Politiški oddelek.
Važna stoletnica.
Dne 4. t. m. je minolo sto let, kar je slavni pisatelj in pesnik Valentin Vodnik bil v Ljubljani začel izdajati prvi slovenski list »Ljubljanske Novice". Ta list je izhajal štiri leta, potem je pa zamrl. Tedanji čas za časopisje ni bil ugoden, zlasti pa za slovenske ne. To so bili časi, v katerih se je porodil zloglasni časniški kolek. O tiskovni svobodi seveda tedaj še nabilo govora, vsaj je sedaj še jako omejena. Tedanja oblastva so imela proti vsakim novim idejam veliko nezaupanje, posebno ker so v Franciji bile velike zmešnjave. Zato lahko rečemo, da je bilo treba poguma, da je kdo tedaj izdajal list.
Znanje čitanja zlasti slovenskega je tedaj bilo še jako malo razširjeno. Šol je bilo silno malo. Izobraženi stanovi so bili pa tuje odgojeni in niso podpirali domačega časopisja. Časopisje je tedaj bila taka novost, da večina omikancev sploh še nobenega lista čitala ni. Razpošiljanje je bilo težavno in drago, kajti pcšte še niso bile tako urejene kakor so sedaj. Seveda časopisje tudi zaradi tega take važnosti ni imelo, ker še niso poznali br zojava in se novice niso mogle tako hitro izvedeti iz daljnih krajev.
Tedanje politične razmere tudi niso dajale časopisju nobene važne vloge. Vladal je absolutizem. Plemstvo je res v nekaterih deželah imelo več pravic, a ti gospodje so se že mej seboj pomenili, kadar so se sešli in ni bilo treba, da bi jih kdo po časopisih vzpodbujal k temu ali onemu. Za novotarije plemstvo ni bilo vneto ker je slutilo, da vsake premembe se bodo zgodile le njemu v škodo. Narod tedaj ni imel ničesa govoriti. Poznali niso nubiniH volitev. Zato se tudi ljudje niso zanimali, kako se vlada, vsaj tako niso ničesa premeniti mogli. Gospoda je pa največ tudi najrajše videla, da ljudje  ostanejo   nezavedni,   da  ne  začno  zahtevati  zase
  kacih pravic.   Zato je pa ljudsko šolstvo tedaj bilo malo
    razvito.    Cesarica Marija Terezija  in cesar Josip II. sta
    sicer nekaj storila za šolstvo, a podrejene oblasti pa niso imele dobre volje uveljavati njiju dobre namene.
Pri tacih razmerah je naravno, da je moral novi  list zaspati, če tudi so kmalu pozneje za Kranjsko bili  nastopili časi, o katerih bi se bilo dalo dosti zanimivega  pisati. Da je Vodnik mogel svoj list še dalje hdajati, bi  marsikatera podrobnost izza irancoskih vojsk na Slo-   venskem se ne bila pozabila.
Celih triinštirideset let je po prenehanju Vodnikovih »Ljubljanskih Novic" minolo,  da je  začel  izhajati drug slovenski list, »Novice" namreč,  katere je ustanovil dr. Bleiweis.  V teh štiridesetletjih se je na Slovenskem bilo marsikaj  premenilo.   Ljudstvo je bilo še vedno brez političnih  pravic,  a narodna zavest se je bila  začela dra-miti. Znanje slovenskega čitanja se je bilo že precej razširilo, če tudi še ni bilo šol. Izšlo je bilo več slovenskih knjig,   iz  katerih   so  ljudje   drug  drugega  brati  učili. Pesniki in  drugi  pisatelji so že bili nekoliko   probudili narod slovenski. Pa tudi mej razumništvom zlasti pa mej duhovščino je bilo več  mož,   ki se niso  sramovali  biti slovenske krvi.    Vsled tega so se bile razmere že toliko zboljšale, da so se mogle vzdržavati »Novice", ki so bile prevzele   nasledstvo  Vodnikov  »Ljubljanskih  Novic".   Z osnovo »Novic" začelo se je novo duševno življenje mej Slovenci.    Kar Vodnik  ni  mogel  doseči s svojim listom vsled neugodnih razmer, to je dosegel dr. Bleiweis. Prišli so drugačni časi, najbolj so dogodki 1848. 1. bili močno vzpodbudili narod.    Če tudi ni ostalo,  kar se je to leto ustanovilo, a brez vpliva na ljudsko mišljenje pa  ti dogodki niso ostali. Leta 1860. smo dobili ustavo. Ustavno življenje pa zahteva časopisja.   Tako se je tudi mej Slovenci jelo časopisje bolje razvijati in množiti.   »Novice" niso več zadostovale.    Že 1848. leta se  je bila osnovala »Slovenija", ky se pa ni obdržala. Začeli so izhajati listi po večkrat v tednu,  dokler nismo dobili celo dnevnikov. Vodnik bi gotovo ne bil verjel, ko bi mu bil kdo pripovedoval, ko je urejal »Ljubljanske Novice", da bodo čez
•
100 let Slovenci imeli že tri dnevnike in blizu 30 drugih listov različne vsebine, da bodo tedaj že izhajali pri njih listi za posamične stroke, da bodo celo ženske že imele svoj list „Slovenko".
Stoletnica slovenskega časopisja nam najbolje dokazuje, da Slovenci napredujemo, če tudi naše razmere niso tako ugodne kot drugih avstrijskih narodov. Naš časniški razvoj dokazuje, da se naš narod zanima za vsak napredek in to je nam najbolje jamstvo, da se Slovenci nikdar ne vtopimo v nemškem ali pa italijanskem morju.
12