *co je neodvishi delokrog katoliške ccrkve, da skrbi za  večni blagor človeštva, in zaradi tega ji nihče ne sme  kratiti nj«nih pravic, da more svobodno yršiti svoje !  božje poslanstvo. ; 3. Giede vseh cerkvi in državi skupnih (mešanih) zadev (zakon, šola, imovinsko vprašanje itd.) želimo, da se v zajemnem interesu cerkve in države urede v iskrenem sporazraiiu obeh. 4. Ugotavljamo, da takozvani kancelparagraf, ki ga uyaja vidovdanska nslava (čl. 12 alinea 7), naspi-otuje ustavno zajamčeni samostojnosti veroizpovedovanj t urejanju njihovih notranjih verskih poslov, ustavno zajamčenem-u svolx>dnemu izvrševanjii bogoslužja in enakosti vsoli državljanov prcd zakonom (čl. 4). Zaradi tega, in pa ker se s to dolo-čbo ustave sikuša uveljaviti policijsko nadzorovaiije cerkve v njenem lastnem delalo-ogu, protestiram-o proti njej in zahtevamo, dijj. se la določba ne izvede, tenrveč sč iz u-stave črta. Odklanjamo dok><i}je členov 394—398 načtia kazensiJ-:ega zakona, ker nasprotujejo kazenskemu pravu in so krivične. — 5. Protestiramo proti vsaki omejitvi svobodiiega oJ5Če\*anja katoličanov s sveto stolico in zahtevanio, da se načelo svobodnega občevanja tudi ustavno prizna in zajamrči. 6. Zasedanje škofij, župnij in dj-ugih cerkvenih sl-užb bodi nače'oma popoliioma cerkri prepuščeno. 7. Ugovarjamo proti kt-ivičnemu zapostavljanju katoliške cerkvc in katoliške duhovščine v gmotnem oziru od strani države ter zahtevamo, da se porsod iz- hskih načel v dnižbi in državi ne zadostuje, iato g» j-*i\uv;ili s<- tudi y politifrnem .žiy-.,¦..," ¦ .-....,,,. ».dii kaloliške cerkvc. f 2. Vsaka potitična ^bra^k^i-ki-, h-oče aastopali krš*. , nacela, m-ora: ¦ a) temeljiti na solidarnosti vseh stanoy, odklanja40 [ slojni in razmlni lx>j in boriti se za človeško in politiŽ- | no svobodo ter socijalno in gospodarsko praviči«wi; j ureditev cele človeške družbe in vseh njenih slojcv m ] yseh njenih slojev in stanov; ! b) v prosvetnem ozini čuvati naraync pratk« slarsev, družine in cerkve do šole; c) odklanjamo načelo močnejšega kn sile ter zask- . dovati politiko mini in sporazuma. : 3. Krščanska politična stranka mort; na poiiti«5i»«_ torišču sodelovati z vsemi strankami, ki se sirinjaj^ v gospodarskein in socijalnem programu ter stoje ** etičnili vprašanjih ysaj na «tališču naravnega pra\a^ S strankami, ki po svojem programu yersko-etična ntteela odklanjajo, sodeluje le v slučaju, ko gre za dobtt>bit skupnosti, s pridržkom, da se ne žali cericcy ia m y verskem oziru nič ne poslabša; podlago sodelovanja: morajo pa tvorili vsaj one določbe in cilji prirodl** nravnosti, katere priznava l pamet i krščanstm Mednarodni stiki med katoIičanL 1. Slovenci, zbrani na V. katoliškem sh-odu ia&WIjajo, da ne morejo pozabiti, iiaj se je zgodilo s sIovtAskim narodom ob siklepanju mirovnib pogodb; v J»lažbo so jim le besede Benedikta XV., «rda narod5 jm> umirajo«. 2. Upošlevajoč dejstva, lci jih j« sila ustvaril^, a-pelira katoliški shod na katoličane onih držav, _atcrim so naši bralje politično pridruženi, posebno __ katoličane nemikega in italijanskega naroda, aaj tsm zavzamejo z vseuii silaini za to, da se priznajo naSha bralom v verskem, narodnostnem in kultiTmeoi oztm. tiste pravice, ki jih uživajo sami in da se postopa proM našim bratom na način, ki ustreza ne le ideji kršča_stva, ampak ž« etementarnim zahtevam prayičnostL 3. Zato mora fcatoliški shod z globoko bolečiftBugotoviti, da so se proti Slovencem-katoličahoin, ki sm prišli po inirovnih pogodbah po tuje držaye, izvrti_i premnogi čini krivice in da sega to oasilje cdo ~ — cerkev. Javno označuje katoliški shod kot tako krivico'»_ primer: a) da se Slovencem odvzemajo pridige ba pe^n_ xr slovenskem jeziku v cerkyi. b) Da se slovenski duhovniki odpusčaj« mizj^Bfc*-jajo, ker slučajno niso bili rojeni v tamošnj«n ozemlfc* dasi tamkaj desetletja delujejo med našim Ijudstvom. c) Da se v slovenske vasi pošiljajo daihovniki, M Ijudstva ne razucmejo. č) Da so se slovenski kapucini izgnati ie Gor|e«, kjer so stoletja dušnopastirsko šlužbovali v najy€fj^t» zadovoljonst slovenskega in italijanskega prebivalertya ter bili po svoji požrtvovalnosti in plemeniti nejpa4stranosti povsod priljubljoni.