URN_NBN_SI_DOC-VUDJFCIM

STATISTIČNI PODATKI O KNJIŽNICAH ZA LETO 1964 R epubliška m atičn a služba že drugo leto vodi evidenco o poslovanju jav ­ n ih ljudskih in študijskih knjižnic v Sloveniji, zbira statističn e podatke o knjižnem fondu, nak u p u in izposoji knjig te r o fin an čn ih sredstvih, ki jih knjižnice dobijo kot dotacijo ustanoviteljev ali jih zberejo z izposojnino. S tatistično ugotavlja, k akšna zvrst literatu re se v knjižnici izposoja, kolikšen je obisk bralcev in kakšni bralci p rih a ja jo v knjižnico. Ti podatki nam kažejo dokaj relativno sliko dejavnosti knjižnic, saj zbi­ ran je podatkov tem elji n a sta ri ljudsko knjižničarski statistik i. Izbor p odat­ kov ne upošteva izposoje periodičnega tiska in dela z bralci v čitalnicah, ne upošteva števila inform acij, ki jih daje knjižnica, n i podatkov o posebnih zbirkah v knjižnicah. Ne vemo, kakšne kataloge uporabljajo knjižnice pri delu, čeprav je od dobre organizacije odvisna k v aliteta dela, ki je za sedaj prav tako n i mogoče m eriti. M atična služba nam erava postopom a izboljševati sistem zbiranja podatkov, ki so osnova za strokovno in m etodično delo, vendar tega brez sodelovanja knjižnic ne bo zmogla. Ni treb a poudariti, da je tudi za m atične knjižnice v občini važno, da im ajo korektne statističn e podatke o knjižnicah in njihovem delovanju, saj šele n a podlagi tak e statistik e lahko p lan irajo in organizirajo svoje delo. P om an jk an je vsakršnih statističn ih podatkov nam pogosto po­ vzroča zelo resne težave p ri preso jan ju položaja, v katerem je naše knjižni­ čarstvo. O znaka »ni podatkov«, ki jo uporabljam o v preglednici, kaže, da po vsej verjetnosti občina sploh nim a knjižnic ali p a so tako slabe, da občin- skim m atičnim knjižnicam ni vredno voditi evidence o njihovem poslovanju. Seveda je fe druga m ožnost: da knjižnice so, a o n jih ni sta tistič n ih podat­ kov. Naloga m atičn ih knjižnic v prihodnje bo v tem , da n ačrtn eje organizi­ rajo statističn o službo. Tako bo mogoče naše trd itv e tu d i statistično utem e­ ljiti in ne bodo slonele sam o n a dom nevah. Vedno znova ugotavljam o, da knjižnice z nevoljo sprejem ajo to obveznost, čeprav bi sta tistik a m orala biti tu d i n jim osnova za delo. Naši službi so republiška povprečja, ki jih zasledu­ jem o s tem zbiranjem podatkov, prav tako zanim iva in pom em bna kot ob­ činski m atični knjižnici povprečja v občini. Dogovorjeno je bilo, da bomo odslej dajali v jav n o st vsaj del podatkov, ki jih zbira m atičn a služba. T okrat objavljam o podatke o knjižnem fondu, nakupu, izposoji in fin an čn ih sredstvih m atičn ih in drugih večjih jav n ih knjižnic v Sloveniji. Zanim iva je tu d i številka o reg istriran ih knjižnicah v občini. A nčka Knrze O n OBČINE — število Finančna sredstva 2 —■ O H knjižnice zvezkov Nakup Izposoja skupaj za knjige l i s l. CERKNICA m atična nim a druge 2 200 300 7 042 68 050 — 2. ČRNOMELJ m atična 4 258 564 5 165 1 202 950 379 410 — druge * ni podatkov 3. DOMŽALE m atična 9 252 842 21 280 2 989 600 1 282 360 — druge 4 041 561 6 667 — — 120