Štev. 34.
Cena ednoga drobca 60 fil.
22. August 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-30 fil. za ednok, za večkrát popüst. 
Edno leto.
12. avgust . . . Spominali bomo sé vsako leto toga dneva, šteri den je naše lepo Prekmurje se za večno zdrüžilo z Jugoslavijov. Preteklo je edno leto, kak se je spunila naša žela, naše prošnje k Bogi Vsemogočemi, da nam pošle skoro den rešenja, rešenja iz krivice in nesreče, štera je nad nami kralüvala in da nam zasijajo dnevi, kak je slovenski pesnik nekda spevo „ka bode naš rod, na svoji zemlji svoj gospod“.
Doživeli smo to, na kaj so delali naši prvi narodni in krščanski boritelje nepozabni nam dekan Ivanóczy, Borovnjak in dosta drügih, a v zadnjem časi pa z najvekšov požrtovalnostjov naš voditelj vp. župnik Klekl, šteromi so pomagali naši vrli krščanski možje in mladeniči župan Božidar Sever, župan Škafar, bratonski Kühar, idejalniva dijaka Godina in Jerič,
Nešterni so že legli v hladen grob,
prle kak so se dočakali dozoreti sad njihovoga trüda, drügi pa še dnes trpijo na raznih betegih, štere so zadobili za našo oslobojenje v vozah in v begunstvi.
Dobro še nam je v spomini, kak se nam je godilo zadnje čase pod Vogrskov oblastjov, kda so vsemi našemi trplenji, šteroga smo mogli prestati, dali venec boljševiki, šteri so zavzeli vlado z velikimi in lepimi rečmi bratske lübezni in ednakösti, a za to lažnjivo reč pa smo dobili nevoló i trplenje. Nezmerno je bilo naše trpljenje, a lahko smo ga prenašali, da na nebih se nam je že blesketala nova Zvezda, Zvezda Jugoslovanska, štera nas- je vodila po vseh križaviíf potih tiste dni in pripelala naš dober, krščanski prekmurski rod v naročje Svoje matere — Jugoslavije.
Preganjali, so nam boljševiki našo dühovščine, preganjali krščansko vero, šteli so nam zatreti lübezen do Boga in njegovoga Sina Jezusa Kristuša, nekaj se njim-je posrečilo, nešterni naših lüdje šo mogli pobegnoti, med šterimi je tüdi bio naš zaslüžili voditeo vp. župnik Klekl, a ž njimi se je pa tüdi odselo iz našega .P/ek-mtirja božji blagoslov, med nami je Vladata nevola in nesreča, dokeč na deni2. avgusta lanskega leta ne naša vojska, vojska Jugoslovanska zasedla
naše pokrajine in nam. nazaj, pripelala naše voditele, s šterimi je tüdi se pri nas zopet naselila < sréča in blagoslov.
V ednom leti se pač malo kaj spremeni v živlenji enoga človeka, v enom leti se pa tüdi malo kaj spremeni v živlenji celoga naroda ali pa tüdi cele države. Tüdi mi opazimo v našem Prekmurji dnes, da ne je Vse tak, kak je bilo pred ednim letom, mi vidimo, da ne več tistoga navdüšenja, ki je vladalo pred ednim letom, in se spitavlemo, kak je prišlo to? Nešterni so pač pozabili, kak se njim je nekda godilo, in še rajši verjejo praznim rečam, štere njim prihajajo od raznih krivih prorokov od tam prek meje, drügi zopet mislijo, da dnes, ka smo dočakali itak to, po kem smo hrepeneli, ne treba več javno pokazati svojega narodnoga prepričanja, znova dosta jih je, ki pozabijo, da je skoro celi svet šest dugi let samo razdiro, uničevao in poškodovao celo gospodarstvo, da se dnes ne cedi v ni enoj državi ne med, pa tüdi ne mleko, da vsaka država trpi na sledovih te strašanske vojske. Dosta so pa krive tüdi drüge prilike, ker dostikrat nega potrebnoga razumevanja za našo lepo Prekmurje, štero je vendar hüdo prizadeto po tüjem gospodstvi, a še zmirom bogato prišlo v materno hižo — Jugoslavije in tü odnet pričakovalo dosta več razumevanja za njegove verske, školske, gospodarske in drüge potrebe, štere čakajo rešitve, rešitve.
Nemamo svojih zastopnikov, v parlamenti kak jih majo ceie pokrajine, štere po krivični sodbi Pariza niti ne bodo spadnole k naši domovini, nemamo tistih zastopnikov, šterim bi lehko povedali svojeSriže in težave, in šteri bi nas mogli branili pred krivicami, Ki se nam pogosto godijo od razni, strani, da ne razmijo povsod naših težav in položaja, v šterem se Prekmurje nahaja proti drügim pokrajina™ države. Pošilati moremo v/ Ljubljano in Belgrad deputacije za vsakšo zadevo, kak ravno vidimo v .popis! danešjih Novin. Ništerni vučitelje, uradniki, notarošje, odvetniki, šteri so prišli se k nam, nas neščejo razumeli, Oni, mislijo, da bodo te dober prekmurski rod, ki je v najhiijših vihéra]* živlenja, šteri so hodili tű okrog, visoko držali bandero Krščanske vere in Slovenske narod-
nosti, z pogübonosno!! navuki brez-verstva, napadjeni dühovnikov katoličanskih kak ti evangeličanskih, hujskanjom vere proti veri, pridobili za svoje namene. Ne gospoda, to se ne bo posrečilo! Prekmürje vam javno klice, razdiralci države ste ví in samo ví, ki delate zclražbo med mirnim prebivalstvom, in zavolo lepšega kričite po raznih listih, Primite tata, četüdi predobro znate, kje in što je tat!
Podkapaii tla v Prekmurji našoj krščanskoj stranki, štera ima trdne korenine v evnngeiicanskom in kato-ličanskom deli, te Tü pogübonosno delo, ki pokop,! tistoga, šteri začne to de., a državnoj misli pa . le škoduje. Dosta je korStnega dela v Prekmurji," Šteroga pa neščejo gospodje začeli, íiibše njim je razdirati, ka šo drügi do sedaj včinoli.
Žalostni so te spomini, ki se nam zbüdjavlejo pri prvoj obletnici naše zdrüžitve z Jugoslavijov, štero smo si mi želeli in z veliki žrtvami dosegnoli, četüdi hočejo dnes ravno tisti lüdje, šteri ešče so pred ednim letom po kartah iskali, kje je Prekmurje nas in naše voditele, kak ti protidržavne elemente naslikati. Mi poznamo naša pota, mi dobro znamo, ka je delo za narod, ki ne obstoji v tom, da se pri kupici vina kriči „živijo Jugoslavija“ kak ravno dela mali del tistih agentov, šteri si mislijo, da so državo gor držeče osebe in uspeh našega dela je vsakšemi človeki viden, uspeh našega dela je občüdovao na I. slovenskom orlovskom tabori v Maribori celi katoliški svet.
Ti pa prekmurski rod, ohrani-i nadale tvojo neoinajeno vero v Boga. ostani zvesi svojemi slovenskomi narodi, šteroga cnakovredna kotriga si bio in ostaneš. Vsi napadi pa, če tüdi pridejo-iz protiverske ali protinarod-noga tabora. pa se naj razbijejo pri močnom obroči tvoje krščanske — narodne stranke, šteroj si oblübo zves-tobo do groba. Božja Previdnost, ki te "je vodila v najhüjšíh bojih za tvoje verske in narodne pravice, bo te tüdi zanaprej sprejema^ in blagoslavlala', blagoslavlala do onoga- hipa, dokeč ostaneš svest prepričanji, veri in je- ~ ziki tvojih očetov in mater.
2
NOVINE
1920. 22. august
Deputacija Prekmurcov pri vladi v Ljubljani.
V tork 10. in sredo 11. toga meseca se je pri vladi v Ljubljani oglasila deputacija iz Prekmurja, gospod Civilni komisar dr. Lipovšek, dolnjelendavski župan Božidar Sever, renkovski župan Režonja, gomiliški župan Raj in odvetnik dr. Šabec.
Sprejeta je bila deputacija posebno lübeznivo pri gosp. predsedniki vlade dr. Brejci, nadale pri poverjeniki -za notranjo stvari g. Remec-i, pri poverjeniki za javna dela g. inž. Semec-i, pri poverjeništvi za agrarno reformo, pri predsedniki višjega šolskoga sveta za Slovenijo, pri gosp. poverjeniki za socijalno skrb dr. Gosarji, in pri ravnateli tobačne tovarne (iabrike.)
Deputacija je razlošna vladi zadevo poleg sajenja tobaka, šteroga so lüdje letos preci Posadili, pa prosila da se ne bi ljüdje kaznüvati, kak so se nešterni financ! že protili. "Prosila je, da bi se v lendavskem okraji, nastavili tüdi slovenski financ! kak so v scboškem okraji, da bode vsa uprava bole enotna. Za Penezni pitanj volo je prosila deputacija, da bi se zdaj pri pogajanji z Ogrskov nekaj včinilo, da bi Ogrska prevzela bolševiške peneze, štere še lüdje majo na miljone. Zahtevala je, da bi se zbolšale železniške zveze z Prekmurjom, ki je zdaj popolnoma odtrgati od Slovenije, i čin bi se most prek Műre že skoro napravo. Prosila je deputacija v imeni občin Kot, Hotiza, Melinci, treh Bistre, da br se kak naj prele mogoče, začelo z reguíacijov Müre, Štera pomali potopi te vesi. Glede tečaja za občinske tajnike je vláda izjavila, da bode se za par tjednov že začel v Ljubljani, da je že kredit od belgradske vlade zato do-voljen, z ednim bodo se tüdi v Prekmurji vršili tečaji za župane v treh mestih, ki bodo trpeti tri dni.
Veliko se je tüdi razpravlalo za volo proste trgovine z živinov in je biIo oblübleno, da bode ta postava, ki je bila za Prekmurje določena, skoro preklicaua, pa bode vsakši smeo svojo živino v naši državi kama Ste tržiti.
Zavolo postave, da smejo mlina« plačo vzeti samo v penezih je vláda odgovora, da či se mlinar in posestnik, ki 'pripela zrnje v mlin, dogovorita, ka bode dao plačo v me-rici zrnja, Smej to mlinar vzeti, drügač! lehko da v penezih plačo, za štero pa mlinar tüdi more mleti.
Deputacija je nadale predložila prošnje za vinskoga davka volo, šteri bi se naj odpüsto lüdstvi, za volo elektrike in kmetijske šole za Prekmurje.
Prosila je tüdi za pogorelec v Dokležovji, da se njim dá na keliko
je mogoče po- fal ceni les za Zidanje in kak najhitrej, kaso tüdi taki obečali.
Na Šolstvo gledoč se nam je oblübilo, ka bodo se vse žele Prekmurja, Sten: so bile predložcne v Ljubljani po najvekšoj mogočnosti Spunile, pa bode se tüdi pitanje zavoda za dijake v Soboti vpoštevajo.
Vüpamo se, da bodo se nam te važne prošnje/ štere je predložila ta deputacija vladi", kem prle Spunile. Odgovor, šteri ešče pride 'od vlade, bomo v Novinah objavili.
Pripomnimo še, da se je deputaciji pridrüžo tüdi gosp. državni poslanec profesor Vesenjak in profesor dr. Slavič, šteriva sta tüdi podpirala predloga Prekmurja. Najlepša hvala njima, kak tüdi gosp. civilnomi komisari, šteri je celi čas bio z našov depulacijov in podpirao povsod naše zahteve. Tüdi Ostalim kotrigam deputacije, šteri so se ni trüda ni moškov ne strašni, grer vsa hvala za domoljübno delo v hasek celoga Prekmurja.
Kurz naših penez in küpovanje negiboče stvari.
S tem sem že tüdi povedao, kak se določi kurz ali vrednost naših penez. Pitanje je zato: Keliko švicarskih frankov dobim za 100 naših, čeških, austrijskih, ogrskih in poljskih kron? Odgovor na to nam da poročilo borze v Cürihi v Švajci in te je zdaj približno: Za 100 austrijskih, madjarskih in poljskih kron dobiš 3 in V, do.4 Švic. frankov, .za 100,.ju, gosiovanskih kron okoli 9, za 100 čeških 12 in ty-2 Švicarski^ frankov. Zato izmed penez vseh držav, ki so nastale iz stare Ausiro-Ogrske najbolje. češke križne (Čehi so poslali v drüge dežele silno dosta cukra in mašinov) včasi* za njimi pa naša, ki je skoro 3 krat teliko vredna, kak pa nemško-Austrijska, madjarskaali Poljska. Naš denar..pa stoji bole kak pa laške lire in le malo slabše kak francoški frank.
Da vrednost naših penez raste, vidi vsaki iz toga, da cene Počasi, a gotovo spadajo. Tako je cuker zdaj za dobiti po 55 kron kg. (v Maribori) pred 3 meseci je pa bio po 120 kron. Spadnole so tüdi cene mele, mesa, bencina itd. Da je istina, ka pravim, spozna vsak tüdi z toga, ka se je pred 3 meseci dobilo za 1 dolar ki se tüdi plača z zlatom do 150 K, zdaj pa komaj 60 kron.
Gotovo je, da bodo spadnole tüdi cene zemlje (negibnosti.) V drügi Sloveniji • so že spadnole in nieden razumen človek nešče nič küpüvati, ár zná, da bo lahko prek par mesecov falej küpo. Špekulanti to tüdi znajo i Zatoga volo ponüjajo zemljo. Samo Prekmurci se ešče püstijo vloviti in Plačüjejo nore cene za
zemljo. Tak se je pr,ed kratkim podalo zemlišče, štero plačüje 6 K porcije in štero je vredno nájveč 15 jezer kron, za 70 jezer K, drügo, štero plačüje 40 K porcije in je nájveč vredno 100 jezer K, pa za 740 jezer kron. In to so bile samo njive. V drügi Sloveniji Plačüjejo za p!üg goric nájveč 12 jezer kron, Prekmurci po ŠO do 35 000 kron. To se bo pras-kao za par let tisti, ki tak brez glave küpüje. Naš penez je bio pred 3 meseci zaistino vreden samo 3 š\'ic. franke, zdaj je pa 9, cene zemlje bi tenad mogle spadati, pa so še višje nego prle. Što po teh cenah küpüje, peneze razsipava.
Zato, Prekmurci, pamet! Naši penezi neso za proč vrčti. Slovenske kase v Beltincih, Črensovcih in v drügi kraji Slovenije jih rade vzamejo, dajo karaate in dobro gospodar^ ž njimi. Ne bo dugo in kantah bodo po 4 od 100 in še visiš«. Že zdaj celo pitajo za novce. Naiagajte jéh tedaj v kase. Šteri pa šče küpiti zemljo, naj čaka, par mesecov in küpo bode mnogo falej. Ne bogatce madjaronskih fiškališov, od njih plačanih agentov in špekulantov, ki gledajo le na svoj hasek in se smejejo Vaši škodi. Što pa že šče küpiti po toj smešno visikoj ceni, naj v pogodbo ne püsti zapisati, da ne bo tožo, če je oško-dovani za več nego polovico. Naša postava püsti, da tisti, ki küpi za več kak dvakrat dragše, v 3 letih pogodbo lehko razdere, če se .toj. pravici y kontraktu ne odpove. Če" sani küpo gorice za 85 jezer kron in so tiste zdaj vredne samo 40 jezer, kontrakt lehko razbijem, da sem za več kak polovico oškodovam, če se toj pravici ne odpovem.
Prekmursko slovensko ljüdstvo je razunmo in bi gotovo ne küpovalo tak drago, če bi ne bilo nahujskano po agentih, štere Plačüjejo madjaronski špekulantje in fiskališje, da si punijo žepe z ljüdskov norostjov. "Te agentje lažejo ljüdstvi, da naš penez ne nič vreden, da je ešče slabši, nego madjarski, da pride do vojne z Italijov, in potem naš penez nič več ne bo valao itd., ka je pa vse ne istina. Zapelane lüdstvo njim Žalibog verje, oni pa se norčüjejo iz prekmurskih bedakov.
Človek bi naslednje nikaj ne pravo, če bi agenterali in mašetarili z zemljov ino zaperali lüdstvo k nep-reinišljenomi küpili kakši postopači. Da je pa šo zadnjič zavolo zamazanoga zaslüžka fleki jezer kron med mašetare tüdi človek, koga je sprejela naša vladav slüžbo, je neodpüst-ijivo i se more kaj takšega najhüjše obsoditi. Vi, Prekmurski Slovenci pa Premislite, da je posebno zdaj pamet bogša kak — žamet.
3
NOVINE
1920. 22. august
C. naročniki, ki ste ešče ne dobili preminočega tedna Novin do rok, Vas prosimo, da nam odpüstite; ne smo mi krivi, nego pošta, šteroj so pomenkali kolki (štemplini) in še sedaj jih nema. Tem poštnim uradnikom se pa iz srca zahvaljujemo za zvestobo, z šterov svojo važno dolžnost opravlajo in to dajemo g. civilnemu komisarju na znanje.
Glasi.
Beltinci. Ljubljanski vučiteljišniki in vučiteljičnice so priredili v nedelo 15. aug. lüdsko slavnost ob priliki obletnice zdrüženja Prekmurja z Jugoslavijov. Slavnost so začnoli z slovesnov orkestralnov sv. mešov predpoldnom. Petje in godba se jako dopadnola lüdstvi. Po poldne po večernici se slavnost nadaljavala strašno lepimi pesmi in igrov: „Doktor seznai“. Igra je bila prav točno in precizno priredjena. Dobili so zato igralci mnogo ploskanja od lüstva, štero se je v velkoj števili zbralo na slavnosti od vseh krajov iz Dolnje Lendave, M. Sobote i dr. G. B. Sever, lendavski župan, je srčno pozdravo in se zahvalo novo došlim, mladim gostom za vso trüditev in požrtovalnost, z šterov so sem prišli med naše dobro Prekmursko lüstvo. Zahvali se je tüdi posebno g. civ. komisari, dr. Lipovšeki, ki so z svojim visokim obiskom tudi počastili našo slavnost. A tem bole so se nam zamerili ništerni, vučitelje iz okolice Beltinske fare, ki so kak vučitelje za več štimali brezversko sokolsko parado, štera se je ravno te den vršila v Ljutomeri, kak svoje bližje priatele vučiteljičnike. Gospoda, s tem ste pokazali, da ste ne našega düha! če vas bole vlečejo proti verske prireditve, idite ta, kje je najdete, a tam jih pa ne iščite, kje jih ne najdete — pri nas.
V D. Lendavi bode v soboto 28. avgusta veliko živinsko in kramarsko senje.
Na lüdskoj veselici v Beltinci se je nabralo više 500 kron za Dokležovske pogorence. Srčna zahvala darovnikom!
Navuk za tretjerednike bo 24. augusta popoldne ob 3. v Črensovcih.
Ne vidi se njim. Proti krščanskim slovenskim gospodom je krščanski mariborski orlovski tabor preveč obteršo želodec. Ječijo ešče z merom od njega. V svoje liste naj grdejše laži mečejo iz svoje pokvarjene düše. Kak je pisao socialdemokratični „Mariborski Delavec“, od te lepe
krščanske slavnosti, zamučimo. Naše pero tiste grdostije ne more ponapisati. „Narod“ je to zlagao, ka so Prekmurce „hladno“ sprejeli v Maribori. Mi, ki smo pri sprejemi bili, mi, štere so z navdüšenjom svojega celoga krščanskoga i slovenskoga srca sprejeli jezeri pa jezeri, se toj plantavoj trditvi samo smejati moremo. Celjska „Nova doba“ je pa že po tabori tak kosmato laž prinesla na svetlo, ka zaistino ti najzagriženejši liberalci, ki samo edno piknjico, poštenosti majo v sebi jo sami obsodijo. Ta zaistino nej „nova“, nego „nora doba“ je to zlagala na mariborske prekmurske romare, ka so znali za bitje med orožniki slovenskimi i Madjaroni v Püconcih i na Hodoši i zato ravnote mérno šli v Maribor. Jeli ka na to kosmato laž ne trebe odgovarjati, sama sebé je požrla. Edno se pa včimo z teh laži, Prekmurci, naimre to, ka če ščemo pravico zvediti, moremo samo krščanske liste čteti.
Vabilo na redni občni zbor Gospodarske zadruge za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice,  registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 22. avgusta 1920. V dvorani Posojilnice v Gornji Radgoni. Dnevni red: 1. Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev članov načelstva. 5. Slučajnosti. § 36. zadružnih pravil: Občni zbor sklepa veljavno, če je zastopan najmanj deseti del zadružnikov. Ako bi tega ne bilo, vrši se čez pol ure drugi občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati. Načelstvo.
Dom i svet.
Jugoslavija. Od 20. augusta se povekšajo železniške tarife. Za osebni promet na 200%, za blagovni promet pa 300%.
V Srbiji so najšli novi premogovnik. Dosta premoga (šteinkohla) je v njem. Nikše angleško drüštvo ga že zača kopati.
Turčija. Mirovna pogodba z Turčijov ja 12. aug. podpisana.
Vogrsko. Štefan Apáthy imeniten vogrski profesor na vseučelišči v Koložvári, ki je že blüzi dve leti bio v rumunskoj vozi, je zdaj na prosto püščen.
Na Vogrskom so tüdi povišane od 15-ga augusta železniške vozne cene. Za osebe na 300% za blago pa 400%.
Vogri nedopüstijo silje vözvašati v drüge države ni zrna ne, dokeč doma vsakši sirmak dobro ne bo oskrbljen.
Poljsko. Močni boji na Varsavskih vulicah. Polaki se hrabro branijo, da pa ne vüpanja, da bi mogli protistati ruskim boljševikom. Padec Varšave se približavle.
Radgončarom že ne vseeno, ka so jugoslavi vöodišli. Nemajo več beloga krüh i meso se njim tüdi podragšalo, za kilo 80 kron morejo plačati. Ka pa še bo!
Biciklisti i vsi, šteri se vozite po cestah, se opozarjate, da more vsakši zmirom, imeti pri sebi potrdilo od županstva, da je tisti bicikel ali kola njegova, da drügače se njemi od soldakov, financov ali žandarov bicikel ali kola vkraj vzemejo, pa je še kaštigan. To izkaznico že more imeti pri sebi, če samo iz ene vesi v drügo ide. V Lendavi so jih že dosta zaprli zato, da ne so imeli izkaznic. Pazte!
V nedelo, 29. augusta bode v Bogojini proščenje. Pri toj priliki tüdi bogojanski orli nastopijo. Predpoldnom pri sv. meši z 4 glasnimi pesmami in muzikov, popoldne pa z javnov telovadbov in igrov. Po igri bode prosta zabava.
Na odajo je v Beltincih št 96. pri g. Šoštaričovoj edna duga zlata verižica (lanc) za gospé i eden Sohn vrste mašin, za pranjé z pečjov št. 2.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.
4
NOVINE
1920. 22. august
Ivan Kokot
trgovina z mešanim blagom 
(nasproti cerkve)
Dolnja Lendava.
Priporača svojo veliko zalogo različnoga tkaninskoga blaga kakti:
Zefire, druke, šifon, käper, satene, belo platno, cajge za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmerom karbid kak tüdi drügo špecerejsko blago.
V zalogi galic, ličje, mašinsko olje, cement v lagvah po 200 kg. Dobiva se tüdi kamena i zmenjena sol vse po najnišiših dnevnih cenah.
Točna podvorba. Zmerne cene.
primešaj krmi; vsaki tjeden edno prgiščo, če se pa dava kak nadomestilo za krmo, te 2 prgišči. 5 zavojčkov Mastina, prahű za krmljenje zdrave, debele živine, za stvorbo belic i mleka, zadostüje za 6 mesecov za vsako živinče. Dobo je najvekše premije v Londoni, Parizi, Rimi, Beči. Na jezere gospodarov ga hvali i znova küpüje. Zahtevaj ga pri lekarnari (apotekari) ali pri trgovci, vsaki ga lehko prosto odáva. Ali pa piši lekarni Trnkoci v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zabojčkov. Košta 30 K 50 fil. z poštninov.
Mršavost (krlavost)
srbeščico, kraste, lišaje, vniči pri človeki mast proti mršavosti. Brez dišeca i ne maže perila. 1 lonček za edno osebo s poštninov 12 K 50 fil. pri lekarni Trnkoci, Ljubljana.
 Kmeti! Vaša žela se je spunila! Smete vsakomi trgovci (tržci), prek na Štajarsko i Horvacko tüdi odavati svojo živino. Spravila Vam je pa to kmečka zveza vaša krščanska stranka, držite se je zato verno!
Prodaja.
Bencin
motor
z mlatilnicov se proda, Alojzij Bratina v Križevcih pri Ljutomeri.
„Državna posredovalnica za delo“ podružnica za Mursko Soboto in Prekmurje, spravla slüžbe za moške, ženske, za uredništvo, invalide, vajence, (in še vsake vrste) in vajenke (to je deklice male tüdi v vsako žensko) obrt (meštrijo) vse brez-plačno, (šenki) pridite se zglasit.
Ki šče zarende vzeti na Krajni 12 plügov zemljé i travnikov, naj se zglasi pri uredništvi Novin v Črensovcih.
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t d.
Pravico küpüvati i odavati zadruge majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.