GLASNIK
_____miL _
Ljubljana. 20. januarja 195«
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO III., ŠTEV. 5
f
Okrajni ljudski odbor
L S®1» Jo vodil dr. Marijan 'DortnasUa, predsednik Medim ega ‘»veta.
L ^Pisnik seja je vodili dir. Mait-Nvko Dolenc, tajnik OLO.
,. Sprejet je bil naslednji 1	dnevni red:
j. L Razprava o novih tarifah v •»tetinem lokalnem prometu. ii Razprava o prenosu poslov F? občine, odnosno reorganiza-jf1^ Uprave nepremičnin.
!■ Razprava o vlogi in dedu jT^rajnega Zavoda za etamovanj-jr° izgradnjo.
e *■ Razprava in sklepanje o fcenosu oziroma razdelitvi jjdvrediiitnoga sjdada« na občine. », ’• Razprava o obratovalnem v gostinskih podjetjih na f1ustnem področju, v '' Razprava o predlogu o ob-^■aem odlaganju in odvozu in odpadkov iz gospodi nj-113 podr°čju mesta Ljublja-
3**»**» odbornik Fani Zagar-F^lčevič je zahtevala pojasni-5 • ali bo Mestni »vet nazprav-tudi o obratovalnem času M. ’r8ovinill glede na vlogo, ki
>.y J« poslala Zveza ženskih dru-jtev.
1;. ^tiudoki Odbornik ing. Ivo Kle-r®OOič je pojasnil, da bo o tej ‘V0®* razpravljal najprej Gorski svet, ker je trebe za-Preštudirati in zato trna-, da to zadeva ne bo prišla >r® dnevni red.
" p	I.
*jL fedio^ o novih tarifah v o 'onem lokalnem prometu Je
ODLOČBA
J ^^vnh članov skupščin Južnič Okrajnega zavo-”a z” soc. zavarovanje
M blJana z d,ne 30- det. 1955 vRvati *" 8 ’ in 16- »<Uoka o vo-a%Vo<, samoupravnih organov MU mV za »ocialpo zavarova-(4 k'Uradnl list FLRJ št. 55-55) >*dbormts,'a <*rajnega ljudskega d:(rR-,„a za volitve samoupravnih ji^aro >V Svodov za socialno za-na sedi 16. jan. 1956
»ejl
; i. vol,* odlocila:
<lružmic ii* članov skupščin po-■)„. °*rajnega zavoda za so-l°do .^varovanje v. Ljubljani 1,1 2. Voli, februarja 1956.
"f en°lte M določijo po l\dlo^h„ ’ ® J® sestavni del te 'Očrtilc: ’ u*>°dtevajoč pri tem ko-‘a Vt+jn*® Podružnici Grosuplje !60 zavarovancev, za 1*5 zava Kamnik ln Domžale »dllja |Javancev, za podružnici ^atieev Cerknica 140 zavaro-
v skupščine podruž-j3r»vaiu,n'‘'8a zav<x*a za soc. za-n ® v Ljubljani so tzve-1 Opo*r*dno.
Z°,>lbdJe />r<‘dsednlk
„ ®*f»Jnn1, ljud. odbora: rj*«e Joško l. r.
3. SEJA MESTNEGA SVETA
(Izvleček Iz zapisnika z
obrazložil predsednik Sveta za komunalne in gradbene zadeve O stoj Tuma. Predlog novih tarif je bil že objavljen v Glasniku št. 1. Zato je ljudski odbornik Ostoj Tuma k poročilu, Id je bil že objavljen v Glasniku dodal samo še to-le:
V decembru 1953. leta je tedanji Mestni ljudski odbor sprejel program obnove ln razširitve vseh naprav, ki služijo le-
dne 13. januarja 1956)
kalnemu prometu. Izvedba tega programa se sedaj realizira. Vozila so že začela zapuščata delavnice, gradbena dela bodo v dogovorjenem roku Izvršena, pomožne naprave ln napajalne naprave bodo prav tako pravočasno v pogonu.
Pred obnovo in po obnovi je stanje prevoznih sredstev naslednje:
59	80	136"/.
3.832	6.250	164»/.
10,5 km/h 17 km/h	150»/«
Število vozil Število mest Potovalna brzlna
ZmogLivost prevoza se torej povzpne teoretično na 2.5 krat, praktično pa se le podvoji.
Celotni stroški za obnovo bodo znašali 1.223,000.000 dinarjev in so sredstva v glavnem že zagotovljena. Z uvedbo novih vozil in naprav pa se stroški za ! obratovanje precej zvišajo. ECZ je doslej obratovala s pomočjo manjših dotacij, ki jih je dajal ljudski odbor in sicer v glavnem zaradi tega, ker niso bila vkalkulirana potrebna sredstva zrn obnovo ln redno vzdrževanje osnovnih sredstev, če nočemo čez 10 let stati pred Istim problemom, kot stojimo danes, je potrebno, da poskrbimo, da ECŽ »voje naprave In vozila redno obnavlja in jih v redu vzdržuje. Pri tem mora ECZ obratovati po načelu ekonomičnosti in ne sme pri tem ustvarjati dobička na račun potnikov. ECZ je namreč komunalno podjetje, ki daje usluge potnikom. Ce pa hočemo uveljaviti načelo ekonomičnosti, moramo prilagoditi cene prevoznih uslug današnjim razmeram. Današnja tarifa, zlasti mesečne vozovnice, niso v skladu z ostalimi tarifami, kar nam dokazuje tudi velik naval na vozila. S postopnim uvajanjem novih vozil bo promet narastel ln ustrezno temu bodo seveda narasti, tudi stroški obratovanja, ki bodo v letošnjem letu dosegli okrog 350,000.000 dinarjev v letu 1957 pa bodo dosegli tl stroški 424,000.000 dinarjev. Takrat bodo namreč vsa vozila že celo leto v obratovanju.
A ko ostanemo prt današnji! ceni prevoznih uslug bo ECZ izkazala letni primanjklaj 120 milijonov dinarjev. Ob tem dejstvu pa stojimo pred alternativo: ali vskladLH tarifo in Jo prilagoditi današnjim ekonomskim prilikam, ali pa dotinati podjetje lz proračuna. Tretja možnost, da ukinemo lokalni promet ln razprodamo ECZ ne pride v poštev .Ako d otiramo podjetje lz proračuna, bi bile prikrajšane očrtale Investicije ln bt to pomenilo n. pr. letno 50 novih stanovanj manj, ali manj
šol itd., vse to na račun lokalnega prometa. Ako hi občine prevzele to breme in dotirale ECZ lz svojih proračunov, bi sleherni Ljubljančan pa naj se vozi ali ne prispeval za udobnejšo vožnjo. Mislim pa, da je edino pravilno, da nosi stroške za te usluge le vsakokratni koristnik, to se pravi tisti, ki se vozi, potemtakem bi bilo treba prilagoditi in določiti nove prevozne tarife.
Nove tarife so bile objavljene v Glasniku št. 1. To Je bil le okvirni predlog za razpravo. Osnovna misel pri sestavljanju novih tarif je bila: sorazmerno večje povišanje tarife na krat-tih razdaljah in omejitev števila voženj na podlagi mesečnih vozovnic. Ze objavljene tarife pa je treba v dveh točkah popraviti ln sicer na prvi strani v 4. stolpcu pod 5 a in 5 b, gre za službene vozovnice za katere predlagamo ceno od 3000 dinarjev navzgor. Podrobnejša obdelava posameznih postavk novih tarif ni etvSr mestnega sveta, pač pa podjetja ln občine Šiška, ki bi nove tarife predpisala in sprejela.
Glede mesečnih vozovnic za delavce in uslužbence hi bilo potrebno apelirati na podjetja, da izkoristijo zakonito možnost povračila prevoznih stroškov svojim uslužbencem (Ur. 1. FLRJ št. 54-54,	638 str. 740, člena
18-9).
KljUb novim tarifam bo imela ECZ ca. 40,000.000 izgube, v lertiu 1957 bo predvidoma ta Izguba n a rasti a na okrog 58 milijonov dinarjev.
Prt postavljanju novih tarif pa bo seveda še vedno ostalo odprto vprašanje izgubljene amortizacije, ki ga mora rešiti ljudski odbor izven okvira prevoznih tarif. Ako hi hotelo podjetje z lastnimi dohodki pokriti svoje stroške hi bilo treba sedanjo prevozno tarifo povišati za 210"/o ln bi znašala najnižja cena 15 dinarjev in ustrezno temu seveda vse ostale postavke.
Z uvedbo novih vozil »e bo povečala tudi hitrost vožnje, kar bo doprineslo k temu, da bo čas
boljše Izrabljen ln tudi ne bo več takega čakanja na vozove kot Je bilo doslej. To bo občutno izboljšanje prometnih prilik v našem mestu. Nove ljubljanske tarife bodo najmanj toliko ugodne kot so po drugih mestih. Zagreb ima linijsko tarifo in za vsakokratni prestop plača potnik 10 dinarjev. Prav tako je urejeno to v Beogradu. Geografska lega Ljubljane je taka, da imamo zelo neenakomeren promet zlasti na zunanjih progah. N .pr. proga v Zalog in Sostro, kjer gredo zjutraj prazni avtomobili ven in se vračajo polni.
Slaba stran mesečnih kart je v tem, ker je neomejeno število voženj. Pravilno je, da se delavec in uslužbenec pripelje na službeno mesto čim ceneje ln čim udobneje, nima pa nobenega smisla podpirati komodite-to. Ce pogledamo dunajsko tarifo vidimo, da stane enkratni vsitop v tramvaj 1.90 šilinga. Ce računamo najmanj dve vožnji dnevno je to 10 šilingov mesečno kar znaša eno desetino plače delavca oziroma uslužbenca. V primerjavi s tem vidimo, da Je pri nas tarifa še vedno ugodnejša.
O predlogu so razpravljali ljudski odborniki: Matelič Alojz, Kovačič Leo, Kostjukovsky Ge-orglj, Pipan Franc, Martinšek Tone, ing. Ivo Klemenčič, Pla-zair Franc, Nedeljkovič Vukadin, Pečaver Albina, Ocepek Lojze, Jenko Marjan, Drobež Franc, dr. Marijan Dermastij in poslanec Krivic Vlado.
Matelič Alojz je apeliral na Mestni svet, da bi se končno pokrenlio vprašanje ureditve lokalnega prometa tudi za Trnovo, kjer dosedaj to vprašanje še ni rešeno. O prometnih zvezah od središča mesta do Trnovega govorimo že več let. O tem že tri leta razpravlja tudi naš zbor volivcev. Bil je predlog, da bi se speljala proga od Apoteke na Tržaški cesti naravnost do Opekarske ceste in nazaj mimo Trnovske ceste na avtobusno progo. Disku lent je bil mnenja, da je treba vse prebivalce mesta enako upoštevati pri prometu.
Glede višine tarife je tov. Matelič predlagal, da bi bila tarifa za priložnostne potnike nekoliko višja, nižja pa za uslužbence in delavce, ki se vozijo na redno delo.
Glede ureditve prometa v Trnovo je odgovoril tovarišu Mateliču predsednik Mestnega sveta dr. Marijan Dermastia, da je speljava te proge že v programu v drugi fazi.
Kovačič Leo je stavil nekaj pripomb k sami tarifi. Bil Jc mnenja, da je treba postaviti nove tarife. Fdino na ta način bo po njegovem mnenju možno urediti zboljšanje prometa.
Predlagal pa je nekatere popravke. Po njegovem mnenja delajo veliko gnečo v tramvajih in avtobusih ljudje, ki se vozijo na kratke proge n. pr. od Pošte do Ajdovščine ali od Pošte do Bavarskega dvora, zato je predlagal, da se najinižja tarifa postavi na 15 dinarjev. 3 tem bi po eni strani razbremenili prometna sredstva, nudili Pa udobnejšo vožnjo tistemu potniku, ki se vozi na daljšo relacijo. Po mnenju tov. Kovačiča tudi ni nobenega razmerja med mesečnimi prenosnimi in n epren osnimi vozovnicami ter delavsikimj in uslužbenslciimi vozovnicami. Mesečne prenosne vozovnice bi morale stati več in ne samo 3000 dinarjev. Pri teh ni pravega razmerja zlasti ne na daljše tn krajše relacije.
Tov. Kovačič je nadalje sprožil vprašanje postaj. Po njegovem mnenju je v Ljubljani preveč positaj. Tramvaj se ustavlja ln zavira skoraj vsake dve do tri minute ter na ta način troši tok Itd. Kot primer služi Ma-sarykova cesta. Tu je postaja pri prelazu, na kolodvoru, pri kasarni itd. Glede postaje pri kasarni mu je bilo sporočeno, da je tam postaja zaradi tega, ke.r je križišče in ker se iz skladišč na nasprotni sit rani stalno odvaža material s kamioni, zato bi bila brez postaje nevarnost.
ODLOČBA
o volitvah članov skupščine Okrajnega zavoda za soc. zavarovanje
Na osnov) sklepa 5. »kupne seje okrajnega ljudskega odbora Ljubljana z dne 30. dec. 1955 ter čl. 6., 8., 17. in 21. odloka o volitvah samoupravnih organov zavodov za socialno zavarovanje (Uradni list FLRJ Št. 55-55) je komisija okrajnega ljudskega odbora za volitve samoupravnih organov zavodov za socialno zavarovanje na svoji seji 16. jan. 1956
ODLOČILA:
1.	Volitve Članov skupščine okrajnega zavoda za soc. zava-rovanje v Ljubljani bodo 13. februarja 1956.
2.	Volilne enote se določijo po seznamu, ki je sestavni del te odločbe, upoštevajoč količnik 1250 zavarovancev sa enega člana okrajne skupščine.
V okrajno skupščino pridejo še 3 zastopniki vojaških zavarovancev.
Okrajna skupščina bo štela 106 članov.
3.	Volitve članov okrajne skupščine se opravijo po delegatih tako, da voli 20 zavarovancev 1 delegata.
4.	Organizacijo volitev okrajne skupščine izvede volilna komisija okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani.
Člani komi.sije so:
Bedenčič Jože — predsednik.
Jereb Stanc,
Rrunet Janko,
Svetlč Rado,
Trotošek Karel.
Predsednik
komisije okrajnega ljud. od bonu Gorjane Joško 1. r.

STRAN 18
da pride do trčenja. Takšno reševanje prometa pa je nesmiselno. Po mnenju tovariša Kovačiča je stvar napačno postavljena (zakaj pa so potem cestno prometni predpisi). Po mnenju diiukuitanta bi bilo treba o tej stvari razmišljati.
Kostjukovsky Georgij je zagovarjal postajo pred prelazom na Titovi cesti, ker se tam potniki presedajo na trolejbus.
Pipan Franc je stavil predlog da se prva tarifa poviša na 15 odm. na 20 dan. Posebej pa je treba urediti vprašanje vozovnic za delavce in uslužbence ter ie posebej za vajence. Vajenec namreč lahko izkoristi vajensko vozovnico le prvo leto, potem pa mora plačati vozovnico kot ostaiti potniki. Ako sta torej v družini dva vajenca je to občuten izdatek na račun staršev. Vajenci tudi nimajo pravice, da dobe povračilo zia stroške prevoza od podjetja. Zato je diaku-temt predlaga.!, da je treba določiti novo tarifo tako, da gre eventualno zvišanje na račun tistih, ki se vozijo le po par-krat na mesec, torej priložnostnih potnikov.
Martinšek Tone Je izrazil mnenje, da je za dijake samo dvakratna vožnja dnevno premalo. Upoštevati je treba, da ee vozijo dijaki vsaj trikrat tedensko popoldne v mesto, ker hodijo na razne mladinske sestanke ali na razne jezikovne tečaje, poleg tega pa imajo tudi popoldne pouk. Zato je treba po njegovem mnenju dovoliti dijakom vsaj 4 vožnje dnevno, ukinejo pa naj se jim vozovnice za nedeljo.
Ing. Klemenčič Ivo je razpravljal o finančnih sredstvih, ki so potrebna za obnovo prometa. Pojasnil je, da je bito v objavljenem poročilu omenjeno, da so bila sredstva dobljena iz dveh virov In sicer od bivšega Mestnega ljudskega odbora in od republike. Temu pa sedaj ni teko, ker je republika 150 milijonov dim prenesla v kreditni slklad OLO. Ako bj ii dani kreditni siki ad hote M spremeniti v dotacijo, po: c m se ta sredstva lahko spremene v dotacijo samo v okviru Okrajnega ljudskega odbora. Ako bi imeli ambrtizacijska sredstva bi ta sredstva lahko uporabili za rekonstrukcije. Teh sredstev pa nimamo im se nahajamo v takem položaju, da moramo dotočiti novo tarifo, ali pa se moramo odreči mnogim drugim investicijam, ki jih že itak ni dosti. V družbenem planu smo Imeli 596 milijonov proračunskih	investicij.	Iz	teh	sredstev
smo zgradili gimnazijo v Šentvidu, gimnazijo v Polj.u, otroški dispanzer, Bokalce itd. Ce bi se odtočili za to, da bomo obnovo mestnega prometa reševali na ta način, da bomo koristili Investicijska sredstva, potem ne bomo mogli napraviti ničesar drugega	in bomo	iz	teh	sredstev
dajati le regres za rekonstrukcijo.
Po mnenju tov. Ing. Klemenčiča ne more bili govora o tem, da bi se izvršile lnve&ticlje za rekonstrukcijo lokalnega prometa na račun znižanja ostalih proračunskih Investicij. Zato Je edina pot določitev nove tarife.
Plazar Franc	je	v	razpravi
prav	tako omenili,	da	je treba
določiti novo tarifo tako, da ne bi bili preveč prizadeti delavci In uslužbenci ter vajenci. Obe-
nem Je omenil, da bi bilo potrebno preskrbeti več prevoznih sredstev In razširitev prevoznega časa. Po njegovem mnenju ni prav, da od 22. ure ni več rednega prometa, v tramvaju pa je potem prevelik naval. Prav tako bi bilo treba gledati tudi na to, da ne bi bilo tako velikih zamud, kot so doslej.
Diskutant je tudi razpravljal o cenenem prevozu delavcev in uslužbencev na delovna mesta. Pri tem je sprožil vprašanje o možnostih, al- bi podjetja lahko dajala dotacijo mestnemu prometu, kar bi bilo po njegovem mnenju še vedno cenejše, kakor pa da nabavljajo svoja prometna sredstva za prevoz na delavna mesta.
Nedcljkovič Vukadin je podprl predlagano tarifo. Podal pa je kritiko na račun obratovanja. Ce potniki kupijo mesečne vozovnice si s tem pridobijo tudi pravico, da jih lahko koristijo. Zelo pogosto pa vozovnic ne morejo koristiti, ker so vozila prepolna ali pa vozijo z velikimi zamudami. Izjavil je tudi mišljenje, da odpelje prvi jutranji voz prepozno: n. pr. po dosedanjem voznem redu odpelje prvi tramvaj iz Viča ob 3/4 na 6. Pri tej uri odhoda prav gotovo ne more priti delavec pravočasno na delovno mesto, če se mora peljati n. pr. pol ure, kajti z delom prične že ob 6.
Pečaver Albina se la kakšen popust bo ostal po novih tarifah za otroke od 6 do 10 let starosti. Nadalje se je zanimala kakšen bo popust za otroke od 4 do 6 let. Predlagala je, da bi ostal popust za otroke do 10 let starosti.
Ocepek Lojze se Je strinjal z nnenji, ki so jih podali predgovorniki glede novih tarif v tvezi z delavskimi to "Uslužben-ikimi vozovnicami. Predlagal je, ia bi se vozovnice v nočnem lasu procentualno zvišale, kar 3i šlo lahko v korist delavskih tari. Po drugi strani pa bi morala veljati znižana tarifa v času ko gredo delavci hi uslužbenci na delo.
Jenko Marjan se je strinjal s predlogom o novih tarifah lokalnega prometa. Predlagal pa ie, da bi s-' postavka glede prve jarife, ki naj bi bila po njego-/em mnenju nekoliko višja, še preštudirala, je pa mnenja, da ie mora nova tarifa približati ekonomski ceni. Prav tako se je tavzemal za povišanje tarif na kratkih razdaljah, ker se bo na ta način lahko razbremenil promet. Pripomnil pa je glede ne-prenosnih delavskih tn usluž-benskih vozovnic za tridelne proge In dvanajstdelne proge, da ni postavljeno pravo razmerje ako je cena postavljena za prve 600 din za druge pa 900 dinarjev.
Tovariš Jenko Je končno Izrazil mnenje da bt občina Šiška ne mogla kriti vse izgube, ki bi jo utrpela EC2 Ln je poudaril, da bodo morale to izgubo kriti vse občine, kar b! bilo treba še določiti v obliki kvot v občinskih proračunih.
Drobeš Franc Je v razpravi povedal naslednje: 2e leta 1953 smo razpravljali o stanju ln programu za ureditev mestnega prometa. To vprašanje smo ta' krat postavili na zbore volivcev, ki so soglasno sklenili, da je treba naš lokalni promet modernizirati. 2e takrat pa smo povedali, da bodo potrebna za
to sredstva. Sedaj realiziramo tisto, kar smo v letu 1953 sklenili. Med tem časom pa so seveda nabavne cene materialu narastle. Odtočiti se moramo za to, da naš tramvaj še naprej poceni škriplje, ali pa, da vpeljemo modema prevozna sredstva, za katera pa so potrebna seveda finančna sredstva, katerih del se lahko krije z določitvijo novih tarif. Slišal sem tudi pripombe, da bi bilo ceneje. če hi nabavili tramvaje namesto trolejbusov in avtobusov. Računlca pa je pokazala, da ne bi bilo to nič ceneje.
Ko upeljujemo nova prometna vozila ne smemo pozabiti na Izgubljeno amortizacijo in na valorizacijo. Vozila, kj smo Jih popolnoma nadomestili, so zajeta po današnji vrednosti, izgubljena pa je celotna amortizacija vozil, ki smo Jih odstavili iz prometa. S tem, da odpiramo nove proge povišujemo tudi kapaciteto.
Tovariš Krivic Vlado Je v
razpravi dal priznanje bivšemu Mestnemu ljudskemu odboru tn sedanjemu Okrajnemu ljudskemu odboru za napore, ki jih Je vložil za rekonstrukcijo prometa v Ljubljani. Dejansko so bili doseženi pri tem delu dobri rezultati. Politika, ki se je sprovajala v cilju obnove mestnega prometa, je bila pravilna. Tudi tovariš Krivic se je za-jvzemal za to, da se zmanjša je zanima- §tev;]0 postaj, za kar Je po nje-n ostal no govem mnenj,u ie skrajni čas.
Promet je treba usmeriti tako, da bo služil predvsem delovnemu Človeku, ki stanuje na periferiji mesta. Celotna tarifna politika bi morala biti usmerjena tako, da bodo favorizirani tisti, ki se vozijo lz periferije, In da bodo čim manj upoštevani priložnostni potniki na tramvaju, za katere Je prav Vseeno, ali plačajo za takšno priložnostno vožnjo 10 ali 30 dinarjev.
Predlogi, ki »o bili že podani v diskusiji so po mnenju tovariša Krivica vredni, da se jih preštudira in da se napravijo gotovi zaključki. Treba je vpeljati elastičen sistem vozovnic. Ljudem, ki se vozijo stalno po eni progi bd bito treba n. pr. omogočiti, da bi lahko te vozovnice kupili po nekoliko nliji ceni. To bi n. pr. prišlo v poštev za gospodinje. Treba je upoštevati vse predloge, ki so bili stavljeni, da se poveča Vr-
zina prometa. Tarife pa je treba postaviti tako, da bo promet čimbolj rentabilen. Vprašanje je ali Ima smisel tarifo diferencirati. Mogoče bi zadostovali samo čhve tarifi, ki bi jih postavili na osnovo nekega povprečja.
V zvezi z določitvijo novih tarif pa je treba seveda paziti, da ne bi s tem podvzell ukrepa, s katerim bi bil prizadet standard delovnega človeka. S tega stališča gledano je vprašanje ali je sedanji čas primeren za zvišanje tarife. Zato je treba dobro razmisliti in preštudirati zadevo.
Sitar Frane se Je v razpravi zavzemal za sistem enotnih cen kot imajo to že nekatera druga mesta.
Ing. Marjan Tepina je razpravljal o vplivu novih tarif na živi jensko raven in pri tem poudaril, da ne gre za zvišanje cen posameznim uslugam, ampak da gire za izvršitev kvalitetnih sprememb v našem prome-ut, ki vplivajo na cene. S tem da moderniziramo promet tudi nekaj več nudimo potnikom. Ne zvišujemo pa s tem samo cene. Pri tem je navedel tov. Tepina kot primer, da ne staneta enako kolo in motor. Prav tako se tudi naš tramvaj ne more primerjati z modernimi avtobusi. Po drugi strani pa tudi opažamo, da se kupna moč prebivalcev vendar ne dviga. Po podatkih je bito v letu 1955 v gradnji 5000 hiš v Sloveniji in če računamo najmanj 1 milj. na hišo, nam ti podatki tudi nekaj povedo. Končno Je tukaj omenil tov. Ing. Tepina, da bi bilo napačno govoriti samo o zviševanju cen, kadar upeljujemo nove kvalitetne spremembe v mestnem prometu, ki seveda tudi nekaj etanejo,
Sitar Franc je v razpravi izjavil, da je popolnoma jasno, da bodo morali potniki nekaj več dat; za to, da se bodo bolje vozili. Zavzemal ee je tudi za prediog tov. Krivica, da Je treba prodajo vozovnic poenostaviti tako, da ne bodo samo sprevodniki prodajali vozovnic ter s tem ljudi zadrževali, ampak da bo državljanom dana možnost, da kupijo vozovnice že vnaprej. S tem se bo liahko tudi dosegla večja točnost pri voznem redu in odpravile zamude.
Nato se je k ponovni razpravi oglasil tov. Kovačič Leo, ki se
je tudi pridružil predlogu tov. Krivica, da bi bito mogoče bolje imeti enotno ceno vozovnic. j Bil je mnenja, da bi se vendar dobro obneslo, če bj Ljubljam-j čanl, ki se stalno vozijo de ene-j ga mesta, lahko kupili več list- j kov po znižani ceni. Pri tem j« j še tov. Kovačič omenil, da Vlada v EC2 v nekaterih pogledih j konservativnost, posebno v tem i pogledu, da bi se potniki ne vozili, če bi zvišali tarifo na krajših progah, To Je popolnoma nepotreben strah, ker nikjer nli tega, da bi se ljudje ne vozili, ampak nasprotno ljudje se vedno več vozijo ln se bodo še bol) vozili, če bodo Imeli na razpo-j lago modema prevozna sred-: siva s katerimi bo dosežena j udobnejša vožnja. Res je, da se j veliko potnikov vozi le na krat-j ke proge In da morajo potniki,: ki se vozijo na daljše proge ča-kati na tramvaj ln da gredo večkrat nato peš, ker so vozovi j prenatrpani.
Končno Je razpravljal dr. Ma- j rljan Dermastla, ki je v kratkem povzel zaključke razprave: \ lz celotne razprave se je dalo; ugotoviti, da je bila naša politika na rekonstrukciji lokalnega prometa pravilna in da je treba preskrbeti da vsaka ko- j milnata* Institucija po možnosti j Izravna izdatke z dohodki. Ako ; bi šli na subvencioniranje potrošnje, se s tem odrekamo komunalnim Investicijam. Treba je pričeti misliti na to, da se amortizacija krije s tarifnimi: postavkami. V tej dvorani smo glasovali, da gremo na prvi del rekonstrukcije prometa. V prvi fazi smo predvideti upositavitev avtobusne proge ta Izločitev tramvajske proge proti Rudniku, dalje smo predvideli progo Šentvid—Vič ta pojačanje avto-prometa proti Polju. Za to fazo bo prišla druga ta tretja faza. ; To je bilo nekoč Izglasovano. Sedaj smo na poti eOrovedb* I prve faze v življenje.	<
Nato Je dr. Marijan Dermastla J predlagal, da da Mestni svet ^ priporočilo Svetu za komunalne , zadeve, da skupaj z občino Šiška, kot pristojno občino prilagodi nove tarife ta jih pripravi ( za sprejem upoštevajoč tud' f nove predloge, ld eo jih disku* , taniti podali v razpravi. Nato J* Mestni svet soglasno sprejel predlog tov. dr. Dermasile.
(Nadaljevanje bo objavljeno v ' prihodni številki »Glasnika«.)
Občinski ljudski odbori
POPRAVKI
zbiralnih računov proračunskih dohodkov občinskih ljud. odborov OLO Ljubljana za I. 1956
V »Glasniku« št. 4. z dne 17. januarja 1956 so pri objavi zbiralnih računov proračunskih dohodkov občinskih ljudskih odborov OLO Ljubljana za leto 1956 nastale naslednje napake:
PHI ObLO BOROVNICA SL
Napačno: 601-239057-1
60-KB-5-329261-1 Pravilno: 601-329057-1
60-KB-5-329361-1
PRI ObLO IXXSKA DOLINA št. 19
Napačno: 60-KB-13-32910 Pravilno: 6O-KB-13-23910
PRI ObLO MEDVODE št. 20
Napačno: 60-KB-2-32910 Pravilno: 60-KB-2-23910
PRI ObLO DOMŽALE št. *
Napačno: G0-KB-14-32961-4 Pravilno: 60-KB-14-329461-4
PRI ObLO IVANČNA GORICA št. 6
Napačno:
davek na promet od uvoza 601-239057-6
davek na promet gosp. organi*' Pravilno:
davek na promet gosp. organi* 601-329057-6
davek na promet od uvoza
PRI ObLO LOGATEC št. H
Napačno: 60-KB-2-23910 Pravilno: 60-KB-10-23910
OBČINA LITIJA
6.	redna seje Občinskega ljudskega odbora je bila dne 23. XII. 1955 pod predsedstvom podpredsednika ObLO Jesenška Albina.
Dnevni red:
1.	Plan začasnega flnansU1^
nja ObLO v razdobju od L 1956 do 31. III. 1956.	I
2.	Odtok o oprostitvah ln o ril
šavah samoplačnikov za zdrs* stvcne storitve.
3.	Potrditev menjalne pogodbe.
4.	Poročilo davčne komisije o poslovanju uprave za dohodke ObLO.
5.	Poročilo komisije za imenovanje direktorjev gospodarskih organizacij.
1.
Ker še ni sprejet oziroma še ni izdelan proračun občine za loto 1956, predsednik proračum-■ke komisije Kaplja Jernej Predlaga, da občinski ljudski odbor na osnovi 29. člena Temeljnega zakona o proračunih •Prejme odlok o začasnem finansiranju za januar—marec in to v skladu s proračunom za leto 1955. Predlog je ■oglasno sprejet.
2.
Nato sprejme občinski Ijud-■kl odbor odlok o oprostitvah olajšavah samoplačnikov za Nravstvene storitve na območju občine Litija. Podpredsednik ObLO v tej zvezi pojasni sledeče:
Da se omogoči zdravljenje sojino ogroženim državljanom, ^i nimajo nobenih dohodkov, ®*i ki imajo minimalne dohodki je potrebno, da ljudski od-°°r sprejme odlok o oprostit-J'alj in olajšavah. S tem odlokom se predvidevajo oprostitve ln olajšave od plačevanja zdravstvenih storitev, tistim osebam, katerim bi to plačevanje pomenilo socialno ogroženje. Od-°k je bil soglasno sprejet v Predlagani obliki.
■A g
El
■5 2
•S”
D« <u
lil
n n”
25 e/e 50% 75 »/o
h »
• Jfšs a "‘H
C o -o ;s o
" .9 s 2 §
^ p, m -o .2
151 din do 300 din 301 din do 450 din 451 din do 600 din
Ce znaša davčni predpis od premoženja ali dohodka na družinskega člana bolnika 601 din ali več, plača bolnik polni znesek za zdravstveno storitev.
3.	člen
Ne glede na davčni predpis se lahko popolnoma ali delno oprostijo od plačevanja zdravstvenih storitev tisti, ki bi bili zaradi trenutnih socialnih, pri-dobitvenih ali drugih razmer gospodarsko ogroženi. Če bi morali plačati stroške za zdravstvene storitve v delnem ali polnem obsegu.
4.	člen
Prevoznih stroškov za prevoze z reševalnimi vozili so popolnoma oproščene osebe iz točke a 1. člena tega odloka, v vseh ostalih primerih se lahko popolnoma ali delno oprostijo plačila prevoznih stroškov tiste, ki bi bili zaradi trenutno slabih socialnih, prldobitvenih ali drugih razmer gospodarsko ogroženi, če bi morali plačati stroške prevoza v delnem ali popolnem obsegu.
Besedilo odloka:
Na podlagi 2. točke 50. člena Nkona o občinskih ljudskih od-°rih, 2. člena zakona o prisojnostih občinskih ln okrajnih tludskih odborov v zadevah, ki 80 urejene z dosedanjimi republiškimi'predpisi (Ur. 1. LRS **■ 26-130/55) v zvezi s 24. točko odloka o finansiranju in poslopju zdravstvenih zavodov (Ur. ; pLRj št. 14-85/53) je Občinski lu dsk| odbor Litija na seji XII. 1965 sprejel
ODLOK
•oprostitvah in olajšavah sa-jOPlačnikov za zdravstvene sto->( na območju ObLO Litija.
1.	člen
Č6 opolnoma se oproščajo pla-v#nja stroškov za zdravstve-* storitve:
B a' Plačila nezmožni ne glede a bolezni, če davčni predpis d , bolnikovega premoženja ali uodka družinske skupnosti ne e^esega 150 din letno na družln-8J!a člana, pri čemer se v ^Uzinsko skupnost štejejo le - ul, ki niso drugje stalno zadeni.
dolska mladina osnovnih in Al dQiih šol za medicinsko in-'rano preventivno zobno draWjonje.
*hh ^olni*tl ob lokalnih eplde-za zdravljenje v bolnlš-b01 ’ čeprav ni zdravljenje v Pišnici predpisano.
brivniki za zdravljenje v ho , nicl- če se je šele naknad-lež],l8otovilo, da ne gre za nato vi.'f6 bolezni, zaradi katere ‘li napoteni v bolnišnico.
ti ,	2' Clen
<<*»> ki imajo Imetje ali
d*veif ’ 0(1 katerega se plača tev *• *e določi delna oprostili« it btattevanja za zdravstve-‘°ritve, po tejle lestvici.
6.	člen
Kot zdravstvene storitve se po tem odloku štejejo tale zdravstvena opravila:
a)	zdravniška pomoč v ambulanti in na bolnikovem domu,
b)	zdravniška pomoč in oskrba v bolnišnicah, sanatorijih In vseh drugih zdravstvenih zavodih,
c)	prejemanje zdravil ln sanitarnega materiala.
č) Izjemoma in po prosti presoji Sveta za socialno politiko občinskega ljudskega odbora v vsakem posameznem primeru: prejemanje ortopedskih ln drugih zdravstvenih pripomočkov, zdraviliško In klimatsko zdravljenje ter specialni zdravniški pregledi.
6.	člen
Olajšava in oprostitve po 1. in 2. členu odloka se priznavajo upravičencem le na podlagi posebnega potrdila o upravičenosti. To potrdilo morajo predložiti upravičenci zdravstvenemu zavodu ob prvem iskanju zdravstvene pomoči, razen v nujnih primerih, ko se lahko potrdijo predloži najkasneje 8 dni Po prejemu obračuna za zdravstveno storitev.
7.	člen
Potrdilo o upravičenosti do popolne ali delne oprostitve od plačevanja za opravljeno zdravstveno storitev, ki mora obsegati konkretno navedene okoliščine ln razloge za oprostitev kakor tudi obseg oprostitve (to je ali gre za popolno ali delno oprostitev), izda:
a)	za osebe Iz točke a. 1. člena tega odloka, šef odseka za ljudsko zdravstvo in socialno varstvo, s posebnim pooblastilom pa tudi šefi Krajevnih odborov občinskega ljudskega odbora Litija;
b)	Za vse druge primere pristojni zdravnik. Prav tako izda potrdila o brezplačnem zdravljenju v primerih, kadar gre za brezplačno zdravstveno oskrbo po 1., 2., 3., 5. in 7. točki 6 člena Zvezne uredbe o obračunavanju in zaračunavanju oskrbnine v državnih zdravstvenih ustanovah (Ur. 1. FLRJ številka 56-448/48).
Obrazec predpiše Svet za socialno politiko ObLO.
8.	člen
Odločbo o popolni ali delni oprostitvi plačevanja za zdravstveno storitev po 3. in 4. členu tega odloka izda Svet za socialno politiko občinskega ljudskega odbora.
9.	člen
Proti odklonitvi zaprošenega potrdila po 7,- členu tega odloka je dopustna pritožba na tajništvo za ljudsko zdravstvo pri OLO Ljubljana po splošnih predpisih za upravni postopek v 15 dneh po prejemu pismenega sporočila, da je prosilcu prošnja odklonjena.
10.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem glasilu okraja Ljubljana«, uporablja pa se od I. januarja 1956.
Predsednik ObLO:
Berčič Miha. 1. r.
3.
Občinski ljudski odbor sprejme sklep, da se sklene menjal-' na pogodba z Izgoršek Antonom iz Ustja št. 19, na podlagi katere prejme Izgoršek Anton z zamenjavo v last določene parcele, last SLP, v zameno za to pa prejme SLP v last parcelo št. 488/1 k. o. Šmartno pri Litiji. Ta menjalna pogodba je
4. seja Občinskega ljudskega odbora je bila 23. XII. 1955. Sejo je začel podpredsednik ObLO tov. Zdravko Rakušček.
Sprejet je bil naslednji dnevni red:
1.	Poročilo Komisije za vskla-ditev pravnih predpisov.
2.	Odlok o začasnem finansiranju proračuna za I. tromesečje 1956.
3.	Predlog odločbe o sistemizaciji delovnih mest občinske uprave.
4.	Odlok o dopolnilnih plačah in funkcijskih dodatkih.
5.	Potrditev pravil Zdravstvenega doma Moste in stanovanjske uprave.
6.	Predlog Sveta za prosveto, kulturo in Šolstvo, da občina prevzame popolno gimnazijo za Moste v upravo.
7.	Gospodarske zadeve.
8.	Personalne zadeve.
9.	Poročilo o stanju gostinstva na področju ObLO Ljubljana-Moste.
Dnevni red je bil soglasno sprejet, nakar je tov. tajnik Strašek Vili poročal o Izvršitvi sklepov zadnje seje, na kateri so bili sprejeti odloki in odločbe splošnega značaja. Glede registracije prebivalstva sporoči tov. tajnik, da je zaključena in je bilo registriranih 15.172 oseb. Sklep o najetju posojila za transformatorsko postajo v Bizoviku ni bil izvršen, ker je upravni odbor kreditnega sklada sporočil, da ni sredstev na razpolago.
1.
Tov. Leopold Gorjanc je pre-čital poročilo Komisije s« vnkla-dllev prsrečh predpisov, nakar
sklenjena v korist SLP, ker se s to zamenjavo pridobi svet, ki je nujno potreben sosednji parceli, ki je že lasrt SLP, za neoviran dostop do javne poti.
4.
Poročilo o bodočem poslovanju na novo osnovane Uprave za dohodke poda predsednik davčne komisije Kos Martin. V tej zvezi pojasni, da preidejo s
1.	I. 1956 vse davčne zadeve iz pristojnosti Okrajnega ljudskega odbora na Občinski ljudski odbor. Trenutno so pri upravi za dohodke ObLO zaposleni 4 uslužbenci ter 1 honorarni uslužbenec kot davčni izterjevalec. Po začasni odločbi o sistemizaciji delovnih mest pa je potrebno, da se pri finančni upravi ObLO namesti vsega skupaj 8 uslužbencev, od teh najmanj 3 uslužbence s potrebno strokovno izobrazbo v finančni stroki. Vprašanje kadra je zelo pereče vprašanje, pri čemer bo zaprositi za pomoč okrajni ljudski odbor, v kolikor se to vprašanje ne bi moglo zadovoljivo rešiti z lastnimi napori.
8.
Na predlog Komisije za Imenovanje direktorjev in upravnikov gosp. organizacij pri ObLO Litija se razrešijo kot direktorji oz. upravniki:
1.	Mehle Franc, direktor Zasavske lesne industrije v Litiji;
2.	Margon Emil, upravnik podjetja »Pekarija« v Šmartnem pri Litiji;
3.	Rozina Gabrijel, upravnik podjetja .Mesarija« v Šmartnem pri Litiji;
4.	Gradišek Hinko, upravnik podjetja »Pekarija« v Litiji.
je tov. podpredsednik Rakušček pripomnil, da je Komisija odloke pregledala ter prišla do zaključka, da se odlok o prodaji stanovanjskih hiš SLP nekoliko popravi in da bo predložen v potrditev na prihodnji seji ObLO.
Sprejet je bil odlok, da na območju občine Ljubljana-Mo-ste ostanejo v veljavi naslednji odloki biv. MLO Ljubljana.
1.	Odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem.
2.	Odlok o oprostitvah in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve v okraju.
3.	Odlok o upravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč.
4.	Odlok o organih upravljanja in določitvi hiš, ki spadajo v stanovanjsko skupnost.
5.	Odlok o stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnin in skladov.
6.	Odlok o kategorizaciji stanovanj.
*?, Odlok o sejmih in sejmskem redu.
8.	Odlok o najvišji tarifi za dimnikarske storitve.
9.	Odlok o posesti psov.
10.	Odlok o zaščitnem pasu vodovoda.
11.	Odlok o občinskih taksah ln občinskem prometnem davku.
12.	Odlok o občinskem prometnem davku.
13.	Odlok o dopolnilni dohodnini od poklicev in premoženja.
14.	Odlok o dopolnilni dohodnini od kmetijstva.
15.	Odlok o pobiranju občinskega prometnega davka.
2.
Z ozirom na to, da družbeni plan okraja niti proračun za leto 1956 ne bosta sprejeta pred pričetkom leta 1956 bo potrebno za I. tromesečje 1956 opravljati proračunsko poslovanje z začasnim finansiranjem. Zato je bil sestavljen osnutek plana začasnega finansiranja za dobo januar—marec 1956. V ta plan so zajete vse naloge, ki Jih bo •
1. januarjem 1956 sprejel novi ObLO, prav tako pa vse proračunske ustanove ter finančno samostojni zavodi, ki spadajo v delokrog Občinskega ljudskega odbora Moste. Plan začasnega finansiranja Je sestavljen na podlagi Izvršitve proračuna preteklega leta, ln celotne potrebe plana v nobenem primeru ne smejo preseči četrtine lanskoletnih Izdatkov za dotično nalogo. Plan začasnega finansiranja ne zajema negospodarske investicije niti subvencije gospodarstva ter večje funkcionalne izdatke, ker bi se s trošenjem sredstev za take namene Izpostavili nevarnosti, da se onemogoči izvajanje rednih proračunskih nalog, ko bo proračun dokončno odobren.
Nato Je ljudski odbor soglasno sprejel odlok o začasnem finansiranju za L tromesečje 1956 ln odločbo o najemu kratkoročnega kredita za kritje proračunskih izdatkov.
S.
Tov. tajnik Strašek Vili je obrazložil spremembe v zvezi ■ odločbo o sistemizaciji delovnih mest občinske uprave. Spremembe so v oddelku za splošne zadeve In proračun, v oddelke za gospodarstvo ln v oddelku za gradbene in komunalne zadeve.
Predlog o začasni sistemizaciji delovnih mest eo odbornik* soglasno potrdili.
4.
Tov. Franc Pozaršek Je w imenu komisije za proračun ponovno predlagal v potrditev prečiščeno besedilo edinka e dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih uslužbencev ln delavcev.
Odlok e bil sprejet na 3. redni seji ObLO in Je bil s strani OLO z nebistvenimi pripombami potrjen. Ker pa je bilo * okrožnico OLO sporočeno, da se občinskim ljudskim odborom dovoli 70 % dopolnilnih plal vseh delovnih mest za razliko od prvotnih navodil, s katerimi se je dovoljevalo le 50 •/» dop. plač vseh delovnih mest po sistemizaciji, se odlok spremeni v toliko, da se od prvotnih 21 delovnih mest da dopolnilna plača še 6 uslužbencem torej 27 uslužbencem, ki so samostojni referenti.
Odlok Je bil soglasno sprejet.
8.
Ker Je bilo na 2. In 3. seji komisije za pravne predpise in organizacijska vprašanja določeno, da se pravila zdravstvenega doma v Mostah nekoliko spremenijo ln dopolnijo, je ljudski odbornik Leopold Gorjane prečital popravke teh pravil, nakar je ljudski odbor spremembo soglasno »prejel
Predsednik Sveta za stanovanjske zadeve Hrženjak je prečital in nato razložil pravila o organizaciji, nalogah In poslovanju Stanovanjske uprave Ljubljana-Moste. Pravila »o bila soglasno »prejete.
6.
Tov. Stefan Trobiš prečita predlog občinskega sveta za prosveto in kulturo ter šolstvo o prevzemu popolne gimnazije Moste v Mostah v upravo občina, z veljavnostjo od 1. I. 1956. dalje.
Odborniki so sprejeli sklep, da ee ta predlog sprejme.
7.
Predsednik Sveta za gospodarstvo tov. Zdravko Rakušček ja v razpravi obrazložil, da je •vet na svoji seji dne 14. decembra 1955 sprejel odredbo o obveznem zatiranju ameriškega kaparja in sadnih škodljivcev tar odredbo e obveznem cepljenju psov. Odredba o zatiranju ameriškega kaparja je Izdana na pobudo Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS in OLO Ljubljana. Glede na slabo stanje naših sadovnjakov In ker je področje naše občine po zveznih predpisih proglašeno za okuženo po ameriškem kaparju, so lastniki sadnega drevja obvezani škropiti in odstranjevati suhe veje. To delo morajo izvršiti do sredine meseca marca, v kolikor pa tega ne bodo storili, bodo kaznovani po zakonu o zaščiti rastlin.
Nadalje Je predsednik Sveta za gospodarstvo v razpravi omenil, da je komisija za pravne predpise pregledala pravila Zadružnega trgovskega podjetja »Krma« in podjetja »Avtopro-met« Ljubljana. Poročal je tudi, da je na vlogo tovarne »Teol« Svet za gospodarstvo odobril razširitev dosedanjega predmeta poslovanja, ki je bilo potrebno zaradi boljšega Izkoriščanja kapacitet in potreb tržišča, tako da se glasi popravljeni tekst:
»Proizvodnja tekstilnih in usnjarskih pomožnih sredstev *. j. izdelave vodotopnih in emulzijskih izdelkov na osnovi naravnih rastlinskih, živalskih olj in njihovih predelanih predmetov, maščobnih alkoholov vseh vrst mineralnih olj, Izdelava in predelava anorganskih kemikalij, alifatske in aromat-eke vrste na industrijski način.
Na podlagi tega poročila je ljudski odbor sprejel sklep, da ee potrdijo pravila zadružnega trgovskega podjetja »Krma«, podjetja »Avtopromet« in da ee potrdi razširitev poslovanja podjetja »Teol«.
a.
Nato je ljudski odbor sprejel •ogluno sklep, da se po predlogu Komisije za volitve in Imenovanja imenuje za vršilca dolžnosti šefa Stanovanjske uprave tov. Puhar Rudolf, Id je do ee-. daj opravljal posle stanovanjskega referenta;
za šefa finančne uprave tov. l#taie Jože, ki je do sedaj opravljal posle za odmero dohodnine na OLO Ljubljana;
za tržnega inšpektorja tov. Gorjanc Miloš;
za finančnega inšpektorja tov. Arko Marko;
za direktorja Zadružnega trgovskega podjetja »Krma« pa
na podlagi izvršnega razpisa dosedanji direktor tov. Pleskovič Alojz.
Tudi je bil sprejet sklep, da se podpredsedniku ObLO tov. Rakuščku odobri mesečna nagrada v Istem znesku, kot Je bila določena biv. predsedniku ObLO.
Na osnovi pismene zahteve volivcev članov SZDL terena Kodeljevo, da se odpokliče ljudski odbornik Gašper Ing. Muha, ee je na predlog tov. Albine Pečaver sprejel sklep, da se
skliče zbor volivcev za volilno enoto št. 37 na dan 28. XII. 1955.
9.
Poročilo o stanju gostinstva na področju ObLO Ljubljana-Moste je podal tov. Zdravko Rakušček in je na podlagi tega poročila razvidno sledeče:
Na podlagi predloženih podatkov po stanju 30. IX. 1955 so v občini sledeči gostinski obrati:
1.	Zelena jama, ki ima štiri obrate In sicer Zelena jama v Pokopališki ulici, Pri grozdu v Ciglarjevl ulici, Pri dobri kapljici, v Kavčičevi ulici, ter Bife na Smartinski cesti, ki pa krajevno še spada pod občino Center.
2.	Planinka, ki Ima pet obratov.
Planinka na Zaloški cesti, Pri garažah Središka ul., Proletarec v Ulici Vide Pregarčeve, Pri stričku v Kodrov! ulici, Triglav na Zaloški cesti.
Izvršeni pregled posameznih točkovnih postavk m realizacije teh podjetij, razdeljen po posameznih obratih, kaže po stanju 30. IX. 1955, da je podjetje Zelena jama ustvarilo samo 72.000 din, od česar odpade glavni delež na blfč »Zmaju na Smartinski cesti, medtem ko ostali obrati Izkazujejo maienkostn, dobiček. Podjetje Zelena jama zaposluje skupno 20 oseb, od katerih odpade 6 na upravo.
Gostinsko podjetje Planinka izkazuje v času od 1. I. do 30. IX. 1955 dobička 388.000 din in zaposluje 28 oseb, od katerih so v upravi zaposlene 4 osebe. Po doseženem dobičku Je obrat Planinka z 190.000 din na prvem mestu, nato sledi obrat Garaže z 89.000 din, dočim ostali obrati izkazujejo od 26.000 do 43.000 din dobička. Najslabši dobiček izkazuje obrat Proletarec, kar gre verjetno na račun obremenitve režije.
V splošnem stanje naših gostinskih podjetij ne odgovarja sodobni kulturni in gostinski ravni, poslovni prostori so večinoma majhni ln starinski ter potrebni renoviranja. Popravila pa otežkoča dejstvo, da se prostori nahajajo v privatnih zgradbah ln z lastniki praktično ni mogoče skleniti ustreznih pogodb, da bi se popravila vračunala v najemnino. Podjetja pa brez primernih Investicijskih sredstev tudi ne morejo modernizirati poslovnih prostorov.
Podjetje Planinka izda mesečno okrog 65.000 din za najemnino lokalov in obrabnino delno privatnega gostilniškega inventarja, dočim Zelena jama plačuje v ta namen 57.000 din mesečno. Nesposobnost gostinskih prostorov Je tudi vzrok nizkega nivoja in kvalitete gostinskih uslug. Kompletno toplo hrano je možno dobiti vsak čas samo pri Planinki, pri Proletarcu in še pri Grozdu, medtem ko morejo ostali obrati nuditi le mrzlo hrano. Glavni dohodek obeh gostinskih podjetij Je iztržek za alkoholne pijače, ki znaša pri Zeleni jami 16.106.006 din, pri Planinki pa
21.173.000	din, skupaj torej
39.279.000	din. Iztržki za hrano pa znašajo pri obeh podjetjih
7.386.000	din. Razmerje med obema glavnima iztržkoma gre torej predvsem v korist alkoholnih pijač, dočim Je iztržek za hrano nizek ln posledica neza-
dostno opremljenih kuhinj, delno pa posledica slabe navade da naš človek preveč pije in daje premalo važnosti na hrano.
Iztržki brezalkoholnih pijač znašajo 2,600,000 din, kar dokazuje, da se te pijače premalo konzumirajo. Konzum sadnih sokov je prenizek, ker je cena previsoka.
Nadalje se nahaja na področju občine še pet gostinskih obratov, ki so zajeti v socialističnem sektorju gostinstva kot gostišča s kolektivnim upravljanjem. Ta gostišča so nastala pri nas v letu 1956 na podlagi nove uredbe o gostinstvu iz prejšnjih zakupnih gostiln. Ker ima vsak gostinski obrat teoretično možnost da se osamosvoji tz sklopa skupnega gostinskega podjetja, morejo tudi taki osamosvojeni obrati postati gostišča s kolektivnim upravljanjem. Režija vodstva takih gostišč Je poenostavljen; ker ni potrebno obsežnejše knjigovodstvo. Poenostavljanje knjigovodskih evidenc dopušča možnost, da se v teh gostiščih del realizacije ne evidentira in prikazuje manjši promet po knjigah, kakor pa- je v resnici. Banka sporoča, da razen enega vsa gostišča neredno odvajajo dohodnino, ker pa ne-
evidentirani iztržki teh gostišč niso obdavčeni s pavšalom, je pavšal dejansko premalo strog in kolektiv, to je praktično poslovodja gostišča, ki je navadno istočasno tudi lastnik vseh osnovnih sredstev ln lokalov, dobiva več kot je predvideno, vsekakor več kot člani kolektivov normalnih gostinskih podjetij. Zato je vodstvo takega gostišča privlačna stvar in velika priložnost za dosego znatnejših zaslužkov pod videzom socialističnega podjetja.
V socialističnem sektorju so nekatera gostišča pasivna in je potrebno v takih slučajih, da aktivni obrati pokrivajo deficite pasivnih. Kolektivi takih gostišč se dovolj ne trudijo, kar kvarno vpliva na kader ln potrošnike. V kolikor bi se gostišča osamosvojila in bi bil pavšal pravilno postavljen, bi se tem gostiščem dal boljši stimulans, kar bi vplivalo na boljše stanje, ker bi pravilno postavljeni pavšali zagotovili pravilne , prispevke za družbene sklade.
Vsekakor bo občina s svojo inšpekcijo mogla izvajati boljšo ln strožjo kontrolo kot je bilo to do sedaj v okviru MLO.
navaja, da delavski svet tega podjetja ne posluje po zakonitih določilih in ne upošteva direktorja. V podjetju tudi ni discipline. Ker vsa dosedanja opozorila niso zalegla, predlaga da se delavski svet in upravni odbor razpustita ter uvede prisilna uprava. Po razpravi sprejmejo odborniki soglasno sklep:
a)	da se razpustita delavski svet in upravni odbor ter da se uvede prisilna uprava v gostinskem podjetju Planjava v Kamniku;
b)	da se izvrši kontrola vsega poslovanja po komisiji, ki Jo sestavljajo: zastopnik OLO tov. Kobolj, načelnik oddelka za gospodarstvo in tov. Krstič Drago, direktor KB.
c)	V prisilno upravo se imenujejo kot predsednik Irt Gregor Iz podjetja Kamnik, kot člana pa Gregorič Jože in direktor podjetja Kočne in Mlkič Franc, dosedanji direktor tega podjetja.
7.
Na predlog predsednika Komisije za imenovanje tov. Kralja je občinski ljudski odbor sprejel sklep, da se skladno 8 členom 41. Temeljne uredbe o nazivih in plačah državnih uslužbencev formira komisija za uslužbenska vprašanja v kateri se kot predsednik tov. Brejc Marica kot predsednik ObIX) kot člana pa tov. Cerkvenik Danilo tajnik ObLO in tov. dr. Tomšič Josip pravni referent občine.
8.
Sprejet je bil sklep, da se razrešijo dosedanji upravitelji osnovnih šol v Kamniku, Tunjicah in v Vranji peči ter so bili istočasno na teh šolah postavljeni novi šolski upravitelji.
Sprejet je bil tudi sklep, da se razpišejo delovna mesta za direktorja podjetja Grozd r Kamniku, v podjetju Mokrica v Kamniški Bistrici, za upravnika Kmetijskega gospodarstva v Mekinjah, za agronoma, za dva finančna inšpektorja In za enega tržnega inšpektorja.
9.
Predsednik Sveta za komunalne zadeve poroča, o stanju pokopališč, cest IV. reda ln • vodovodih v občini. Poročilo je bilo sprejeto » tem, da se bo podrobno o pokopališčih razpravljalo na eni prihodnjih sej ObLO.
Sprejeti so bili še tile sklepi:
1.	Da se v letu 1956 zaključijo elektrifikacljska dela v občini-
2.	Da KZ Laze ustanovi Zadružno mesarijo Ln se odobre pravila.
3.	Da se Reševalni postaji V Kamniku Izda garancijska Izjava, za najetje posojila v znesku
500.000	din pri Mestni hranilnici v Kamniku za nabavo avtomobila za prevoz zdravnikov ter garancijska Izjava obratni ambulanti »Stol« v Kamniku za najetje posojila v znesku 80.000 din.
4.	Da se Imenuje komisija z* podeljevanje štipendij za strokovni kader, ki bo nameščen kasneje na občini. V komisijo se imenujejo odborniki: Kralj Jakob, Bešter Alojz, Zore Ivan.
5 Da se poviša vodarina n* predlog Sveta za komunalne zadeve po tem ko bo Svet za gospodarstvo OLO * napravil go* spodarski račun ln po Izteku novega zajetja.
Izdaja zaJofniško podjetje »LiMfansiki ttnevALik' Gflavni in odgovorni urednik ,vo Tavčar
OBČINA KAMNIK
5.	seja Občinskega ljudskega odbora je bila dne 23. XII. 1956 pod vodstvom predsednika ObLO tov. Janka Alfreda,
Dnevni red:
1.	Citanje zapisnika in pregled sklepov 4. seje ObLO z dne 25. IX. 1955.
2.	Poročilo o poteku zborov volivcev v Kamniku.
3.	Sklepanje o prevzemu vajeniške šole ln gimnazije v Kamniku na proračun občine.
4.	Sklepanje o ustanovitvi obrtne šole v Zavodu za rehabilitacijo Invalidne mladine v Kamniku.
5.	Razprava in sklepanje o začasnem proračunu za I. tromesečje 1956. m o odloku o začasnem finansiranju v letu 1956.
6.	Imenovanje komisije za uslužbenska vprašanja iz 41. člena Temeljne uredbe o nazivih in plačah državnih uslužbencev.
7.	Personalne zadeve.
8.	Razno.
1.
Bere se zapisnik zadnje seje, iti se brez pripomb soglasno sprejme.
2.
O zborih volivcev v Dsplici, Mekinjah In Kamniku je poročal predsednik ObLO. Zbori volivcev so bili zelo dobro obiskani. Volivci v Duplici so kritizirali asfaltiranje zadnjega dela ceste, nadalje, da ima Otroški vrtec na Duplici samo eno vzgojiteljico ln so tudi predlagali, da bi se pri Kulturnem domu v Duplici napravil prizidek in osnovala tam osnovna šola za nižje oddelke. Volivci v Kamniku ao razpravljali največ o stanovanjskem problemu. V Mekinjah so volivci sprejeli sklep, da se posmrtni ostanki padlih borcev NOV z vojaškega pokopališča v Mekinjah prenesejo na Zale in da se to pokopališče ukine in uporabi za stavbne parcele. Nadalje je bil sprejet na tem zboru sklep, da se ukine žaga v Mekinjah, ker je v slabem stanju.
Po razpravi je ljudski odbor sprejel sklep, a katerim Je po-
trdil sklep zbora volivcev v Mekinjah, da so vojaško pokopališče tam ukine in posmrtni ostanki borcev NOV prenesejo na Zale. Glede žage v Mekinjah pa ni bil potrjen sklep volivcev, da se žaga ukine, temveč da žaga ostane in da naj se popravi.
3.
Tov. predsednik ObLO pojasni, da po zakonu o pristojnosti občin in okrajev spadajo osnovne Sole in nižje gimnazije pod pristojnost občin, višje gimnazije in strokovne šole pa pod OLO. Ker je LOMO Kamnik že upravljal višjo gimnazijo v Kamniku in ker Svet za prosveto ln kulturo pri OLO ne vztraja na tem, da bi imel te šole v svoji kompetenci, predlaga da ljudski odbor o tem sklepa. Odborniki po razpravi soglasno sklenejo, da ostanejo višja gimnazija ln obe vajeniški šoli v pristojnosti občine.
4.
Tov. predsednik prečita prošnjo zavoda za rehabilitacijo Invalidne mladine v Kamniku, da se ustanovi obrtna šola v tem zavodu. Po razpravi sprejmejo odborniki sklep, da ee prošnja Zavoda za rehabilitacijo Invalidne mladine priporoči in predlaga OLO-'ju ustanovitev obrtne šole, ki bi bila v pristojnosti občine, vendar naj bi s strani OLO Ljubljana to upoštevalo pri participaciji dohodkov.
6.
Vsem odbornikom je bil dostavljen osnutek plana proračuna za I. tromesečje 1956. Po izvršeni razpravi odborniki soglasno sprejmejo sklep s katerim se odobri osnutek začasnega proračuna za I. tromesečje 1956 v znesku 33,419.000 din In odlok o začasnem finansiranju proračunskih Izdatkov.
Na poziv tov. predsednika ObLO poroča načelnik oddelka _ za gospodarstvo o razmerah In j poslovanju v gostinskem pod-I jetju »Planjava« v Kamniku ln