Poštnina plačana v gotovini. Leto XXVI. Štev. 3 in 4 Marc, april 1929 J-^. j^V ' JI Katoliški mesečnik s slikami v prospeh afriških misijonov S prilogo .Klaverjev koledar" Izdaja: Družba sv. Petra lUaverja Ljubljana BI«™ iti „Odmev iz Afrike" izhaja v slovenskem, poljskem, češkem, nemškem, ogrskem, italijanskem, francoskem, angleškem in španskem jeziku. Blagoslovljen po papežih Piju X., Benediktu XV. in Piju XI. Stane za vse letov slovenski izdaji 8 Din, 5 L, 60 am. cts., 2Š; s prilogo „Klaverjev koledar" 13 Din, 7*20 L, 80 am. cts., 2*60 Š. Naročila in milodare naslavljajte, prosimo, na: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 3. Za Julijsko Benečijo: Rim (23), via del' Olmata 16. Za Avstrijo: Salzburg, „Claverianum". Vsebina: Sv. Jožef kot družinski oče katoliške Cerkve. — Iz mi-sijonov: Ne morem gledati otroka kako umira. — Vesele in žalostne novice iz apostolske prefekture Buea. — Katoliška rokodelska Sola v Somalilandiji. — Pomoč o pravem času. — Katehisti za Siluk. — lz Vatikana. - Kako moremo pomagati, da bo milijon ljudi srečnih? Misijonarjeve želje. — Krst želji. — Uslišane molitve. — Njih svetosti papežu Piju XI. Darovi. Od septembra in oktobra 1928. Za afriške misljone v splošnem: Din 10.853-85; L 17130. Za sv. maše: Din 55020; Za stradajoče: Din 80 -; Za gobavce: Din 25-—; Za odkup sužnjev: Din 2.92949; L 230-. Za botrinske darove: Din 2.700 —; L 90-. Za zamorčke: Din 21350; L 50- ~. Za katehiste: Din 30 -; Za kruh sv. Antona: 6.348 50; L 125 20. Za misijonsko zvezo: L 6—. Za otroško zvezo: Din 24 —. Za maino zvezo: Din 1.960*—. Za Klaverjev vinar: Din 2 — ; L 0«0. Za afriiki tisk in katekizem: Din 361 -. Za določene namene: Din 1.379-—. Za določene misljone: Din 407*—. Iz nablralnika-zamorčka: L 117-55. Za Klaverjevo družbo: Din 4050. Prispevki podpornikov in udeležencev: Din 678 —. Tisočkrat »Bog povrni" vsem blagim dobrotnikom! Iz Vatikana. Citatelji našega „Odmeva iz Afrike" in prijatelji naše Klaverjeve družbe se gotovo z veseljem spominjajo poziva, ki jih je vabil, da naj za Nj. Svetost papeža Pija XI. o priliki njegove zlate maše poklanjajo darove. Naša vrhovna voditeljica je bila v položaju, da je mogla vse tozadevne duhovne darove kakor tudi darila za Petrov novčič sešteti in jili sv. Očetu 2. januarja 1929 izročiti. Nj. Svetost je kazal kakor vselej čudovito in nadoče-lovsko naklonjenost in je sprejel šopek, ki so mu ga v ljubezni in hvaležnosti povili njegovi otroci, misijonski prijatelji, z vidnim zadovoljstvom in se zahvalil vrhovni voditeljici s tem, da je iz polnega srca podelil blagoslov njej kakor tudi sodalinjam sv. Petra Klaverja in vsem, ki spadajo h Klaverjevi družbi in njenim dobrotnikom od blizu in daleč. Vrhovna voditeljica je hotela po prejeti avdijenci veselo vest sporočiti čitateljem Odmeva iz Afrike, ko ji naenkrat liki vrelec veselja za njo in za vse, ki so skupno žrtvovali, dojde od kardinala državnega tajnika pisanje, iz katerega morejo čitatelji še natančneje spoznati, kako dobrodošli so bili Nj. Svetosti njih otroška vdanost fn njih dokazi ljubezni. 1. III. 2». — (i.lKPO. Državno tajništvo Nj. Svetosti Št. 76.414 Iz Vatikana, 8. januarja 1929. Vaše blagorodje! Z očetovskim zadovoljstvom je sv. Oče sprejel dar v znesku 50.000 lir, ki ste ga nedavno položili pred njegov prestol kot Petrov novčič skupno s prekrasnim, v umetno vezani mapi nanizanim duhovnim zakladom. Ta dokaz krščanske velikodušnosti in pobožnega spoštovanja napram namestniku Jezusa Kristusa je obenem izdatna pomoč za mnogoštevilna dela ljubezni do bližnjega in apostolata, ki jih mora oče vseh po vsem katoliškem svetu podpirati in v spominu imeti. Medtem torej, ko se Vam Nj. Svetost po meni živahno zahvaljuje in vsem darovalcem božjih milosti obilico želi, podeljuje v znak očetovske naklonjenosti Vam, gospa grofica in vsej Družbi, ki jo Vi tako modro vodite, svoj apostolski blagoslov. Z izrazom največjega spoštovanja ostajam Vašemu blagorodju udani P. Gard. Gasparri. Visokorodni gospej grofici Mnriji Falkenhayn vrhovni voditeljici Družbe sv. Petra Klaverja v Rimu. * * * K temu dostavljamo, da smo dobili tudi še potem, ko smo sv. Očetu že bili izročili darove, novih zbirk in zato otvarjamo nov seznam ali pravzaprav le prvega nadaljujemo in, ako se bo nabralo precejšnje število teh nabirk, borno sv. Očetu položili k nogam dodatek k darilom, ki smo jih že izročili. Zato naj se požuri vsak, ki želi svoje duhovne darove in svoj Petrov novčič pokloniti sv. Očetu kot jubilejni dar in tako njegovemu očetovskemu srcu novo radost napraviti.1 Ker je med pogoji za zadobljenje jubilejnega odpustka med drugim tudi predpisan dar, se nam zdi pameten tale nasvet, da ta dar položimo v posvečene roke Kristusovega namestnika na zemlji, ki najbolj ve, kako se utotaži znano in neznano, dušno in telesno gorje blizu in daleč, ker i/, visoke stolice vatikanske vse najbolje pregleda in v svojem očetovskem srcu vse vklepa. 1 Izpolnjeni seznami mora|o priti uredništvu Odmeva do konec septembra tek. leta v roke. Sv. Jožef, družinski oče sv. katoliške Cerkve. PiSe kaplan Ferd. H. Dober krščanski družinski oče ne skrbi neumorno samo za prebivalce domače hiše, temveč tudi za reveže prav po zgledu Jezusa Kristusa, katerega namestnik je v svoji družini. Siromak ne bo nikdar potrkal na njegove duri zastonj, vsem pomoči potrebnim so vedno odprte. Drage volje mu postreže s čemur le more, dovoli mu tudi počitek pod svojo streho. Zahteva pa tudi od svojih gostov, da se dostojno obnašajo in udeležijo skupne molitve ter dajejo drugim lep zgled. Sv. Jožef, prosi za nas In za uboge afriSke zamorce! In sv. Jožef? Kaj bo storil on kot družinski oče svete Cerkve? Ho li on, sveti očak, ki se je duha Kristusovega navzel iz prvega vira, iz srca Jezusovega samega, ravnal drugače? Tisočkrat ne! On je ljubeznivi oče vseh; nobeden se ne zateče zastonj k njemu. Toda njegovo očetovsko srce je odprto tudi ubožcem, ki trkajo na vrata svetovne hiše velike božje družine, ubogim poganom, in tako jo postal zaščitnik katoliških misijonov. Razvijaj to misel, dragi čitatelj dalje, štej skrbi in zadeve misijonarjev, ki se zaupno obračajo k sv. Jožetu, in vprašaj te apostole, ali ne čutijo res njegove pomoči ? Soglasno ti bodo odgovorili: „Sv. Jožef je naš oče.14 Ako mu hočeš za njegov god napraviti posebno vesel je ter si zagotoviti v svojih zadevah in potrebah njegovo priprošnjo, pomagaj mu privesti mnogo ubogih v največji dušni revščini živečih poganov, iz tmine v kraljestvo božje, kjer bodo kot prijatelji in tovariši Jezusovi deležni milosti in blagoslova otrok božjih. Ne morem gledali olroka, kako umira. Ta pretresujoči krik Hagare odmeva danes na stotinah ustnic. Misijonarji ga pošiljajo proti nebu, ko vidijo svoje najdražje v nevarnosti: svoje nove krščanske občine in nove kristjane, ki v veri še niso utrjeni. Brezverski učitelji se bodo polastili šol in bodo vcepljali s posvetno vedo tudi strup krivoverstva v mlada srca. Žalostnim srcem mora gledati misijonar pretečo pogubo duš, za katerih zve-ličanje se je trudil že desetletja. To ni nikaka črnogledost; izkušnja uči, da je ta strah upravičen. Saj je pisal škof Aerman iz apostolskega vi-karijata Volta v zahodni Afriki Klaverjevi družbi že pred več tedni: „Stroga šolska postava preti, da bo vse dobro uničila, kar smo s tolikimi žrtvami spravili pokonci, HO šol v zunanjih misijonskih postajah so mi že zaprli." Za veliko grel Pod krinko civilizacije se zahteva od šol in učiteljev toliko, da temu revna blagajna misijonar-jeva ni več kos. S tem pa je že podan vzrok, da se misijonske šole ali popolnoma zapro ali pa se na njih nastavijo versko mlačni ali nasprotni učitelji. V duše katehu-menov se začne sejati dvom, dušni pastir pa je brez moči proti temu. Nima denarja, da bi njegovi učitelji napravili državni izpit in si preskrbeli predpisanih učnih sredstev. Apostolski vikar Svaci-dežele v Južni Afriki piše: „Šolsko vprašanje je postalo pereče. Že dejstvo, da je sv. Oče poslal v Afriko posebnega šolskega nadzornika, je dokaz, kako važno je to vprašanje. Ako bi Vam imenoval vsoto, ki jo smatra apostolski legat za potrebno, bi se ustrašili. Gre za milijone laških lir. Račun je popolnoma pravilen, ako hočemo uspešno nastopiti proti 18 sektam, ki delujejo v Svaci-deželi. Zelo se bojim, kaj bo. Povsod bi bilo treba novih šol. Vsi misijonarji mi pišejo, naj jim pošljem učiteljev, da bodo mogli otvoriti šole. Jaz sem prepričan, da so šole neobhodno potrebne za širjenje vere po teh krajih in da bomo vse postojanke izgubili, ako se ne pobrigamo. Toda kako naj otvarjamo nove šole, ko nimamo sredstev za vzdrževanje starih? Imamo jih nad 40 a moralo bi jih biti 150, ako hočemo zmagali." Še bolj natanko piše škof Larne, apostolski vikar v Bangueolo, Vzh. Afrika: „Katoliška vera je tu v največji nevarnosti, ker nimamo sredstev, da bi zadostili državnim šolskim zakonom. Urediti moramo katoliške misijone tako, da bodo mogli konkurirati. Pa ne gre le zato, da vzgojimo učiteljev, ampak treba je ogromnih vsot za zidanje in vzdrževanje šol ter primerno plačo učiteljenr. Treba je ustanoviti učilišče za izobrazbo učiteljev. Vzdrževanje bo zneslo 60 tisoč dinarjev letno. Treba je takozvanih internatov za bolj talentirane, za 30 dečkov in .'10 deklic, in sicer 10 internatov pri patrih in 3 pri sestrah; skupni upravni stroški bi znašali '24 tisoč mark letno. Zunanjih šol imamo po 3 pri vsakem misijonu, moralo pa bi jih biti 15 do 20, kar bi naneslo zopet 24 tisoč mark. To je naš šolski načrt v Bangueolo. Kdo ga bo izpeljal? Mi moramo vladi priznati, da nimamo sredstev. In kaj bo potem? Vlada bo pozvala bogate sekte, naj šole ustanove. In tako bodo po naših katoliških vaseh poučevali veri sovražni učitelji. Kaj bo posledica tega? Vsakdo lahko izprevidi versko nevarnost za naše kristjane. — Jaz si ne upam vladi priznati naše nezmožnosti. Imejte usmiljenje s 15 tisoč krščanskimi otroci v Bangueolo in z drugimi, ki šele imajo krščeni biti. Pomagajte, da jih ne iztrgajo iz naročja sv. Cerkve vsled borega denarja!" Ali ni v teh besedah zapopadena globoka materinska bolest? „Jaz ne morem gledati, kako mi otrok umira!" To bi bila za otroka dušna smrt, ki je hujša nego telesna. Ali ne bomo ganjeni od tega glasu hiteli na pomoč? Saj tudi tistega, ki se potaplja, ne pustimo brez pomoči. Res da je treba ogromnih vsot za šole; toda ako vsak bralec daruje le 10 dinarjev potom najbližje podružnice Klaverjeve družbe (Ljubljana, Miklošičeva 3). pa bomo mogli veseli 'zaklicali v Afriko: „Ne, tvoj otrok ne sme umreti; mi vsi se bomo pobrigali, da ga rešimo!" (Darovi, ki jih pošljete v ta namen, naj imajo označbo: „Solski sklad".) -■- Vesele in žalostne novice iz apostolske prefekture Buea (Zah. Afrika). Mgr. Rogan iz Mili Hill-a, apostolski prefekt v Buea (Kamerun), nam zajemljivo opisuje deželo in krščansko prebivalstvo tainošnjih domačinov: Nedavno so došli semkaj trije patri naše misijonske hiše v Mili Hill-u. Čeprav nas je sedaj tu 15 duhovnikov in 4 sestre, bi moralo biti 40 krat toliko misijonskega osobja. Vsled posebnosti okolice je bilo težko vsakega misijonarja postaviti na njemu primerno mesto. V angleškem Kamerunu sploh ni ravne zemlje. Naša prefektura je vulkanska pokrajina. V 32 tisoč kvadratnih miljah jo pokri-_vajo gore, griči, vulkani, čeri, gozdovi, prepadi, hudouniki brez mostov. Zdi se, da je tu zibelka vseh gora na širni zemlji in da vse reke in vode od tu izvirajo. Solnce razlije vso svojo vročino na to deželo že dopoldne, vse deževje je tu koncentrirano. Angleški del Kamenina še ni kultiviran, le ob obali je nekaj belih kolonistov. V francoskem Kamerunu je to vse drugače. Tam je svet raven in je bila že pred vojsko speljana železnica in lepe ceste. Z ozirom na prihod novih misijonarjev sem ustanovil v Njinikonu novo postajo. Tu je bila poprej sama pustinja, neke vrste „otok Patmos", kamor je izganjal kralj tiste, ki so bili osumljeni krščanstva. Še pred 5 leti je bilo tu le kakih 5 kristjanov in kakih 5 katehumenov. Lani sem našel že tisoč kristjanov in prav toliko katehumenov. Sami so si sezidali cerkev, kjer se zbirajo zjutraj in zvečer k skupni molitvi. Katehumene poučujejo po ves dan. Vsi imajo neko skupno življenje in skupno last. Od junija dalje imajo misijonarja med seboj. V septembru je bilo 9.543 sv. obhajil. Stari zatiralec je umrl pred enim letom. V njegovi nekdanji sprejemnici sem maševal in je pelo med sv. mašo 90 pevcev. Že 16 let sem v Afriki, bil sem tudi v Ugandi, a kaj takega še nisem videl in slišal kot v Njinikonu. Tudi pogani prihajajo semkaj, da se uče na zgledih kristjanov nravnega življenja. Prejšnji kralj je tu odločil nek poseben prostor za izgnance, da bi se ostalo ljudstvo ne „okužilou od krščanstva. Duhovnik se je smel oglasiti le mimogrede, stalno se ni smel tu naseliti. Tudi ga vladar ni sprejel. Zdaj delujeta 2 misijonarja v Njinikonu. Novi vladar me je sprejel prijazno. Toda, ker so mu 4 žene ušle v misijon, se bojim, da se bo kedaj maščeval. Ne boje se ga pa kristjani in katehumeni; kajti utrdilo jih je prejšnje preganjanje. Njih stanovitnost je priklicala božji blagoslov na to deželo. — Naj bi nam naši bralci z molitvijo pomogli do še lepših uspehov!" P. Evoy, Mill-Hillski misijonar v isti prefekturi, opisuje 18. marca grozen vihar: „V jutro 12. januarja smo doživeli grozen vihar. Nismo se ga nadejali, a božja Previdnost ga nam je namenila. Vsled slabega vremena je bilo v cerkvi le 16 ljudi in mašnik, ki je maševal. Pa tudi v usodni uri nas božja roka ni zapustila. Niti eden izmed zasutih ni bil težko ranjen, le 5 jih je bilo lažje ranjenih, ki so se pa tekom tedna opomogli. Škoda je bila zelo velika. Altar je bil razbit, ciborij, masna knjiga, prti, mašna obleka, 2 bakrena križa, ame-rikanske orgije, klopi in nekaj drugih stvari pa deloma uničenih. Hudo smo prizadeti po tej nesreči. Zdaj bomo morali zidati večjo cerkev, ki je že v delu in nas stane doslej 20 funtov šterlingov. Pa navzlic temu hvalimo Boga, da vsaj človeških žrtev ni bilo. Groza me je, če pomislim, kaj bi bilo ako, bi se bila nesreča pripetila kako nedeljo. Moji ljudje so vsled katastrofe vsi zbegani. Ne bil bi pravi dušni pastir, ako bi se ne pobrigal, da se jim izpolni želja, ki jo goje že 4 in pol leta: da bi imeli primerno bivališče za Gospoda Boga, ki bi bilo priprosto, a vendar dostojno opremljeno. Katoliška rokodelska šola v Somalilandiji. Sledeče poročilo br. Janeza od sv. Srca iz družbe Marijine (v Montfortu) je bilo napisano za Klaverjevo družbo. Preč. gospod škof Andrej Jaroseau v Kap. apostolski administrator v Somalilandiji, smatra omenjeno šolo kot jako velike važnosti za izpreobrnitev te dežele. Vsled marljivosti in potrpežljivosti misijonarjev dobro napreduje misijon v Somalilandiji navzlic težavam, ki jih ima prestajati od Islama. Otrok je mnogo in dobro napredujejo. Gospod škof Jaroseau je to šolo ustanovil, da omogoči mladini, da si bo pozneje mogla sama služiti svoj kruh. Šola je bila otvorjena v novembru 1926 in šteje sedaj 12 učencev. Vodita jo dva brata od sv. Gabrijela. Somali so pastirji in stanujejo s čredami po puščavah, kar je za izpreobračanje neprikladno. Misijonarji si zato prizadevajo, da bi ljudi ohranili v centru, kjer naj bi si slu- žili svoj kruh, pri tem pa seveda ne pozabijo na njihove duše. Ti rokodelci bodo enkrat misijonarju v veliko oporo, ker bodo imeli pri svojih rojakih močen vpliv. Somalije jako vnet za napredek in se zna prilagoditi razmeram. Četudi je težav mnogo, vendar naš trud ni brez uspeha. Naj sledi dnevni red, ki duhovno-verskega vidika, ob 5.'/t uri vstati ob 5.'lt uri molitev, sv. maša, '/, ure verouka ob 7. uri zajutrek in pospravljanje ima namen vzgajati dečke iz od 7.'/j do 10. ure delo v delavnici od 10. do 10.V. oddih od l O.1/, do ll.'/4 ure risunje ob 12. uri kosilo in oddih Katoliška rokodelska šola v Somalilandiji. ob I.1/« katekizem ob 5.1/, uri plsnnje v francoščini ob 2.'/, uri razlaua dela in aritmetika ob 3. uri delo v delavnici ob 7. url večerja ob 5. uri oddih ob 7.'/a uri molitev in počitek. Naj vam povem zgled, kako so ti dečki verni. 12. maja se je deček Ludovik ponesrečil. Hotel je napeti transmi-sijski jermen, pa ga je zgrabil stroj in mu, zdrobil obe nogi ter eno roko, težko rano pa je še dobil na glavi in na desni roki. Izprva smo mislili, da je mrtev, ker je bil z glavo parkrat udaril ob cementni tlak. Kako smo se začudili, ko je kmalu potem zaklical Marijo in začel glasno moliti: očitno znamenje, da mu je Marija rešila življenje. Pater je pri hitel in ga spovedal ter dejal v sv. olje; potem smo ga zanesli v bolnico. Ko so mu uravnavali ude, ni vpil, ampak neprestano klical Marijo. Zdaj bo kmalu zdrav in že kaj malega dela. V šoli se zaenkrat poučujejo le lesna in železna dela med temi tudi brušenje in vrtanje železa. Pogon je na 2 vreteni, stroja za brušenje in vrtanje pa žene motor za 11 Hp. Poleg je delavnica za mizarje, kjer delajo 4 dečki. Nameravamo ves obrat še razširiti, samo denarja nimamo. Vajenci nam izpočetka tudi orodje zelo pokvarijo. Oglaša se jih vedno mnogo za sprejem. Mohamedanski stariši nam sami dovajajo svoje otroke. Reko: „ Tvoja vera je dobra. Naše otroke napravi kristjane in uči jih delati. Mi sami pa ne moremo postati kristjani, ker imamo prazno glavo in se ne moremo učiti." Pred vsem sprejemamo sirote. Hiša ni bila zidana v ta namen, kateremu sedaj služi, zato bi bilo treba prezidave. Mnogo otrok moramo žalostni odsloviti. Med tem ko stariši prosijo, nas otroci milo gledajo kot bi hoteli reči: „Rad bi postal kristjan!" Rečemo jim, naj pozneje zopet pridejo, ko bo hiša popravljena. Nekateri ne pridejo več, ker mislijo, da smo jih odslovili končno veljavno, drugi pa pridejo in zopet prosijo. Kakor smo rekli: naše podjetje moramo razširiti. Zato priporočim zadevo Vaši dobrodelnosti. Ko bodo prostori povečani, bomo mogli mnogo več otrok sprejeti, kajti Somali je z majim zadovoljen. Malo kuhanega žita, mleka, plevnico za ponoči, ogrinjalo za obleko — to je vse." Pomoč o pravem času. Apostolski vikarijat Zgornji Kassai (Belg. Kongo). Pismo P. l-irandt-a iz konuregacije PreCistega srca Marijinega v Scheutu. Ne morem Vam opisati svoje hvaležnosti, ko sem prejel poslana darila. Zagotavljam Vas, da se Vas bom vsak dan spominjal pri sv. maši. Vaša Družba mi je vsak dan najbolj pri srcu. Moji kristjani, ki so revni kakor jaz, ine tudi prosijo, da Vam v njih imenu izrečem stoterno moyo (zahvalo). Danes so zbrali celo 5*25 frankov za eno sv. mašo v namen Vaše Družbe. Zelo so ponosni na svojo cerkev in bi radi, da bi bila najlepša v vikarijatu, „da bi ljubemu Bogu bilo prijetno v njej." Upam, da mu bo. Letni račun je bil ogromen. Misijon je obsežen kakor vsa Belgija, ima 300 vasi in šteje 8.950 kristjanov. Med temi je 1.981 mladih krščanskih družin — kar je menda edini slučaj v Afriki —, šteje toliko dečkov kakor deklic, ki si žele sv. krsta. H96 katehumenov čaka na sv. krst. V naše osnovne šole hodi 519 dečkov in 248 deklic. Sv. obhajila se množijo; letno jih je 89 tisoč, dnevno 50. Vse to Vam je dokaz, da res potrebujemo veliko cerkev. Zanašam se na Vašo darežljivost, da jo bom mogel o pravem času dovršiti. Pri p. provincijalu sem napravil 21.(KM) frankov dolga z obljubo, da jih vrnem o prvi priliki. Kaj naj bi storil? Ali naj prekinem delo? To bi bilo za nas začetek konca. Ali naj bi odpustil katehiste? To bi se reklo pustiti ovčice brez pastirjev sredi poganstva, kate-humenom pa zabraniti vstop v Cerkev. Ljubi Bog mi je po Vaši pošiljatvi obnovil pogum. Zato iznova: tisočera Vam bodi zahvala! Kako moremo pomagali, da bo milijon ljudi večno srečnih? Z molitvi jo, ki jo neprestano pošiljamo k Bogu! V tem prepričanju, ki temelji v naši katoliški veri, je pisal P. Mla-kič, I)etwok, Osrednja Afrika Klaverjevi družbi: „Prosim, molite za nas in navajajte tudi druge k molitvi. Spominjam se, da sem nekje bral, kako so se izpreobrnili pogani v prvih časih krščanstva po molitvi sv. Pavla pod palmo, sv. Antona v votlini in puščavnikov v puščavi; več nego po pridigah sv. očetov. „Ako Bog ne zida hiše, se zastonj trudijo zidarji." In škof Herman (Spodnji Volta, zapadna Afrika) je pisal nedavno: „V mnogih karmelskih samostanih molijo za naš vikarijat. V tem je naša moč in vzrok, da napredujemo." — Bog bi lahko duše izveliča! brez nas; ker pa gotove milosti daje le, ako ga zanje prosimo, zato je usoda premnogih duš položena v naše roke. Misel, ki je navduševala svetnike k molitvi za druge bo, ako jo globoko premislimo, tudi nam povod, da vsaj devet dni pred praznikom Varstva sv. Jožefa posvetimo v pri prošnjo za rešenje neumrljivih duš in tako sodelujemo pri križarski vojni molitve za Afriko, k čemur poziva Klaverjeva Družba vse zveste katoličane. Posebna molitev za teh 9 dni (od 8. do 10. aprila) se dobi v poljubnem številu zastonj pri Družbi sv. Petra Klaverja v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 3. Skupno se zatecimo k Presv. Srcu Jezusovemu. Gre nam za večno srečo naših poganskih bratov v Afriki! Misijonarjeve želje. Msgr. Simon O. S. F. S., Pella, prosi za zvon pri novi misijonski postaji, ker je sicer nemogoče raztresene kristjane zbirati k službi božji. P. Libii, Frančiškan, Assiut prosi za maSno obleko in mašno posodo za novo cerkev, in za fotografski aparat, da bi mogel proizvajati diapozitive in stereoskoptične slike P. Budler, kongregacije Očetov sv. Duha, bi zelo potreboval 30 m dobrega, rdečega bombažastega satina. O. Valat, afriški misijonar, prosi za pisalni stroj, kateri bi mu lahko veliko pomagal. Krst želja. (Iz misijonarjevega dnevnika.) Piše P. Jakob Cavallo, misijonar Consolate. Da čitatelj bolje razume, kar bom tu povedal, je treba pripomniti sledeče: Okolica Lulanga je spadala pred vojsko k nekdanjemu vlkarijatu Dar-es-Salam, ki so ga upravljali misijonarji-benediktinci sv. Otilije. Vojska je, žal, pregnala misijonarje iz Vzhodne Afrike in tako je ostalo večina misijonov praznih nekaj let. Potem, ko so nastopile zopet redne razmere in je kongregacija za širjenje vere vi-karijat nanovo razdelila, je Lalunga zopet pripadla kongregačiji Consolate. Koncem 1919 je kongregacija poslala nekaj misijonarjev tu sem, da zbero razkropljeno čredo in upostavijo redne razmere. Dne 29. oktobra 1919 sem prišel prvič v misijon Mhombe (Lulanga). Vse mi je bilo novo: kraj in ljudske navade kakor tudi jezik KismahUi. Ker sem jezik lomil le za silo, sem bil v občevanju z domačini precej neroden. Seveda je morala zadostovati polovica besed, da sem z njih pomočjo uganil drugo polovico, kar pa je pomenilo napenjati duha. Bili so pa vsi zelo veseli, da po dolgih vojnih letih zopet vidijo misijonarja. Vsi vprek so mi pripovedovali novice in mi stavili iiebroj vprašanj. Jaz pa sem komaj enemu sproti odgovarjal. O priliki nekega takega pogovora sem opazil dečka, ki se je prerival skozi množico do moje mize, da mi izroči listič. Vsled množice ljudi sem odložil branje za pozneje; medtem pa se je deček že odstranil. Ko se je pogovor nokoliko polegel, sem odprl listič in bral v jeziku kismahili (kar je tu prestavljeno): „()četu misijona Mhombe! Mnogo pozdravov! .laz sem tvoj sin Janez in zelo bolan. Noge mi ne pustijo priti do Tebe. Mnogo ran imam. Zato Te prosim oče, Ti pridi k meni! Jaz ljubim vero Jezusa Kristusa. Priti pa res ne morem vsled bolnih nog. Stori mi oče to veselje, kajti mnogo imam trpeti pred pogani. Nimam ne obleke, ne zdravil. Prosim: oboje mi prinesi! To Ti piše Tvoj sin Janez." Kdo je prinesel to pismo? Nihče mi ne odgovori. Pokličite ga, mogoče je še na dvorišču. Kličejo, iščejo, a nihče se ne oglasi. Čudno, da se je odstranil brez odgovora. Kdo pozna tega bolnika Janeza? Janeza sta tu v Mhombe le dva eden je tu zunaj popolnoma zdrav, drugi se je napovedal za jutri, tudi zdrav. Ali je mar to kak kristjan, ki je došel iz sosednjega misijona? Nihče ne ve. Odprem popisno knjigo: Janeza sta le dva. Naročim katehistom, naj poizvedujejo. Naslednje tedne sem obiskal mnogo krajev in povsod popraševal; toda o mojem Janezu ne duha ne sluha. Pozneje so prišli vsi katehisti, ki so prehodili vsa sosedna sela. a o Janezu niso nič izvedeli. En stavek v pismu se mi je zdel značilen: Natesva sana na vashenzi hava Mnogo imam trpeti pred temi pogani. Spomnil sem se muk, ki so jih morali že večkrat trpeti novi kristjani od strani svojih sorodnikov. Vedno mi je šumelo po ušesih: „Pridi k meni, oče!" — Kakor klic na pomoč. Še ponoči se mi je sanjalo o tem. Kako mi je bilo hudo, da mu ne morem pomagati. Shranil sem pismo in prosil Boga, naj pomaga revežu. Niso bili vsi misijoni Lulange zopet zasedeni; le od časa do časa je prihajal misijonar iz Tozamaganga tu sem. Daljava do Mhombe je znašala 5 dni, do Merara in Igima celo (i. To so namreč tri središča v okraju Lulanga, kjer prebiva večje število kristjanov. * * * 29. aprila 1920 sem prišel zopel v Lulango, da bi tam spovedoval za Veliko noč. Bil sem tam že en mesec in povsod sem popraševal po Janezu — toda vse zaman. Nekoč pa sem bil priča prizora, ki je bil kolikortoliko v zvezi z Janezom, kot sem se pozneje prepričal. Oh tej priliki sem namreč videl povzročitelja grozodejstev, ki jim je bil ubogi Janez izpostavljen. Prišlo pa je takole: V pogovoru s pogani sem vprašal, če ima kdo na razpolago kožo kake velike kače, ker je kraj poln kač. Želel sem namreč dobiti lep eksemplar za muzej v Turinu. To vprašanje, kakor je za Evropejca nedolžno, je napravilo na pogane globok vtis. Vsi so hili presenečeni, kar se jim je poznalo na obrazih. Postal sem radoveden. Eden navzočih se je bil oh mojem vprašanju takoj odstranil, drugi so se pomenljivo smejali. Niso vedeli, kaj naj odgovore in so pogovor navajali na druge stvari. (Dalje.) Uslišane molitve ,V neki kočljivi zadevi je bilo meni in mojim otrokom na pri-proSnjo pok. grofice Led6chowske takoj pomagano, ko sem obljubila dar za Vašo Družbo, ko sem poprej bila že nad vsem obupala. Hvaležnega srca objavljam zato moje uslišanje." A. K. „lmel sem hripo in sem mislil, da bom moral opustili stanovsko delo. Opravil sem devetdnevnico k Vaši pok. ustanoviteljici in šlo mi je dan za dnem bolje. Obljubil sem. da pustim krstiti poganskega otroka. Uslišala me je prečudovito, zakaj četudi čutim še nekaj posledic bolezni, vendar lahko redno podučujem." J. L. „Odpeljali so mi avto na javni cesti med tem ko sem obiskal neko prijateljsko obitelj. Daroval sem 21 R. M. za otroka .Marijo Terezijo". Drugi dan že, sem prišel v posest vozila. Označba o porabljenih km se je še poznala." Fr. S. Msgr. Cessou, M. L. piše 6. febr. 1928 iz Lome (Togo): „2. jan. mi je bilo na priprošnjo Vaše ustanoviteljice čudovito pomagano. Že 2 meseca sem Boga prosil za neko uslišanje; ko sem začel prositi po pok. grofici T. Ledochowski, sem bil v par dneh uslišan." .Pošiljam v zahvalo za srečno prestano preizkušnjo našega sina obljubljeni znesek za 1 odkup zamorskega otroka „Jozef-a". Prosim, da to objavite v svojih listih. Za naprej naj mi bo pokojna zamorska mati varhinja in priprošnjica.„ T. A. "Pošiljam Vam znesek 50 frankov za krst 2 poganskih otrok. Ta znesek sem obljubil, ako bom mogel na priprošnjo grofice Ledč-chowske plačati neki dolg. Posrečilo se mi je, in sedaj pošiljam, kar sem obljubil." R. J. .Zvesta naročnica ,Odmeva" je dela ponoči neki bolni prijateljici podobico pok. Ledbchowske pod zglavje. Čez noč se ji je bula predrla in ji ni bilo treba k operaciji." Iz K. .V neki zelo težavni zadevi sem se obrnila na blagopokojno, ki sem jo v življenju osebno poznala, in sem obljubila 50 Š ako me uslišl. Po mnogih trudih in prizadevanju izvem danes, da se je vse izšlo po moji želji. Pošiljam 100 Š." E. B. „Zahvaljujem se pok. grofici Leddchovvski za dober izid operacije in darujem v zahvalo 100 Din, ter se ji priporočam še nadalje." M. K. Leskovec. .Pošiljam 30 Din, kot zahvalo Mnr. Ter. Ledochowski za uslišano prošnjo.* J. P. Moste. „V zahvalo za zdravje po priprošnji grofice M. Ter. Leddchowske darujem 50 Din." Fr. B. Ljubljana. »Srčno se zahvaljujem Mariji Ter. Ledochowski za uslišano prošnjo in prosim objave v „Odmevu". V zahvalo pošiljam 30 Din za misijone.' M. K. Starše. .Pošiljam obljubljen dar v zahvalo. Moj sin je trpel strašne bolečine na roki. Kljub vsem prizadevanjem zdravnikov se stanje ni nič zbolišalo. V zaupnnju sem se obrnila s prošnjo na blagopokojno grofico Mari)o Ter. Ledochowsko in obljubila mal znesek za afriške misijone in ob|avo v .Odmevu", če bom uslišana. Rana na roki se )e zacelila In fant je popolnoma zdrav." N. N. Opomba uredništva: V polnem soglasju z odloki Urbana VIII. izjavljamo, da vsako posamezno in vse skupaj, kar je zgoraj rečeno o ..čudežnem" in podobnem, pod vržemo brez pridržka razsodbi svete Cerkve. Oznake kakor ..blažen" in „svet", v kolikor se nanaSajo na umrle, o katerih čednostnem življenju sv. Cerkev Se ni razsodila, nimajo namena, da bi na kak način prehitevale razsodbo apostolske stolice. POPOLNI ODPUSTEK, ki ga lahko dobijo udje Družbe sv. Petra Klaverja pod navadnimi pogoji: 3. aprila, na praznik sv. Benedikta „Zamorca*. 26. aprila, na praznik Marije, Matere dobrega sveta, 29. aprila, na praznik sv. Petra mučenca iz reda .pridigarjev"; ustanovni dan Klaverieve družbe. POROČILA PROPAGANDE. Preč. o. Mihana, družbe Belih očetov, je bil imenovan za apo stolskega vikarja Tabore (Sr. Afrika), mesto msgr. Leonard. Zahvale zu uslišane proSnje z darovi so dospele: v čast presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu, Mariji Pomočnici, sv Jožefu, sv Antonu Pad., sv. Mali Tererikl, Škofu SlornSeku, gr. M;ir. Tereziji Ledochowski, Mar. Celini — po 50 Din, 10 Din; 50 lir dar za krst zamorčka. Priporočila v molitev so dospela Trebn|e, MurSčak, Breznik, Postojna, Maribor, Trste-nlk, Bočna, Gor. Lendava, Cakovec, Sele pri Ptulu, Zalog, Pluj, Za-dobrava, Grozzana Col pri Vipavi, Pusto polje, Skolja Loka, Bistrica, Celje, Preserje p. Radomlje; tovariš priporoča svojega prijatelja, da bi ostal na pravem potu. Priporočajo presv. Srcu Jezusovemu, Materi Dobrega Sveta, Mariji Pomugaj, sv. [ožefu, sv. Antonu, sv. Tere-zlki Deteta Jezusa, sv. očetu Piju X, Škofu SlomSeku, gr. Mar. Tereziji Ledtichowskl. V zahvalo za usliSanje so obljubljeni darovi. — V molitev priporočamo vse zadeve naSih milih dobrotnikov in naročnikov. Ponatis člankov iz „Odmeva iz Afrike" ni dovoljen, ponatis misijonskih pisem in poročil le z natančnim podatkom virov. Izdaja Klaverjeva družba v Rimu. Odgovorni urednik: Dr. J. JerSe. Za tiskarno .Tiskovnega druStva" v Kranju: Jos. Linhart. Njih svetosti papežu Piju XI. sem podpisanifaj daroval(a) o priliki zlatomašniškega jubileja sledeče duhovne darove v globokem spoštovanju in hvaležnosti: Sv. maš............... Se. obhajil.............. Duhovnih obhajil............ Križevih potov............. Rožnih vencev............. Obiskov sv. Rešnjega Telesa........ Raznih molitev............. Vzdihljajev.............. Del ljubezni do Boga.......... Del ljubezni do bližnjega......... Del samozatajevanja........... Dobrih del.............. Jubilejni dar.............. Ime In priimek: Kraj in pošta: (Izpolnjeni list je poslati do 31. sept. 1929 Klaverjevi družbi.) . . .... .' . . . . 'i-...... ............ n . ..... .......... . • , . . . 1 i Molitev k presv. Srcu Jezusovemu za afriške zamorce. '^Zložil f Zambesi-misijonarjO. Menyhardt,jS. J. O mili Jezus, Odrešenik vsega človeštva, poglej milostno na afriške zamorce, ki živijo v največji revSčini in zdihujejo v jarmu pregrehe. Zatečemo se k Tebi, da prosimo za svoje najnesrečnejše brate in potolažimo Tvojo češčenja vredno pravičnost. Združeni z vsemi duSami, ki Te ljubijo, zahvalimo se Ti za vse neskončne dobrote.kisi jih nam in tudi tem narodom dodelil. Z željo navdani, Tvojemu presvetemu Srcu zadostiti, Te ponižno prosimo: odpusti jim nevero in trdosrčnostl Objokujemo vse grehe, s katerimi so ti narodi in njihovi predniki, začenši od nesrečnega Kama do današnjega dne, žalili Tvoje božje veličanstvo. Kot povračilo In v spravo darujemo Ti naš največji zaklad — Tvoje lastno presveto Srce, ki je radi grehov trpelo neskončne muke. Sprejmi tudi, da se popravijo te krivice, molitve, zasluženja in zadostila Tvoje presvete Matere Device Marije in njenega ženina sv. Jožefa, vseh angelov in svetnikov in cele katoliške Cerkve. O ljubeznivi Jezus I bodi naklonjen nesrečnim zamorskim rodovom. Razsvetli jih, ki živijo v temi in smrtni senci. Amen. Sv. Jožef, zgled in varuh vseh častilcev presv. Srca, in sv. Peter Klaver, patron zamorskih misijonov, prosita za nas in za uboge afriike zamorce! Amen. 1. Odpustek 300 dni za vsak dan cele devetdnevnice. 2. Popoln odpustek med devetdnevnico ali v teku naslednjih osem dni. (Pogoji navadni: spoved, sv. obhajilo, molitev po namenu sv.Očeta.J itS cerkvenim dovoljenjem. DUŠNA PREMIJA. V namen naših naročnikov in dobrotnikov opravijo afriški škofje in misijonarji letno 500 sv. maš. Duhovne prednosti za podpornike in dobrotnike Klaverjeve družbe. Deležni so: 1. 500 sv. maš, ki jih vsako leto opravijo afriški misijonarji In misijonski;škofje za dobrotnike; 2. vsega zasluženja In vseh molitev misijonarjev v Afriki, katere podpira Klaverjeva družba; 3. molitev izpreobrnjenih zamorcev in hvaležnosti mnogih zamorskih otrok, ki jih krstijo v smrtni url; 4. del In delovanja družbenlc v zavodu sv. Pelra Klaverja; 5. molitev, ki jih opravlja zanje vsak dan družba; 6. sv. maše, ki se daruje tretjo nedeljo vsakega meseca v njihov namen, In sv. obhajila, ki ga darujejo ta dan vsi udje zanje; 7. po njih smrti sv. inaše, ki se služi tretji petek vsakega meseca za njih dušni mir, In istotako sv. obhajila, ki ga darujejo vsi udje zavoda v ta namen; 8. sv. maše, ki se daruje vsako leto meseca novembra za umrle podpornike in dobrotnike; 9. podporniki-duhovnlkl uživajo ie posebne duhovne prednosti; tozadevni podatki se dobijo na zahtevo zastonj. % Pomožne misljonarke zaposlene pri administraciji. Pomožne misijonarke za Afriko so se posvetile popolnoma službi božji. Molijo in delijo za to, da bi se širilo kraljestvo Kristusovo v njih s tem, da vedno bolj napredujejo v popolnosti in budč v bližnjem navdušenje za misljone. Ta naCin misijonskega delovanja je lasten samo njim; nobena druga kongregacija si doslej še ni postavila tega cilja. Pomožne'misijonarke se žrtvujejo za vse misljone v Afriki brez razločka s tem, da jim naklanjajo dušno in telesno pomoč, z besedo in tiskom, molitvijo in darovi. Urejajo in izdajajo liste in koledarje, sprejemajo darove, da jih pošiljajo misijonarjem itd. Dela v upravi, uredništvu in računovodstvu odpadejo na soda-linje, ki morajo zato biti bolj izobražene, zlasti v jezikih, da so za imenovana dela sposobne. Sodalinjitm ob strani so takozvane pomočnice, ki so zaposlene pri tiskanju in ekspediciji ter opravljajo druga hišna dela. Ene kot druge imajo pred Bogom enako zasluženje in jih Cerkev enako ceni. Življenje v teh zavodih na zunaj ni strogo, vendar ga preveva duh zatajevanja in žrtev. Treba je, da so telesno zdrave In ubogljivega značaja, ki jih usposablja za mir in edinost. Vrhovna hiša je v Rimu. Tja naj se obračajo dekleta za pojasnila oz. sprejem. Naslov je tale: Vrhovna voditeljica Družbe sv. Petra Kla-verja, Rim (23) Via deli' Olmata 16, Italia. — Molčečnost je zagotovljena. Kandidatinje bodo sprejete z materinsko ljubeznijo. Memento za umrle. M. Emanuel a Maria od sv. Zakramenta. Pokojnica je bila vneta pospeševateljica naše Družbe. - Terezija Cušin, podpornica. čast. M. Marla de Leo, vrhovna voditeljica gospe presv.JSrca, umrla v Rimu. Ča st. M. Mr. Valburga, umrla v Princethorpe (Angleško) v 81. letu svoje starosti, od teh 58 let redovnih obljub.