Krajevne zanimivoslL Sv. Peter pri Mariboru. (Malo odgovora.) Vsa čast mariborsklra šoklkim sestram za njih kuliurno delo v vsakein oziru! Bali smo se za nje kakor za punčico svojega očesa, ko jim ie pretil nasproten režiin, da jim izada smrten udarec. PridružujeTno se torej, dopisniku v »Slovanskem Gospodarju« št. 7, v kolikor daje izasluiženo hvalo ičč. marjborskim šolskim sestram. Je pa stvar okusa, ako ikdo hvali enega na račun drugega. Zato ne raiziumem, za'kajj se je g. dopisnJk otnregnil na samostan 6č. sester v Š-t. Petru pri Mariboriu. Hočem odgovoriti stvarno. Stvar zdruiždtve obe>h kongregacij je njiih .notranja zadeva, !ki ne spada v dnevno časopisje. Sesire v Št. Petru so popolnoma samostojne z materno hišo istotam. Če so se ločile pozneje od jnaierne hiše v ncTOŠkem (sic-) Gracu, nego ¦mariiborske, je to posledica irazmer. Konšta.tiramo pri tem, da niso imele in nimajo nobene nemake sestre. Znano |e, d>a je kmed vseh okoliških občin Maribora bila in ostala šenijpeterska edina vedno slovenska, tudi v najtežtjih časi'h in to je zasluga narodne vzgoie 6č. šolskih sester v Št. Petru. Tega j"im inajbujši nasprotniki ne odtekajo. Tudi ¦zgodovino imajo čč. sestre pri Št. Petru. Pogodibo z njiLini za ustanovitev samostana in šole sta ipodpisala častni ka~ nik in župnik pri Sv. Petpu Marko Glaser, znan kot odličen narodnjark in velilk prijetelj A. M. Sloimška, in prvi slovenski kardinal dr. J. <Missia, takrat kancler v Grocu. Zadostuje? Sicer pa slovensko ljudstvo samo čuti, kje je pristna skromnost in iprava samostaska vzigoj"a. Zato pošilja od vseh strani, .zlasti iz Prekmurija, mkdino v samostan oč. šolskih sester v Št. Peter ipri Mariboru. Tudi bratje Hrvatje so na stotine deklic pošilj>ali šentpeterskim šolskim sestram v vizgojo. Želimo termi samostaniu krepkega razmaha v prid naši slovenski dbroovini! V njem živi Slomškov duih in Slomškov duih ga bo tudi ot>vaxovai pred vsemi nasprotniki! Hoče. Orel v Hoičah ponovi na željo mniogi.h izopet »Crncšolca« v nedeljo, dne 23.. t. m., ob treh in zvečer ob pol osmih. Naj nihče ne zammdi >te res lepe igre. Med od~ moiri igrt domači tamburaški zibor. K obilni udeležibi va'bi odbor. Bog živi! Mežiška dolina. iBilo ]e po pwstu. Pot me Je slučajrjo pdpeljala v IKoilje. Ker sem 'bol'] radovedae narave, povprašam: »No,r kako pa ste kaj pri Vas pust obha|ali?« — »Prav veselo. Imeli smo muiziko v nedeljo in v torek in skakan/a ie bilo zadosti.« — >Pa io ni ikaj poseibn&ga; bilo je tako tudi drugod.« — »O pač. Pri nas je ibilo nekaj posebnega.« — »Kaj pa?« — »Pri nas so se pa babe steple, tiste dol k Pota.« — »Ali je resV« — »Res, res! Pač ne veste, kako so pri na? ienske hudobne.« — To pa je ref. neka| za v cajtenge, sem sl mislil. Pa sem po vrhu v niihovo slavo še zložil to-le pesem: O ni lepo, — če inoiški se vpijanijo. — Se manj sc spadobi, — ako o polnoči — pa ženske še v .grstilni so — in ta.mkaj se klofutajo. — O 'ioj! Kaj iboV Št. Janž pri Dravogradu. Naš nadučitelj je začel na vse pretcge šiiriti breeveTsko »Donvovino« v naši žinpniiji. Liberalni učiteji sicer vedno trdijo, da niso proti veri, a smatrajo za svojo dolžnost, da preplavijo vse feaje z listom, katerega glavai in edinl ntimen je, ljjudstvo odvrniti od vere. Vprošamo vse trozno miskče nčitelje, ali jiih kot vzgofilfM^v mladine ni sram šuriti list,, iki ima rnnogo čkr&ov in notic, ki poleg vere spodkopiiiejo tndi nravnost> fci hočejo liudstvo tudi nravno poHujšati. Da ne bo v korist šdc, ako bo ljudstvo nravno propadlo, tafki — »odgojiteljk ne pornislijo, me pomislijo tudi, da bo mladina popolnoma ¦ okvarjena, alko foo biala take liste, 'kei gotovo piride »Domovina«, ako je ista v hiši, otrakam v roke. Ulpumo, da ibo oibčinski svet in krajni šolski svet poročal mir'3i:stvi:, da mi takega učiujlia ne mairamo in da ga nai .p.r»stavijo v Črnogoro ali v Macedonijo, da bo ibliižje Priibireviiču, katerega tako zelo obožava. Prelaze-Prihova. V brezver&ki aOomovLrvi« se je ogiasil od «as ne^ki privandranec iz zasedene Italijie. To je grda nehvaležnost za gostolijuibnost, kate-ro je rušel v našem kpem okraju. Naj pusti v miru nas, iki smo vsi ve: ni katoličani in odločni ipri&taši SLS. Naj bo prepričan, da pri nas s iprotiverstvom in bretzversLvoin ne bo čisto nič opravil, kar mu je sosedov sin že v obraz zabrusil. Saj vsi dtobro poznamo njegovo krščanstvo. Rešu^e naj v Idriji uiboge, od italija^nov aatirane .brate Slovence (pa Slovenci niso menda več nrjegovi bratje!), pri nas ne bo nlč opravil. Lep mir vlada pri nas in on ga nam hoče zrušiti? Na <wse kriplje usilj'ii]e »Domovino^, toda zavednega naročnikane bo dobil niti enega. Torej, g. Hmelak, pustite nas pri mini jn bodite .zadovoljni, da smete pri nas v miru živeti. Za danes dovolj! — aik. Smartno pri Slovenijgradcu. Kakor po drugodi, smo iudi v naši fari imeli duhovne vaje za raladtriiče. Vodil jih je vrli mladinski o,rganizator g. Miihael Pribozič k. Sv. •Peira na Kronski gori. Udeležba |e bila za sedanji čas po¦ voljna. Preje-lo je 50 fantov sv. obha^lo. Nekateri, ki se kilaniajp vsaki dan bagu alkoholu in služijo le nečistosti, se iriih ni&o udeležili, so pač preslLsali božji čas. Naj bode na tern mestu dzneoena prisrčna zahvada preč. g. nadžupniku, ki je preskribel za fante tako vesele 'ure. — Dne 2)1. t m. |e smrtna kosa pokosila nežno cvetko, vrlega katoliškega fanta Ignaca Strmčr.ik. Kruta jetika mu je v nežrti mladosti pretrgala nit življenja. Nj.egova smTt je gotovo ¦resen pouk aa naše lahkomišljeiie farrte, nikdo ni varea pred n|o, čeprav je mladenič cvetočih ilic. Cezaajevci pri Ljutomeru. (Barbarstvo.) Skrajno meokusnost si je dovoiil član itamburaškega društva »Sloga« iiz Ljutomera. Na gTobniico g. Franca Stajnko iz Mekotnjeka na našem pokopališou ,]e naletpil vaibilo društva na občni zibor, kjer je še opomba, da se smejo občnega z^bora udeležiti samo vabljeni. Mora šmentano slabo presti doruštvu, da mora celo mrtvece klicati in vabiti na svoje dbčine zbore. Društveni kapelnik slavnega Sjpomina g. Huber Han>zi bi storil izelo velifco uslugo svojemu društvu, če bi v svojih filorofično-moralniih ekspozejiih, ki rjih včasi podaja svojim tamburašem, svoje člane podučil, da je pokopališče kraj, Ikateremu ]e dolžan vsak človek gotovo vrsto pietete in da je znak skrajne surovosti in baribarsfcva, če gre kdo na grobnice lepit lepake. To meče zelo slabo luč ma društvene člane in zgodi se jim khko, da ipridejo t konflikt s tiakovnim »aikonom. Upamo, da to aado&fcirje in da bo g. kapelnik naipravil energične koTake, da 'bo zajeiziflr vedno naraščajočo podivjanost nekaterih članov. Ljutomer. Na gostiji Martin Obran in Tilika Seroenič iz Grezovščaka so gostje darovsli za tukajisiiji Orlovski odsek 156 din. Pirisrčna ihvala! Središče ob Dravi. Našim SDSaTJcm. mora presneto huda presti, ker pozivljata celo predsednik Robič ia taijjnJk Veselko v imenu krajevne organizadje s svoiimi lastnoiraoniimi podpisi podložne ovčice, katerim se že .odj':xa]o oči, naj: »gredc z vedrim čelom in podvojeno viveano odiločno naiprej. Mi borno zmagali in končna izmaga je naša«, ikličejo magnati. To že verjamemo, da si delajio kofrajižo, kajti če 'bi šlo vse po njihovemu, bi Ibili Ikinetsiki žepi kmalu prazni, njihovi pa — zmage polni! Najleipši pa je zadnjl stavek dopisa, ki prosi za božjo voijo: »na| čuva članstvo mirno kri in drii disciplino!« Aha! Zamajala so se korita! Oj le naprej, oj Ie napre], ;>o z.ačrtani ravni deimokraiaTski liniji, dokler ne padete v prepad, ikaterega ste si sami izikapali s svojim pTOtiinarodnim delovanjem in. negospodarskiTn k&pitalisiičnim nazira-njem. Sv. Urban pri Ptu;u. Zadnje dni pred postom se Je tu jporočil g. F.ranc Belec, sin g. župana v Vintarovciih. Bil je delaven član tukaijšnjega jjzobraževalnega društva in odbornik. labral si marljivo irv vestno čAanšco Mar.i^ne družbe Nežiko Toplak iza svojo dmižico in postal s tearrt eden naivečjih in najuglednejših pcsestnikov \ UT<bansiki župniii. iMlademu paru isikreno čestitamo! Bilo srečno! Na gostiji se je zibralo 52 dinarjev za »ugoslovansko Matioo. Polenšak pri Ptuju. Zadnje dni smo položiii k večnerau počitku Franca Janžekovič, p. d. Vičarovega iz Polenec. Umrli France 'e bil worer\ krščans.!a .mož, skiben hišrvi oče. Kako lepo nain je pokojni Fnnce vodil našo občino kot župan skoai mnogotera leta zo easa Avstrije, ko so se ibrli najljutejši politični in narodni boji. NilkoiK ga nisi videl omahovati, ampak z jekleno vol'jo n trdnostjo je vedno stal v prvih vrstah borcev za pravično stvai. Načeloval je tudi veliko let ikr.jneniu šolakemu sveiiU', ot> vsakokriatnih volitvEUh je ibil vedno trden v tdboru SLS. Kako je že nad 70 let stari Fra: ce bil spaštovan med Polenšani, je poikaizal njegov pogreb, kaiterepp se je navizdic slabemu vrem^nu udekžila velilka rrmoižica. Polenšak. Predpustni čas je tzgirvi! v obilnem zi-mskerrt Iblatu. Vesele gostije, ki so se vršile po vse+i koncih in krajih žmpnije, so ponehak, pa vendar ibodo nam nefca¦tere ostak v častnem spominu z anatnimi svotami, ki so jih naibrali za prihodnje aaše nove zvoaore. Drstelja. Kruta smrt aam je \i aaše sredine vizeia na pep")aico zjiuitraj iviziglednega kimeta Franca Sever. Pokojni, ki je !bi'l mirnega značaja, dober gospodar, večletni odbomik aaše sicer male, ioda zavedae občiae, dobrotniik poselbao revaih, zasluži, da ga ohraaimo v trajnem spominu. Mladi vdovi, kakor tudi sedmim deloma še aepTesikrbIjenim otrokom iizrekamo naše iskreno sožal|e! Majšperg. Kakor v jeseni 1'stie iz drevja, aas zaipinšča^jo mažje iz aaših vret. Položili smo dne 16. t. m. v hladno zemljo moža, ki bi ae ibil pTestopil Tnej.e aaših pravil ia idei za acbeno ceao. Ta mož je :biil Štefan Mnhodko v Medvecih, p. d. Fošnar. Bil je doli;a kta, kakor že njegov stari oče,, oče in sedaj on pazaik ',ein]!šr baroiMJV Pcst iz Zgora e Polskave. Bil je dober tovariš svoje 2en» in skrbea oče žalupčim štiirim olrokrm ii večleiu; .*btanski odbornik. Čvrste aarave, v družbi vec i vestl. Ze V.'ini je začel ibcleihati im na vse prizadevanje ni m -o-el več rrdra veti. Veliiko je tnpel, a vse je udar>- ,. -,at,. , B!l jc več-. torat pre-viiden s sv. Kakrameafi. Njegov pogreb je kazaJ, lcako priljuibljea je bil. Na 4aa, iko vse takoiekoč aori Ipo svetu, se j,e veadar zibiala veliika Tnjvožka ljudi, da ga poispremi k večnemu pootku. Ko mu -je vilč. <g. tiipnrk pri od prtem grobu v jedinatih besedah govoril v slovo in aam risal pred oči, da smrti mihče ae uide, ia priporočal, da molimo zanj, ni ostdlo aiti eno oko suho. Šmartnso ob Paki. (Šolske razmere.) Bog aas je bkgoslov-i v zadnjem času z ženskimi šolskimi Tnočmi, imarno neinireč tpet učiteljic ia le eno aioško šolsko moč, upravitelja. Med temi ste dve novinki,, od kaierih smo posebno pričakovali kar naijlepših zgledov ia sadov v šoli. Staiši ¦vsej si mislimo, da so učšteHce novinke ae le potrebae strokovae pomoči svojih predsto:aikov, ampak ipredvseiTi pornoči božjega prijateilja otrok v cefkvd. Žalibog jih ni . ©p&ziti pri službi božji, pač pa hočeie zopet uvesti že enikrat ponesrečeno sofcolstvo v naš kraj. Mi se pmv lepo zahvaijjjemo za to dohroto in odklanjamo oliko, foatero kaže soikolska družiba, da hodi k poaačaim vlakom in ta,m ievao jioie in lajna sokolsko pesem. K stvari se še površaemo. "Upamo, da šotekemu upravitelju me zlezejo pieko glave miade gospice in ajegove lastne hčeike. — Naš gospodinjski tečaj se bliža h koncu ia je dvcmljivn, če še pri;'e dc drugega. Priporočati bi :i>ilo veiikemu župaastvu, oziTCTTia referentom, da bi zameajavali voditeljice iečajev, da r.e bi >bile vedno iste v istem ok<raj'U. Bi 'bilo stvari ie v dobro! —ak. Vransko. Nove zvoaove, vlite v z\'oaolivarai Št. Vid pri LjubljE,ni, smo skvesno sprejeli v Prekopi v so&oto po Svečaid. P-ripeKaH so se na krasno okiačaaih vozovih, spTemljala jih je godba ia dve po;žarai brair.bi na (koujih. Pozdravil fiih je ubVan 'domačii mešani zbor pevcev s krasnimi pesmicami, vlč. g. župaik dr. V. Mortl pa s slovesnim nagovorom na aavzoče, pokali so topiči. Svečaai sprevod se je premikal med' godbo ia grme-a^em toipičev proti Vraasikemu, odkoder ]e vabii tov;iriše v zvoaik stari. veliki zvon. Slovesno pcsvečenie zvoaov je ob na^/.ročnosti treh duhovaikov opravil v nedeljo, dae 7. t. ttv., preč. g. dekan M. Medved tz iBraslovč. Ko so se prvič ogksili aovi z^onovi, smo se vsi zamislEi v oae čase, ko so nam še prepevaii stari zvonovi Vransko. Umrl i|e g. notar Firan iPnesečaik, župan tnšike obdae. Bil' je Wag enačaj in jako delavea ler doibrotnik maogih. Spoštovali so ga vsi. Pokojaega so iprepeljali v četrtek v rtjegov rajstni kraj Gornjigrad, k|er ibo počival v doinači zemlji. Zgomja Ponikva. Pri nas se je poročil mladeaič F;raa Vasle z mladeako 'Marijo Vaš. Na ženiaovem domu pri Šepeku se |e aabralo na veseli gostiji za Dijaško kuhiaijo illO dmarjev. Bog daj aovoporočenceina obilo sreče, darovakem pa obilno povrni! — Tudi k nam je priromala vsiKiva »Doimoviina«. Sprej«li smo jo z veliikin^ spoštova*njem ia ji tako] odkazaL: mesto, kamor spada. VnapreJ bi pa svetovaii onim iradodarnim .gospodom z »iDomovino«, ¦da .aših ipoštenih naslovov nikai ne prilepljajo aa aesraim no »Domavjno« ter si priihTanijo trud za kaj boljšeiga. Mi Ponko\i:aai s takimi reomi prav aa kratko opravimo, ker Zgornja Poaikva je zvesta SLS. Galicija pri Celju. Pri podjriržnici sv. Juingerti se lode •vršilo sv. oz-ravilo na god sv. Jungerti dfte 3. rnftroa ob ipoi 10. uri dopoldae. Pridiga ia sv. maša. Ravao tako v nedelro, dne 7. marca. Teharje pri Celju. Nekaj novic! V najožjem korgu in v ¦, -,ej tihoti, kakar pač zahteva postni čas, je obhja:la dne 8. f. m. svcjo 701etnico naš velezasluižiai župan g. Jožef Rebov, p. d. Janez. Krepelk po itelesu, po duhu pa še' mladeniikc čil in giboea, vlada že <več let kot odličea oristaš S:^S o'bši;ao oibčino Teharie, ki šteje po zadajem Ijudskem ttet\' 4218 duš. Vse iga spoištuje kot Tao!Ž.a-poštenjaka; s svojim nesebionim delom za blagoir obcine si je pridobil iSrca vseh občanov. In. zato mu k 701etnici ikličejo tudi vsi ibrer, razlfke imišl]enja; «tanu in straakarske pripadnosti, kakor kmetje tako dfelavci iz številnih tovarn, aa|j nam Ijub\ Bog ohrani naše^ga Janeza 'krepkega in zdravega še maogo kt. — Bnzovlak je povozii občinsko revo Celinšek. Dobr^taiki so ji pripravUi dostojen pogreb- Lepa krsta je bila popolnoina po*krita iz vend, spleteaim iz pomkdaaskih cvctlic. Sina poikojne pa Tvriiporačamo doliriim srcem. — Ibnrla je pri nas najstarejša os?ba c&le žunpniije, 92 let siara Maigdafena Štor, rojena 1. 1834. — Naše gasike pro Bimo, di. naj nastopijo proti neosaovaaim govoricam po gupniji, de se namreč naši gasifci prav urno gibljejo ia prav pridno gasijo le aa Martiaoviih, Silvestrovih in predpuktnih plesnih večerih, kadar pa kje v dkolici g-ori, pa jih manjka: ker ne gori v domači fari. Pa brez zamere! Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah. Zdi se, da slišijo demal;ritje travo rasti. V št. 7 »Oomovine« pišejo, da bomo imeii šc pred Veliko aoop tukaj sv. misijcna, za katereoa se že seveda seda] pdbijrajo po fari razne 'rlobre reči, da bodo gg. misfjoTvarji lažje ojdrfh;-.H po »Domoviai«. Pio saeto slabo vest moTajo imeti iiJjM-edajaki, da se že sedaj iboMio »nisijona', o katerein pa urugi faraai ax ne vemo. župnik j>e zadnjo nedeljtu ozaanil, da tou o 'misijoau ]i, r.ič »nanega. »Dcrruiviaa« tudi v istem dopisu udriha po o.;ia|nejn zastopu aaiadi šmaTješkega mostu. Pripommimo, da imajo v sosvetu večino demokratje. Stavbni od t>or za iimaješki most pa že leto dni ni imel seje. Da se je  irrvost iza ležke vazove zapil, je popolnoma pravilno, vr adar i>i 3« bila khko tudi seja odbora sklicala, d" i>i bili člani tudi o coli zadevi ipoučeni, saj ^endar ae beremo vsi »Domnvine«! Fvozje. Tukaj se je poročil z vrlo in pridno mladeiako jMarijino d.ružbenko Aniko Bračua dober m vzgleden fant iMartin Bažičnik iiz Imenega, župnija Podčetrtek, w dobTe aa ugJedae hiše Božičkove, kamor ima vstop edino le dobro in fcščonsko oasopisje in berilo. Bil je več kt izbjrni ceukveai pevec pri pevrkem dmšlvu v Podčefrlku, kjer se bo zelo pogrešal. Bil ,•> tudi pririni in zvesti član gasilnega društva v Imenem. iMiladima novoporočenoema iskreno čestitamo ia aj»ma želkno ves blagor!