» NESKONCNE PRAVICE « Omer Bartov Zbirka Pamflet je namenjena objavi prevodov referenčnih besedil, ki govorijo o svobodi v najširšem smislu besede. Tudi zato smo se odločili za rehabilitacijo tradicionalnega Pamfleta, ki vse od 18. stoletja služi kot svojevrstna državljanska oglasna deska. Poslanstvo zbirke kratkih emancipatoričnih besedil je, da državljanke in državljane spodbuja k razmišljanju in zavzemanju stališč. Pamflet je nosilec kulture, ki ne sprejema neumnosti, ne požira žalitev in zavrača poniževanje. Zbirka Pamflet podpira kritično mišljenje in neodvisnost duha. Neguje, kar je med nami emancipatoričnega in dobrega, in se upira kulturi laži in groženj. Z zbirko Pamflet se borimo proti uničevanju preteklosti, razvrednotenju življenja v sedanjosti in kraji prihodnosti. Omer Bartov »NeskoNčNe pravice« Genocid v Gazi in selektivni spomin/odziv mednarodne skupnosti Pamflet 10 omer Bartov »NeskoNčNe pravice« ce Genocid v Gazi in selektivni spomin/odziv mednarodne skupnosti Pamflet 10 vi Uredniki zbirke Oto Luthar, Tomaž Mastnak, Aleš Pogačnik Naslov izvirnika ‘Infinite License’ Izvirnik prvič objavljen v the New York Review of Books, 25. april. 2025. Copyright © 2025 Omer Bartov. ra Prevod Nuša Rozman Uvod Oto Luthar Jezikovni pregled Helena Dobrovoljc, Lučka Majcenovič Oblikovanje in prelom Tanja Radež e p Založnik ZRC SAZU, Založba ZRC Zanj Oto Luthar Glavni urednik založbe Aleš Pogačnik Tisk Birografika Bori, d. o. o. cN Naklada 400 Prva izdaja, prvi natis. Ljubljana 2025 oN Prva e-izdaja je pod pogoji licence Creative Commons CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610509837 ------------- sk Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Ne» Tiskana knjiga ISBN 978-961-05-0982-0 COBISS.SI-ID 236816387 E-knjiga ISBN 978-961-05-0983-7 (PDF) COBISS.SI-ID 236855299 » NeskoNcNe pravice « 10 omer Bartov VSEBINA Notica o avtorju --- 9 Oto Luthar / Predgovor o čem govorimo, ko govorimo o genocidu v palestini --- 11 Omer Bartov »NeskoNčNe pravice« Genocid v Gazi in selektivni spomin/odziv mednarodne skupnosti --- 18 Literatura --- 60 Omer Bartov je izraelsko-ameriški zgodovinar, univerzitetni profesor in strokovnjak za študij ho- lokavsta in genocida na Univerzi Brown, na kateri poučuje od leta 2000. Ob izjemnem poznavanju uso- de judovskih skupnosti v Galiciji Bartov velja tudi za vodilno avtoriteto na področju raziskav genocida nad Judi nasploh. Ob dveh knjigah o genocidu ( Anatomy of a Genoci- de in Genocide, the Holocaust and Israel-Palestine) ga poznamo tudi po drugih referenčnih delih, med katerimi kaže omeniti Hitler's Army, Tales from the Borderlands, Mirrors of Destinies in Murders in Our Midst. Ameriški judovski časopis The Forward ga je do nedavnega predstavljal kot enega najpomembnej- ših poznavalcev judovskega življenja v Galiciji. O čem govorimo, ko govorimo predgovor o genocidu v Palestini Vsaj leto dni je že povsem jasno, da se bo genocid v Gazi v zgodovino vpisal kot eden najhujših zločinov proti človeštvu. In kot večina podobnih dogodkov bo gotovo deležen neskončnih analiz in komentar- jev. Ne nazadnje tudi zato, ker so ga zagrešili (in ga v času nastanka pričujočega Pamfleta, še vedno izvajajo) potomci ljudi, ki so si – kot akterji podob- nih zločinov vse od začetka novega veka – prisvojili posebno mesto na lestvici tovrstnih katastrof. Tudi zato lahko že vnaprej obžalujemo, da se stanje ne bo spremenilo niti po dokončni historizaciji genocida v Gazi in na Zahodnem bregu. In tega se zaveda tudi judovskega oboroženega oz. terorističnega boja za ameriško-izraelski profesor Omer Bartov, avtor be- samostojno državo. Poleti 1946 je namreč IRGUN, sedila v deseti knjižici zbirke Pamflet, avtor, ki je ver- teroristično krilo judovskega oboroženega odpora jetno eden najbolj kompetentnih kritikov dogajanja proti britanski mandatni upravi Palestine, razstrelilo v svoji »prvi domovini«. Čeprav že leta živi in dela del hotela, v katerem je bilo nastanjeno vodstvo v Združenih državah Amerike, se redno vrača tudi v britanske uprave. Ubitih je bilo 91 in ranjenih več kot Izrael, redno sodeluje s svojimi tamkajšnjimi kolegi- 60 ljudi … Mimogrede, takratni poveljnik Irguna je cami in kolegi ter skupaj z nekaterimi že leta kritično bil Menahem Begin, kasnejši ministrski predsednik reflektira dejanja izraelske vlade. To je, v nasprotju Izraela in skupaj z egiptovskim predsednikom An- z aktualnimi žrtvami izraelske agresije po celotni varjem el Sadatom prejemnik Nobelove nagrade za državi, lahko počel tudi zato, ker ima tudi izraelsko mir … na Bližnjem vzhodu. državljanstvo … Bombni napad na hotel King David omenjam tudi Po vsem, kar se dogaja zadnji dve leti, nam, sedaj tudi z zato, ker pomeni začetek konca ekumenske Pales- njegovo pomočjo, postaja jasno, da življenje Palestink tine, o čemer med drugimi piše tudi Sonja Mejcher- in Palestincev v Izraelu ni bilo varno že pred popolnim - Atassi v svojem zgodovinskem romanu An Impossi-uničenjem Gaze. In da so bili, če so državljanstvo ble Friendship. Roman priporočam zato, ker z opisom sploh imeli, pogosto zgolj drugorazredni državljanke življenja šestih prijateljic in prijateljev (treh Arabk in državljani. Celo tisti, ki so delali v referenčnih us- in Arabcev, kristjanke in kristjana ter Juda) ne go- tanovah, kot je npr. hotel King David v Jeruzalemu. vori samo o nadobudni multikulturni eliti takratne Slednjega omenjam zato, ker se je hotelska uprava še Palestine, temveč s perspektive vsakdanjega življe- do nedavnega ponašala tudi s tem, da Palestinke in nja opiše, kaj vse so pretrgali zločini pripadnikov Palestinci predstavljajo večino hotelskega strežnega Irguna in kako nespametne so bile takratne osebja … Poleg tega King David Hotel ni kateri koli odločitve lokalnih in mednarodnih političnih elit del izraelske kulturne dediščine, temveč simbol z britanskim parlamentom na čelu. Vsega tega se zaveda tudi Bartov, čeprav zaradi p.s. pomanjkanja časa in/ali uredniško predpisane 1 Ko sem zaključeval besedilo je na HomePodu iz- dolžine v besedilu, ki sledi, ni mogel opisati vseh zvenela pesem skupine R.E.M. Everybody Hurts … vidikov kulturnega in religioznega življenja v Pa- lestini pod britansko mandatno upravo in po njej. When your day is long Ne glede na razlog mu je uspelo napisati izjemen esej, And the night, the night is yours alone v katerem ob rekonstrukciji izraelsko-palestinskega When you’re sure you’ve had enough ‘konflikta’ jasno opredeli odgovornost za genocid Of this life, well hang on in s tem tvega usodo Juvala Abrahama in Rachel Don’t let yourself go Szor, ki sta skupaj z Baslom Adro in Hamdanom ‘Cause everybody cries Ballalom ustvarila enkraten dokumentarec Edina Everybody hurts sometimes zemlja (No Other Land). Tveganje pa ni majhno niti za njegovo univerzo (Univerza Brown) v Provi- … in mojemu zagrenjenemu razmišljanju o smislu denceu, kamor lahko vsak hip potrka Trumpova tega pisanja dala še dodaten pospešek. In podobno univerzitetna inkvizicija. kot milijoni pred menoj sem se vprašal, kaj vse bo še treba narediti, da bodo tudi palestinske žrtve ‘vredne obžalovanja’ (Judith Butler) in se bodo predvsem v Nemčiji, Avstriji, ZDA … odrekli podpiranju izjem- nosti judovskega trpljenja. In da to ne bo proglašeno za antisemitizem? A ne gre tudi v palestinskem primeru (ne samo v Gazi) za civilne žrtve, ki niso z 1 ničemer odgovorne za svoje trpljenje? Mišljena je uredniška politika revije New York Review of Bo- oks, v kateri je bil 24. aprila 2025 članek prvič objavljen. Omembo izkoriščam tudi zato, da se uredništvu NYRB, ki Oto Luthar nam je skupaj z avtorjem brez zadržkov odstopilo pravice za objavo v slovenščini, tudi javno zahvalim. Deseti pamflet prinaša prevod članka ‘Infinite License’ Omerja Bartova (25. 4. 2025, The New York Review of Books) in je 10 namenjen tistim, ki pretreseni spremljajo palestinsko agoni- jo v Gazi in se ne morejo sprijazniti s tem, da je geslo »Niko- li več« z nami že več kot dve leti, da se je vrnilo v gosenicah tankov in z izstrelki letal potomcev žrtev, zaradi katerih se je ta evfemizen za genocid sploh rodil. Kot zgodovinar in nek- danji izraelski vojak opozarja, da se »Nikoli več« zlorablja za legitimizacijo nesorazmernega nasilja nad Palestinci. Trdi, da Izrael vsak upor dojema kot eksistencialno grožnjo, kar vodi v prekomerne odzive in civilne žrtve. Kritizira tudi Zahod, ki s podporo Izraelu legitimizira to nasilje. Po njegovem mne- nju takšna uporaba zgodovinske travme spodkopava medna- rodno pravo in moralni ugled. Poziva k priznanju trpljenja vseh žrtev ter k etičnemu premisleku o spominu na pretekle zločine. » NeskoNcNe 1. pravice « 12. januarja 1904 je ljudstvo Herero v takratni Nemški jugozahodni Afriki – današnji Namibiji – izvedlo vrsto napadov na nemške kmetije, raztrese- ne po tamkajšnji deželi. Gospodarsko, družbeno in kulturno so bili Hereri – skupnost približno 80.000 pastirjev – življenjsko odvisni od svojih velikih čred živine, pašnike pa so jim vse bolj jemali Nemci, ki so se tam naseljevali od konca 19. stoletja. Uporniki so razdejali veliko kmetij in pobili več kot sto naseljencev, večinoma moških. [...]. Naseljenci so upor pograbili kot končni dokaz, da je treba Herere, ki so jih opisovali kot »pavijane«, izbrisati z obličja Zemlje. Nemški guverner, nezmožen znova vzpo- staviti red, se je obrnil na Berlin, od koder so mu omer Bartov poslali približno 10.000 vojakov. Do avgusta so ti dobesedno zmleli hererske bojevnike. Oktobra je nemški poveljnik general podpolkovnik Lothar von Trotha za tiste, ki so ostali, izdal svoj – kot so ga po- imenovali pozneje – Vernichtungsbefehl (ukaz za uni- čenje): Hereri niso več nemški podaniki. Ubijali so Namibije«. Obljubila jim je tudi dobro milijardo in plenili, ranjenim vojakom so rezali ušesa evrov vojne odškodnine, a porazdelitev tega denarja in druge dele telesa, zdaj pa so preveč straho- ostaja sporna, tudi zato, ker so se Nemci pogajali z petni, da bi nadaljevali boj […] Hererski na- namibijsko vlado, ne pa s samimi Hereri. rod mora zdaj zapustiti deželo. če ne bodo šli Ta oddaljeni genocid z začetka 20. stoletja je z ne- sami, jih bom pognal s topovi. vsak Herera, katerih vidikov presenetljivo podoben silovitemu ki se bo znašel znotraj nemških meja – z orož- neodjenljivemu etničnemu čiščenju in uničevanju, jem ali brez, z živino ali brez – bo usmrčen. To ki ju izvaja Izrael v Gazi. Izrael na napad Hama- velja tudi za ženske in otroke. sa 7. oktobra 2023 gleda podobno, kot so pred 119 leti Nemci gledali na napad Hererov: kot da se je s Večino Hererov so postrelili ali pa so v puščavi, ka- tem potrdilo, da je bojevita skupnost scela divjaška mor so jih pregnali, pomrli od žeje in lakote. Več ti- in barbarska, da se bo odpor proti izraelski zasedbi soč so jih zaprli v delovna taborišča.1 zmeraj nagibal k ubijanju in da je treba Palestince v Ta prvi genocid v 20. stoletju je tako v javnosti kot Gazi kot celoto izbrisati iz moralnega univerzuma pri zgodovinarjih dolga desetletja ostajal spregledan. civilizacije. »S človeškimi živalmi je treba ravnati Pri znamenitem nemškem »soočanju s preteklostjo« temu primerno,« je kmalu po Hamasovem napa- – du izjavil izraelski generalmajor Gasan Alian (sicer Vergangenheitsbewältigung – gre za holokavst, ne pa za zdavnaj pozabljene kolonialne zločine. Šele druz), ponavljajoč za nekaterimi drugimi izraelski- leta 2021 se je nemška država uradno opravičila za mi oblastniki, denimo nekdanjim obrambnim mini- »trpljenje, nečloveškost in muke, ki [jih je] Nemči- strom Joavom Galantom. »[V Gazi] ne bo elektrike ja med vojno prizadejala več deset tisoč nedolžnim in ne bo vode, samo uničenje. Hoteli ste pekel in zdaj moškim, ženskam in otrokom na območju današnje ga boste dobili,« je povedal Alian v arabščini v vi- deosporočilu za Hamas, pa tudi za prebivalce Gaze. 1 Sedemnajst mesecev pozneje so po različnih ocenah Gl. Thomas Rogers: »The Long Shadow of German Colonia- lism«, The New York Review, 9. marec 2023. izraelske sile pobile več kot 50.000 Palestincev, od ideologija.« V javnomnenjski raziskavi v Izraelu tega več kot 70 odstotkov civilistov. Veliko več kot maja 2024 je več kot polovica vprašanih zatrdila, da 100.000 so jih pohabile, preostalo prebivalstvo pa lahko Hamasov napad primerjamo s holokavstom. potisnile v nečloveško pomanjkanje, trpljenje in muke. Prekinitev ognja, ki je začela veljati 19. janu- * * * arja, je presekal Izrael 18. marca, ko ni hotel preiti v drugo fazo sporazuma s Hamasom in je sprožil vrsto enostranskih napadov, v katerih je bilo odtlej ubitih Genocid nad Hereri je bil del morilskega nasilja, ki že več sto palestinskih civilistov. so ga evropski kolonizatorji izvajali nad staroselskim Z drugega vidika pa sta dogodka iz let 1904 in 2023 prebivalstvom vsepovsod po svetu. Kot je zapisal težje primerljiva. Genocid nad Hereri so Nemci Aimé Césaire leta 1950, so se beli Evropejci zganili upravičevali z njihovim domnevnim divjaštvom šele, ko je Hitler »v Evropo prenesel kolonialistične in nato pozabili nanj. Ne nazadnje je šlo za uniče- postopke, ki so bili dotlej rezervirani« za kolonizi- nje skupnosti, za katero zunaj jugozahodne Afrike rano prebivalstvo drugod po svetu. »Ta nacizem so večinoma sploh niso vedeli. Tudi Izraelci genocid v dopuščali, ga oproščali, si zatiskali oči pred njim, ga Gazi izvajajo zato, ker naj bi bili Palestinci divjaki, upravičevali« – dokler se ni pod oblastjo nacistov obenem pa ga upravičujejo z genocidom, ki naj bi ga obrnil proti njim samim. izvajali Hamasovi borci v sklopu nove »dokončne Kar pa samo po sebi ne potrjuje teze Césairovega rešitve«. Nekdanji predsednik vlade Naftali Benet naslednika Frantza Fanona, da lahko, čeprav »Jude je eden številnih, ki zatrjujejo, da »se [borijo] pro- prav gotovo res nadlegujejo [in so jih] preganjali, ti nacistom«. Zgodovinarka holokavsta Dina Porat iztrebljali, kurili«, genocid nad njimi označimo za je 21. oktobra 2023 v časopisu Haarec zapisala, da gole »družinske prepirčke«, primer belskega pobi- Hamas »goji goreče sovraštvo do hudiča, ki si ga je janja belcev. Če pustimo ob strani milijone Judov sam izmislil, kakor si ga je v svojem času nacistična neevropskega izvora, niti evropski Judi niso bili in še danes niso čisto enako beli kot drugi belci in služi kot paradigma za spominjanje drugih njihova belskost, če ima to kako težo, je lahko šibka genocidov in zločinov proti človeštvu – od in pogojna, kot ugotavlja Rachel Shabi v knjigi Ne iztrebljanja armencev do vojaških diktatur v čisto beli. Čeprav so se številne »evropske judovske Latinski ameriki, ukrajinskega holodomora, skupnosti na Zahodu [...] zlile z belsko večino«, pra- Bosne in genocida nad Tutsiji v ruandi. vi, »je še zmeraj čutiti svojevrstno ambivalentnost«. Že samo zato, ker so bili »sprva ločeni, nato pa jih A obenem daje ta spomin Judom nekakšno »bianko je vpila določujoča večina«, se zdi judovska belskost menico«. Peter Beinart v knjigi Kako bo biti Jud po »nestabilna in medla«. uničenju Gaze, v kateri čustveno opisuje svojo pre- Vseeno pa je to, da se je genocid nad Judi zgodil v obrazbo iz vnetega podpornika Izraela v neomajne- Evropi in da je za njim ostalo toliko vidnih sledi, za- ga kritika sionizma, pravi, da zaradi holokavsta »ži- nesljivo pripomoglo k temu, da ga Nemci (in drugi vljenje današnjih Judov« prežema občutek »lažne Evropejci) niso potlačili in omalovaževali, kakor so nedolžnosti«, zaradi katerega »v nasprotju z resnič- genocid nad Hereri – skratka niso ga odrinili v prete- nostjo nadvlado vidijo kot samoobrambo«. Jasno je, klost. Dejanje holokavsta je, nasprotno, postalo ne- da ima spominjanje posledice, še posebej v kombi- kaj, česar se ne sme nikoli pozabiti in nikoli ponovi- naciji z brezpogojno zavezo, da ne bomo holokavsta ti. Soočanje z njim je privedlo do mehanizma za boj »nikoli več« dopustili. In ko »nikoli več« preraste proti drugim grozodejstvom v obliki mednarodnega iz slogana v del državne ideologije – v prizmo, ki iz humanitarnega pravnega reda in postavilo moralni vsake grožnje, iz slehernega varnostnega vprašanja, zgled. Univerzitetni profesor Enzo Traverso je v delu vsakega dvoma o legitimnosti ali pravičnosti države Gaza iz oči v oči z zgodovino naredi življenjsko nevarnost – tedaj pač ne smemo zapisal, da »državljan- ska religija« spomina na holokavst že desetletja izbirati sredstev za obrambo tistih, ki so iztrebljanje enkrat že izkusili. To je svetovni nazor, piše Beinart, ki »daje neskončne pravice zmotljivim ljudem«. Izrael lahko, takoj ko postanejo Hamasovi borci v delnega fizičnega uničenja«, kot se glasi 3. (c) odsta- njegovih očeh novodobni nacisti, nastopa kot angel vek 2. člena Konvencije Združenih narodov o geno- maščevalec, ki z ognjem in mečem trebi sovražnike. cidu iz leta 1948.2 V mojem otroštvu in mladosti je holokavst v Izraelu Preostali svet, zlasti zahodni zavezniki Izraela ter ju- veljal za simbol sramote in zanikanja, dogodek, v ka- dovske skupnosti po Evropi in ZDA, se bo moral s to terem so šli Judje kakor ovce v zakol. V času mojega realnostjo spoprijemati še leta in leta. Kako je bilo odraščanja pa se je preobrazil v nekaj popolnoma mogoče, da je v 21. stoletju, osemdeset let po koncu drugega – v zgodbo o solidarnosti, ponosu in judov- holokavsta in vzpostavitvi mednarodnega pravne- skem junaštvu. Prav ta »nikoli več« večini judov- ga reda, ki naj bi preprečeval, da bi se takšni zločini skih državljanov Izraela dozdevno dovoljuje, da se mogli kdaj ponoviti, država Izrael – ki se je videla in imajo za visoko moralne, pa čeprav oni sami, njiho- predstavljala kot odgovor na genocid nad Judi – sko- va vojska, njihovi sinovi in hčere, vnuki in vnukinje raj povsem neovirano izvedla genocid nad Palestin- demolirajo vsak kotiček Gaze. S spominom na holo- ci? Kako se soočiti s tem, da se je pri rušenju pravne- kavst upravičujejo takó surovo pustošenje Gaze ka- ga reda, vzpostavljenega z namenom, da se »zločin kor srhljivi molk, s katerim to nasilje sprejemajo. zločinov« ne bi nikdar ponovil, Izrael skliceval prav Ob pobitih, ranjenih, na tisoče pokopanih pod ru- na holokavst? ševinami, tisočih »posrednih« smrti zaradi uniče- nja večine zdravstvenih ustanov, tisočih otrok, ki se ne bodo nikoli docela otresli dolgoročnih posledic lakote in travmatiziranosti, lahko brez dvoma skle- nemo, da Izrael Palestince v Gazi, ki so večinoma begunci po razdelitvi Palestine leta 1948 ali njiho- vi potomci, »naklepno izpostavlja življenjskim raz- meram, ki naj privedejo do njihovega popolnega ali 2 Gl. Aryeh Neier: »Is Israel Committing Genocide?«, The New York Review, 6. junij 2024. 2. muke duhovno izkoreninjenega človeka, ki je po besedah zgodnjega sionista Maxa Nordaua »izgubil svoj dom v getu in [mu] ni dano ustva- riti si doma v domovini«, ozdravel [pa] bi lah- Genocid v Gazi je v ozadju, včasih pa tudi v središču ko le med svojimi. vrste razprav, ki so se začele pojavljati že pred 7. ok- tobrom, odtlej pa so se zelo okrepile. V nekaterih je Dobro bi bilo »raziskati položaj nemoči in brezpo- poudarek na genocidu, ki naj ga v resnici sploh ne bi membnosti, ki ga je na začetku želel odpraviti sioni- bilo, in ne na genocidu, ki se nam dogaja pred očmi. zem,« piše Miśra. Poudarja, da gre za »položaj, ki Spor o Gazi med Judi samimi je razdejal skupnosti, ga pogosteje srečamo v zgodovini Azije in Afrike kot družine in prijateljstva. Po napadu Hamasa številni pa Evrope in Severne Amerike, in ki obstaja in boli Judi – ne le v Izraelu, ampak tudi v diaspori – čutijo, še danes«. V sionizmu ugotavlja dve nasprotujoči si da jim grozi genocid, in če kdo, sploh pa pripadnik silnici: težnjo po osamosvojitvi, osvoboditvi in do- iste veroizpovedi, reče, da izvaja genocid Izrael, ne stojanstvu, na drugi strani pa usmerjenost k etnona- pa Palestinci, je to zanje najhujše izdajstvo. Če želi- cionalizmu, ki se udejanja v kolonialnem projektu mo razumeti silovitost, bes in občutke ranljivosti, ki naseljevanja. Podobno kot »hindujci in muslimani jih ti spori povzročajo, moramo naprej razumeti vse v južni Aziji«, pravi Miśra, so imeli tudi »Judi in razsežnosti izraelske in palestinske zgodovine – iz- Arabci v Palestini« na neki točki na voljo različne ziv so na različne načine naslovile številne nedavne »možnosti samoodločbe«, ki pa so se jim zaprle za- knjige. radi »vseh katastrof« v štiridesetih letih 20. stoletja: Pankaj Miśra v delu Svet po Gazi začne v 19. stoletju. »2. svetovna vojna, holokavst, nikoder zaželeni ju- Opozori na vzdušje opeharjenosti in nuje, ki je za- dovski begunci brez države, izčrpanost britanskega znamovalo sionizem v desetletjih pred ustanovitvijo imperija in porajajoča se hladna vojna«. Izraela, in empatično poudarja Te katastrofalne okoliščine so privedle do načrta V deklaraciji je bilo razglašeno, da bo Izrael »judov- Združenih narodov za razdelitev ozemlja, do voj- ska država«, ki pa bo vseeno »zagotavljala popolno- ne leta 1948, ustanovitve Izraela in nakbe – izgona ma enake družbene in politične pravice vsem svojim velike večine palestinskega prebivalstva, približno prebivalcem ne glede na njihovo veroizpoved, raso 750.000 ljudi, iz države, ki je postala judovska dr- ali spol« – obljuba, katere izpolnjevanje, vsaj v od- žava.3 Nova država je v potrditev svoje zgodovinske nosu do palestinskih državljanov, se je Judom veči- in moralne pravice do obstoja 14. maja 1948 spreje- noma zdelo pod častjo. Zgovoren je podatek, da se la zelo posebno listino, Deklaracijo o neodvisnosti, v deklaraciji ne pojavi beseda »demokracija«. Šele v kateri je vsem državljanom – tudi, z njeno dikcijo, leta 1992 je kneset sprejel temeljni zakon, ki oprede- »arabskim prebivalcem« – obljubila enake pravice in ljuje Izrael kot judovsko in demokratično državo, in dostojanstvo. Če bi deklaraciji sledila ustava v enakem sicer v okviru postopnih, nedokončanih in oviranih duhu, bi lahko nastala država na temelju liberalnih prizadevanj nekaterih izraelskih zakonodajalcev in in demokratičnih načel. To pa se seveda ni zgodilo. vrhovnega sodišča, da bi namesto ustave pripravili O ustavi se niso nikoli sporazumeli, pravna veljavnost vsaj niz ustavnih zakonov – proces, ki ga je temeljni Deklaracije o neodvisnosti pa je v najboljšem primeru zakon iz leta 2018, po katerem »pravica do narodne sporna. Tudi ko so mrzlično pripravljali nove in nove samoodločbe v državi Izrael pripada edino judov- osnutke ustave, ki jih je dokončeval prvi izraelski vo- skemu ljudstvu«, zelo verjetno obrnil. ditelj David Ben-Gurion, so judovske milice in pozne- je sile IDF z ustrahovanjem in nasilnim izganjanjem * * * palestinsko večino že spreminjale v manjšino. Pač pa je v skladu z ambivalentno opredelitvijo v de- klaraciji sionizem postal državna ideologija Izraela. Kakšna je torej razlika med ustanovitvijo države za Jude in ustanovitvijo judovske države? Yaacov Yad- 3 gar v svojem provokativnem delu Biti judovska drža- Gl. Tareq Baconi: »Living the Nakba«, The New York Review, 3. oktober 2024. va: sionizem kot novi judaizem trdi, da gre z nekaterih Težko bi se izognili sklepu, da je liberalna sekularna vidikov za »dva ločena, rivalska in celo nasprotujo- opredelitev sionizma enako ekskluzivistična kakor ča si politična projekta«. Judovska država je država, verska, njeno zavzemanje za enakost in demokracijo ki je v temelju judovska, nasprotno pa je država za pa se je ob njenem vztrajnem dajanju prednosti eni Jude preprosto država z večinskim judovskim pre- etnični skupini pred drugo spet in spet pokazalo za bivalstvom in jo določa etnija, ne pa odnos do vere. lažno. Odkar je odrasla prva generacija v Izraelu ro- Država, ki si jo je zamislil začetnik političnega sio- jenih Izraelcev, v katero spadam tudi sam, do seda- nizma Theodor Herzl, bi bila liberalna in bi lahko njih generacij je država postajala vse bolj judovska, bila posvetna. Judovska država pa izpoveduje judov- saj je vera v družbi, kulturi in politiki dobivala vse sko vero kot sámo bistvo svoje identitete. pomembnejšo vlogo. Hkrati s tem je država postaja- Nasprotja med tema pogledoma na državo, pokaže la vse bolj obsedena s tem, da je predvsem judovska Yadgar, so se do skrajnosti izostrila v znameniti sodbi država, o čemer priča tudi zakon o nacionalni dr- izraelskega vrhovnega sodnika Aharona Baraka, da žavi iz leta 2018. To je za seboj potegnilo postopno je dodeljevanje državnih zemljišč za gradnjo naselbin upadanje demokratičnih vrednot v javnem življenju, le Judom protiustavno. V razsodbi je sodišče navedlo, celo za judovsko prebivalstvo, kaj šele za palestinske da »vračanje judovskega ljudstva v domovino izhaja državljane Izraela. iz vrednot države Izrael kot judovske in demokratične V knjig i Biti judovska država pa je, kljub vsej njeni države« – vrednot, ki »terjajo enakost med veroiz- pretanjenosti, zelo malo govora o Palestincih, ki povedmi in narodnostmi«. Kako se takšna razsodba predstavljajo približno petino izraelskih državljanov, sklada z razlago vrhovnega sodišča, da pri podeljevanju še pet milijonov pa jih živi pod izraelsko okupacijo državljanstva izraelski zakon o vračanju daje Judom na Zahodnem bregu in v Gazi. Vendar tega, kaj za prednost pred vsemi drugimi veroizpovedmi in narod- Izrael pomeni biti judovska država, ne moremo razu- nostmi, ali pa z razsodbo istega sodišča, da se projekt meti brez upoštevanja, da na ozemlju »zgodovinske naseljevanja na Zahodnem bregu sme nadaljevati? Palestine« živi enako število Judov in Palestincev. Za razmerja med skupinama se je uveljavilo napač- * * * no poimenovanje »izraelsko-palestinski konflikt«. Kot v knjigi Česa se Izrael boji od Palestine? pokaže palestinski odvetnik za človekove pravice Raža Ša- V knjigi Okupirani od znotraj, ki bo v kratkem izšla hada, je po zlomu komunističnih diktatur leta 1989, v hebrejščini, odvetnik za državljanske pravice Mi- po razbitju apartheida v Južni Afriki leta 1994 in po chael Sfard – vnuk znanega poljsko-judovskega so- umoru (leta 1995) predsednika vlade Jicaka Rabina, ciologa Zygmunta Baumana, avtorja dela Moderna ki si je prizadeval za kompromis s Palestinci, pa če- in holokavst (1989) – zelo podrobno razlaga, kako je prav nepopoln, in je preziral gibanje naseljevanja, ki po dolgem tehtanju postal prepričan, da je izraelska od tedaj prevladuje v politiki države, Izrael postajal okupacija resnično apartheidski režim. Kot poudar- vse manj pripravljen na ozemeljske kompromise. ja, je po mednarodnem pravu apartheid obenem oblika vladavine in zločin. Zgodovinsko je povezan Leta 1991 je Madridska konferenca, ki je skušala oži- z rasističnim režimom v Južnoafriški republiki, ven- viti mirovni proces, ponudila »kanček upanja«, piše dar se kot pravni pojem ne opira nujno na izrecno Šahada. Vendar so se sporazumi iz Osla, ki so sledili, rasno ideologijo. »izkazali za grenko razočaranje«, saj so zgolj »pre- pakirali okupacijo« in »ohranili večino ozemlja pod Rimski statut, s katerim je bilo leta 1998 ustanovlje- dejansko izraelsko oblastjo«. Ob branju Šahadove no Mednarodno kazensko sodišče, »zločin aparthei- in Yadgarjeve knjige se sprašujemo, ali bi v primeru, da« opredeljuje kot da Izrael, ki se razteza med reko Jordan in morjem, ne bo uresničil obljube iz deklaracije o neodvisnosti, nečloveška dejanja, izvršena v okviru institu- morali o njem govoriti kot o državi apartheida. cionaliziranega režima sistematičnega zatira- nja in nadvlade ene rasne skupine nad kate- ro koli drugo rasno skupino [...] z namenom ohranjanja tega režima. ( Sfard pojasnjuje, da mednarodno pravo pojem »rasna dopuščalo politiko ciljanih umorov (pale- skupina« opredeljuje z družbenopolitičnimi in ne stinskih) osumljencev terorizma; odobravalo biološkimi pojmi: poleg rase in barve kože pojem je razširjeno prakso izgona (palestinskih) na- zajema tudi narodnostno in etnično poreklo.) Ta- sprotnikov režima – borcev proti okupaciji – v kšni režimi se običajno vzdržujejo s sistematično Libanon ali Jordanijo; dovoljevalo je obsežne diskriminacijo pri dodeljevanju pravic in virov. Da zaplembe zemlje (palestinskih skupnosti) za bi sistem označili za apartheid, moramo dokazati, da gradnjo naselbin; odobrilo je na stotine pri- zadevna »nečloveška dejanja« niso nekaj prehod- merov kolektivnega, barbarskega, dobesedno nega, ampak sta njihova namena vzdrževati nadzor srednjeveškega kaznovanja družin (palestin- nad manjvredno skupino in jo zatirati – pravzaprav skih) osumljencev terorizma s podiranjem ju narediti trajna. »Pogasiti morate luči, si zamaši- njihovih hiš [...] odobrilo je na tisoče pridr- ti ušesa in spustiti vse žaluzije,« piše Sfard, »da bi žanj (palestincev) brez sojenja; odločilo je, lahko ušli sklepu, da izraelska vladavina na zasede- da so preiskave (na palestinskih domovih) in nih ozemljih« ustreza tej opredelitvi. Sfard, ki je aretacije (palestinskih) osumljencev po odlo- pred izraelskim vrhovnim sodiščem nastopal kot čitvi vojaškega poveljnika brez sodne odred- odvetnik v številnih primerih s področja človekovih be zakonite; omogočalo je nemoteno admi- pravic, ugotavlja, da je prav sodišče sámo skozi deset- nistrativno preprečevanje potovanj v tujino letja prispevalo k izvajanju apartheida, ne le »z do- za več sto tisoč (palestincev); odobravalo in slednim izogibanjem odgovoru na vprašanje zako- omogočalo je skoraj dve desetletji trajajoče nitosti naselbin po mednarodnem pravu«, temveč okrutno obleganje prebivalstva Gaze (v celoti tudi s tem, da je naseljencem dovoljevalo še naprej palestinskega, kakopak); in bdelo nad delova- jemati zemljo palestinskemu prebivalstvu in dopuš- njem ločenega pravnega sistema za izraelske čalo v nebo vpijoče nezakonito »preusmerjanje vi- prebivalce Zahodnega brega. rov na zasedenem ozemlju k naseljencem«. Sodišče, piše, je Margaret Olin, religiologinja in izvrstna fotografinja, pogosto videti zdolgočaseni in zamišljeno brskajo po in David Shulman, ugleden indolog in pogost sode- svojih pametnih telefonih, vendar so v bojni opremi lavec revije The New York Review, se že leta ukvarja- med ovcami in ruševinami pastirskih bajt oblečeni ta z aktivizmom na lokalni ravni in zlasti na južnem za ubijanje. Hebronskem gričevju, skušata ščititi palestinske pa- stirje in kmete pred judovskimi naseljenci in izrael- * * * sko vojsko. V knjigi Bridka palestinska prostranstva opisujeta, kako je tamkajšnje dogajanje videti od znotraj.4 Tujim obiskovalcem, ki pač niso obremenjeni z vna- Fotografije v knjigi prikazujejo lepoto pokrajine, res- prejšnjimi dejstvi ali predsodki, se lahko zdi realnost ničnost življenja Paletincev v regiji – ti se zdijo z njo takšnega sistema kristalno jasna. Ameriški judovski organsko povezani – in kako izraelski naseljenci in odbor je ameriškega esejista Ta-Nehisija Coatesa na- vojaki brezobzirno, brutalno razbijajo to njihovo živ- padel, ker je palestinsko izkušnjo pod okupacijo pri- ljenje z željo, da jih »zradirajo«. merjal z rasnim ločevanjem v ZDA v obdobju zakonov Palestinski pastirji nam v domišljiji prikličejo pred Jima Crowa, češ da ne pozna dovolj kompleksnosti oči prizore svetopisemskih Izraelcev. Naseljenci so regije. Ko je Coates maja 2023 obiskal Zahodni breg, videti kakor napol huligani napol verski fanatiki, ki je zelo hitro dojel, da eno prebivalstvo živi v skladu izvajajo nekakšen od Boga blagoslovljen obred, ko z demokratičnimi zakoni, drugo pa pod samovoljno kamenjajo in pretepajo prebivalce dežele. Vojaki so vojaško upravo. Ko opisuje obisk Hebrona, navede, kako so »izraelski vojaki popolnoma nadzorovali vse gibanje po mestu [...] ustavljali so in zasliševali, 4 kakor jih je pičilo«. V knjigi Sporočilo med drugim Za še en pogled od znotraj na nasilje naseljencev in vojske na Zahodnem bregu iz zadnjega časa gl. z oskarjem nagrajeni do- zapiše: kumentarni film No Other Land (2024), ki so ga ustvarili Ba- sel Adra, Hamdan Balal, Juval Abraham in Rachel Szor. Šel sem ven, da bi nakupil nekaj stvari. a še Poleti leta 2015 sva se z dvajsetletno hčerko, ki je preden sem prišel do prodajalca, je z nad- odrasla v ZDA, v organizaciji nevladne organizaci- zorne točke pristopil vojak, mi zaprl pot in je Breaking the Silence – skupine nekdanjih vojakov me pozval, naj navedem svojo veroizpoved. »izraelskih obrambnih sil«, odločenih razkriti zlo Dvomeče me je pogledal, ko sem mu rekel, okupacije, pri kateri so prej sami sodelovali, odpra- da je nimam, in me vprašal po veroizpove- vila na potovanje v Hebron. Z izjemo enega samega di staršev. ko sem mu povedal, da tudi oni srečanja z judovskimi in palestinskimi aktivisti ne- niso religiozni, je zavil z očmi in me povprašal kaj let pred tem, vse od sedemdesetih let prejšnjega o mojih starih starših. ko sem mu rekel, da so stoletja, ko sem služil vojaški rok, nisem bil na zase- kristjani, me je spustil. denih ozemljih. Ta vojak je bil črnec. »Pravzaprav,« poudarja Coa- V Hebronu sva videla, kako je vojska iz nekoč cve- tes, »je bilo povsod veliko ‘črnih’ vojakov, ki so imeli točega mestnega jedra Palestince ne le odstranila, oblast nad Palestinci, ki bi jih v Ameriki mnogi imeli temveč jim tudi preprečila dostop, da so ga lahko za ‘bele’«. To ga je spomnilo na nekaj, kar je že dolgo prevzeli v uporabo judovski naseljenci. Videla sva vedel, o čemer je pisal in govoril, a ga je vseeno osup- tudi prezir vojakov do lokalnih Arabcev – pravih la- nilo, ko je to ugledal pred seboj tako jasno izostreno: stnikov kraja – in arogantno obnašanje naseljencev, da je rasa vrsta moči in nič drugega: ki so jih ščitili do zob oboroženi vojaki. V parku, po- imenovanem po Meiru Kahaneju, rasističnem rabi- nu in ustanovitelju fašistične stranke Kač, sva vide- Tu, v tem trenutku, me je obšlo spoznanje, la spomenik Baruhu Goldsteinu, zdravniku, ki je v kako bi padel v hierarhiji moči, če bi temno- grobnici patriarhov, v kateri je tudi mošeja, februarja poltemu vojaku rekel, da sem musliman. in 1994 poklal devetindvajset vernikov pri maši in jih na tej ulici, tako daleč od doma, sem hipoma več kot sto ranil – dogodek je bil spodbuda za dolgo dojel, da se nisem premikal samo po prostoru, serijo samomorilskih napadov, ki jo je potem apri- ampak tudi po času nazaj. la sprožil Hamas. Napis na Goldsteinovi nagrobni 3. plošči sporoča, da je ta množični morilec, ki mu no- voimenovani izraelski minister za nacionalno var- nost Itamar Ben-Gvir izreka čast, »dal svojo dušo Od tistega oktobrskega dne je na voljo veliko infor- za judovsko ljudstvo, za njegovo toro in za njegovo macij o dogajanju v Gazi, čeprav je poročanje s terena deželo – ‘iz neomadeževanih rok in čistega srca’«. težko in nevarno. Če bi koga zanimale podrobnosti, Za hčerko, ki je v ZDA ponotranjila povsem drugač- kako je lokalno prebivalstvo dan za dnem doživljalo no predstavo o Izraelu, sta bili popolna okrutnost in bombardiranje sil IDF in njihov poznejši kopenski brezsrčnost zasedbe preprosto šokantni. Strinjala vdor v Gazo, svetujem v branje knjigo Atefa Abu Sai- sva se, da je država, ki to dovoljuje le nekaj kilomet- fa Ne glej levo: dnevnik o genocidu. Redka poročila v rov od kraja, ki naj bi bil »edina demokracija na Bliž- ameriških mainstreamovskih medijih, ki govorijo o njem vzhodu«, izgubila moralni kompas; judovsko Palestincih v Gazi s sorazmerno naklonjenostjo, red- prebivalstvo, ki je dopuščalo takšno gnusobo tik ko omenjajo njihova imena in osebne zgodbe – rav- onkraj »ločitvenega zidu«, pa je izgubilo vest. To je no obratno kakor pri žrtvah Hamasovega pokola in bilo osem let pred 7. oktobrom. njihovih svojcih. Abu Saif zapolnjuje to vrzel s popi- sovanjem arbitrarnega, okrutnega uničevanja, ki so ga izraelske sile zadale njegovim družinskim članom in ožjim prijateljem. Abu Saif je minister v Palestinski upravi, ki je bil ob izbruhu vojne z najstniškim sinom ravno na obisku v soseski Džabalija, v kateri je preživel otroštvo. Ne piše o kaki oddaljeni politični zgodovini, ampak opi- suje vsakdanje življenje in pogoste smrti navadnih ljudi – kako govorijo, kaj jejo, o čem sanjajo in kako jim življenje, ki že prej ni bilo nikoli udobno ali polno januarja je bilo po registru Svetovne zdravstvene or- upanja, uničujejo letalske bombe, ogenj z bojnih la- ganizacije priprtih še dodatnih tristo. V izraelskih dij, artilerijski izstrelki, tanki in brezpilotni letalniki. napadih je bilo od začetka vojne ubitih devet članov Pripoveduje nam denimo o Visam, triindvajsetletni Zdravnikov brez meja. 21. marca so poročali, da so nečakinji, ki je 16. oktobra v bombnem napadu, v ka- izraelske sile bombardirale turško bolnišnico v bli- terem je umrla večina njenih najbližjih, izgubila obe žini koridorja Necarim, ki ločuje severno Gazo od nogi in roko; po dveh mesecih so jo s sestro Vidad njenega preostalega dela. nazadnje evakuirali v bolnišnico v Egiptu. Po poročilih Urada visokega komisarja Združenih Abu Saif je s sinom odšel iz Gaze konec decembra narodov za človekove pravice je do septembra 2024 2023. Naslednje leto se je na celotnem območju kla- več zdravnikov umrlo v izraelskem priporu. CNN nje nadaljevalo. Oktobra 2024 je kirurg Feroze Sid- je poročal, da je predstojnik največje bolnišnice v hwa, ki je pred tem marca in aprila dva tedna delal Gazi – Al Šifa – povedal, da so ga v sedmih mesecih v Gazi, v prispevku v časopisu The New York Times pripora Izraelci večkrat mučili. (Nazadnje so ga brez zapisal, da so s triinštiridesetimi sodelavci videli več obtožnice izpustili.) Decembra 2024 so izraelske sile otrok v prednajstniških letih, ustreljenih v glavo ali pridržale direktorja bolnišnice Kamal Advan v Gazi, prsni koš. Izraelske sile v Gazi merijo v novinarje in Husama Abu Safijo, in ga odpeljale v zloglasno vo- medijske delavce – od letošnjega marca jih je bilo [...] jaško taborišče Sde Teiman, kjer so ga, kot je za Al ubitih 162 – ter zdravstveno osebje. Urad Združe- Džaziro povedal njegov odvetnik, mučili in z njim nih narodov za usklajevanje humanitarnih zadev je nečloveško ravnali. Iz izraelskega pripora ga še do poročal, da je v začetku decembra 2024 lahko vsaj danes niso izpustili. delno delovalo le še sedemnajst od šestintridesetih Severna Gaza, z Džabalijo vred, se je v morje ruševin bolnišnic v Gazi. Po podatkih organizacije Zdravni- spremenila z eksplozivnimi sredstvi ameriške izde- ki brez meja ( Médecins Sans Frontières) je bilo dotlej lave, med katerimi je veliko izjemno težkih »slepih« ubitih več kot tisoč zdravstvenih delavcev. V začetku bomb, namenjenih povzročanju velike neselektivne škode. Izraelski filmski ustvarjalec, ki je intervjuval kjer jih znova napadejo ali razselijo. Odkar so sile rezerviste po njihovi vrnitvi iz Gaze, mi je povedal, IDF maja 2024 vkorakale v Rafo in približno mili- da jih tamkajšnje opustošenje spominja na fotografi- jon Palestincev znova razselile – v južno Gazo, kjer je Hirošime. (Za dokončanje filma še išče izraelska več sto tisoč Palestincev še vedno živi v ogromnih ali evropska sredstva.) Med oktobrom 2024 in janu- šotorskih mestih brez kake primerne infrastruktu- arjem 2025 je operacija v severni Gazi očitno sledila re – je izraelsko operacijo nemogoče opisati druga- tako imenovanemu načrtu generalov – predlogu, da če kot genocidno. Ponavljajoče se selitve, nenehni s kombinacijo vojaških ukrepov in stradanja zgor- napadi na območja, določena za varna, in sistema- njo tretjino Gaze izpraznijo prebivalstva. Pojavila so tično uničevanje bivališč, infrastrukture, bolnišnic, se poročila, da je območje okoli koridorja Necarim univerz, šol, verskih objektov, muzejev in drugih postalo »strelska cona«, v kateri enote IDF streljajo krajev kolektivnega spomina in identitete – vse to na vsakogar, ki jim pride pred oči. Številna pričevanja kaže na naklep, izražen že v prvih dneh neprestanih opisujejo tavajoče pse, ki se tam hranijo z nepoko- napadov, da naj se namreč v Gazi popolnoma izbriše panimi trupli. Ko je nekdanji načelnik generalštaba palestinski fizični in kulturni obstoj in naj območje izraelskih sil in obrambni minister Moše »Bogie« postane neprimerno za bivanje. Po obnovitvi izraels- Jalon to operacijo označil za etnično čiščenje, ga je na- kih vojaških dejavnosti so se pojavila poročila, da padla desnica, pa tudi opozicija, katere voditelji so ga Izrael mogoče načrtuje zavzetje celotnega območja obsojali zaradi namigovanja, da sil IDF nemara ni več Gaze in uvedbo vojaške uprave, morebiti s podporo moč označiti za »najbolj moralno vojsko na svetu«. Trumpove administracije, v upanju, da bo prisilil Toda »etnično čiščenje« ni prav točen izraz za po- prebivalstvo, da ga v celoti zapusti. četje izraelskih sil. Prebivalci območja niso le pri- Nekega popoldneva v začetku decembra 2024 sem s krajšani za hrano, vodo, zdravstveno in sanitarno prijateljem, s katerim se poznava že več desetletij, se- oskrbo, temveč so nenehna tarča napadov: ljudje, del v priljubljeni kavarni nasproti gledališča Habima razseljeni z enega območja, se znajdejo na drugem, v Tel Avivu. Ozrl sem se po živahni kavarni in rekel: »Kako je videti družba, ki izvaja genocid?« »Takole,« stopnjevanju nasilja. A obenem niso kazali kake- sva soglašala. Nekateri mladeniči in mladenke, ki so ga pravega sočutja. Navdajali so jih samo nekakšna srkali kavico, so se morda ravnokar vrnili s služenja vdanost, brezbrižnost in obup. vojske v Gazi ali Libanonu. Nekateri so 7. oktobra ali Ljudje so še vedno redno demonstrirali in pozivali k v poznejših spopadih izgubili prijatelje ali svojce. Vsi dogovoru o talcih, nekateri pa tudi nasprotovali vla- so živeli s tem, da so sredi dneva ali v globokem spa- di ali se zavzemali za prekinitev ognja. Vendar je bilo nju zaslišali tuljenje siren za zračni napad. Na površ- teh vse manj in upanje, da se lahko kaj spremeni, je ju pa je bilo vse videti neznosno normalno, čeprav je skorajda pošlo. Vsekakor pa v središču protestov ni- bila Gaza le petinštirideset milj južneje. koli ni bilo umiranje Palestincev. Decembra niti po- V Izraelu sem bil na obisku pri svojih novorojenih lovica izraelskih Judov ni podpirala končanja vojne, vnučkih dvojčkih, takrat starih enajst mesecev. Že- po prekinitvi ognja pa jih je večina podpirala konec lel pa sem se tudi srečati s prijatelji in znanci, da bi vojne v zameno za izpustitev vseh talcev. Ves ta čas ugotovil, koliko se je od mojega prejšnjega obiska v jih je več nasprotovalo Netanjahuju, kakor podpira- juniju spremenilo splošno razpoloženje. Takrat me lo kakršen koli ozemeljski kompromis s Palestinci; je pretreslo, kako so bili judovski Izraelci – med nji- več jih je žalovalo zaradi malenkostnih izraelskih mi tudi liberalci in levičarji, ki jih že dolgo poznam vojaških izgub, kakor jih je opazilo uničenje Gaze. – skoraj docela nezmožni sploh priznati grozote, ki Med tem drugim obiskom so me nekateri prijatelji so jih izraelske sile počele v Gazi. Tokrat sem začutil, blago okrcali, češ da preveč naravnost in javno govo- da je nekoliko drugače. Zdelo se je, da več ljudi ve rim o genocidu, zlasti ker sem v članku v angleščini za nepopisno uničevanje, ki se tam dogaja, ne toli- razkril, da je moj stari prijatelj za izraelske medije ko iz televizijskih poročil kot iz časopisnih člankov izjavil, da v njegovem srcu »ni prostora« za usodo in kratkih videoposnetkov rezervistov na spletnih otrok v Gazi. Arabske skupnosti v Izraelu so bile omrežjih. Izraelci, s katerimi sem se pogovarjal, prestrašene in molčeče, podvržene nenadzorovane- niso imeli kake posebne želje po maščevanju ali mu nasilništvu tolp in policijskemu ustrahovanju. A v Tel Avivu so bile restavracije in kavarne polne, Šakra je goreče zatrjeval, da si moramo prizadevati nova lahka železnica je bila čista in učinkovita, pro- za umetnost in bratstvo tudi v tem težkem trenut- menada ob plaži pa polna sprehajalcev in trimčkar- ku. Vendar je priznal, da so se časi spremenili. Mla- jev. Na ulicah je bilo tudi precej več beračev. di umetniki so bili previdni pri pogovoru z menoj, V Izraelu sicer obstajajo tudi opozicijski glasovi, več očit-no zaradi občutka, da bi se jim lahko maščevalo, kot takoj po 7. oktobru, vendar se jih večina poču- če bi se izpostavili. Na domu igralca in gledališkega ti potisnjena v kot in v izraziti manjšini. Na pobudo režiserja Sinaja Petra v Hajfi sem se sešel z več judov- zgodovinarja Amosa Goldberga sem se sešel s skupi- skimi in palestinskimi prijatelji, ki so mi pripovedo- no judovskih in palestinskih predavateljev s Hebrej- vali o demonstracijah in drugih oblikah nasprotova- ske univerze, ki so mi povedali, da skušajo kolege nja. Palestinski kirurg je povedal, da je na protestu angažirati za delovanje ne samo proti vojni in vladi, želel spregovoriti proti klanju v Gazi. Organizatorji ampak tudi proti upravi univerze, ki je dušila opozi- so temu sprva nasprotovali, vendar so mu na koncu cijo in vsem na očeh diskriminirala Nadiro Šalhub- dovolili imeti govor, tudi zato, ker je znan kot umir- -Kevorkian, eno svojih redkih palestinskih profeso- jen in razumen človek. Opazil je, da je ob začetku ric. Skupina je bila majhna. Zagotovili so mi, da jih njegovega pripovedovanja o palestinskem trpljenju za njimi stoji več, a so nekateri namignili, da se ne nekaj ljudi odšlo z maloštevilnega shoda. zavzemajo vsi za isto. Nekateri so poudarjali zatira- Tisti, s katerimi sem se srečeval, so mi pripovedovali nje palestinskih glasov in izraelsko nasilje v Gazi in tudi srhljive zgodbe, ki so jih slišali od drugih. Pri- na Zahodnem bregu, drugi pa neodvisnost univerze povedovali so mi o vojaškem pilotu, ki je primerjal in svobodo govora za Jude. svoje delo z delom tovornjakarja, ki prevaža še pose- Ob obisku opevane galerije Saida Abu Šakre v Um bej dragoceno opremo. Vzleti in izstreli raketo daleč al Fahmu, palestinskem mestu znotraj države Izrael, stran od cilja, ki so mu ga določili; morda bo nasled- me je ganilo srečanje z mladimi judovskimi in pale- nji dan v poročilih izvedel, kaj je zadel. Povedali so stinskimi umetniki, ki tam družno ustvarjajo. Abu mi o upravljalki brezpilotnika, ki je v hipu odšla iz države, ko je dojela, koliko ljudi je pobila. Povedali Mordechaijem, pogumnim mladim profesorjem na so mi, kako je levosredinska mati sinu, ki se je vrnil z Hebrejski univerzi, ki je sestavil grozljivo obsežen vojaščine v Gazi v šoku zaradi vsega, kar je tam videl, seznam zločinov izraelskih sil, ki ga redno posoda- rekla, da noče poslušati o tem. Pripovedovali so mi o blja in objav-lja na spletu. Seznam je – poleg nedav- mladem častniku, ki je med pregledovanjem prazne nih poročil organizacij Amnesty International, Hu- stavbe v Gazi naletel na palestinskega najstnika, ki man Rights Watch in Zdravniki brez meja – srhljivo, je ostal, da bi pomagal babici. Njegovi vojaki so jo toda nujno branje. našli skrito v kleti in jo, čeprav jim je ukazal druga- Sin se je ob mojem prihodu s svojo mlado družino če, na mestu ustrelili. Častnik naj bi povedal, da ni pravkar preselil. V zadnjem letu so se morali vsa- mogel storiti ničesar. Nekdo drug mi je rekel: »Če bi kič, ko so se oglasile sirene, z dojenčkoma spraviti izraelske sile v Gazi ubile tisoč psov, bi se javnost bolj dve nadstropji nižje v zaklonišče v kleti. Novo sta- zgražala, kakor se zaradi masovnega klanja ljudi.« novanje ima varno sobo, kar običajno pomeni višjo Več ljudi, s katerimi sem se pogovarjal, je svoj obču- najemnino ali lokacijo dlje od središča Tel Aviva. tek normalnosti v bližini grozodejstev primerjalo s Snahina sestrična s hčerkama pomaga skrbeti za filmom Interesno območje (2023) o nacističnem po- dvojčka. Mlajša mi je pokazala vesele kratke videe veljniku Auschwitza Rudolfu Hössu, ki je z druži- s svojim očetom, ki je bil takrat še vedno talec v Gazi. no živel v urejeni hiši tik ob taborišču.5 Povedali so Februarja so ga, resno shiranega, nazadnje izpustili, mi, da so se nekateri rezervisti vrnili iz Gaze s hudo in že se bori za izpustitev še drugih talcev. posttravmatsko stresno motnjo in niso dobili po- V bližini sinovega novega doma je prijeten park. moči. Nekateri so si, tako po navedbah mojega vira Med mojim obiskom pri njem mi je predlagal, da se kot po poročanju izraelskih medijev, vzeli življenje. povzpneva na hribček, ki mu pravijo Tel Napoleon, Na svojem obisku sem se sešel tudi z Leejem da se razgledava po okolici. Ko sva se vzpenjala po pobočju, so neenakomerna tla in koščki zidov zgo- 5 Gl. Kevin Power: »The Kitsch Abyss«, The New York Review, vorno pričali o uničenih hišah. Na vrhu griča sva 18. julij 2024. videla živo mejo iz saber, visokih lokalnih kaktu- 4. sov, ki jih tradicionalno uporabljajo za razmejevanje zemljišč – tam je nekoč morala biti palestinska vas. Ko sem naslednji dan poiskal grič na spletu, sem na Wikipediji našel omembo arheoloških izkopavanj v V svoji presunljivi knjigi Odpoved morali: Kako je bližini kraja, kjer je nekoč stala vas Jariša, ničesar pa svetu spodletelo ustaviti uničenje Gaze Didier Fassin o tem, kaj je privedlo do njenega izginotja. Za foto- pojasnjuje, zakaj je njen prvotni francoski naslov – grafije vasi in podrobnosti o njenem uničenju konec Une étrange défaite – povzel po delu L' étrange défaite marca 1948 moraš na spletno stran izraelske nevlad- ( Čuden poraz) Marca Blocha o zlomu Francije leta ne organizacije Zochrot, ki širi informacije o nakbi. 1940. Bloch v svoji knjigi – napisani štiri leta preden Številni takratni izgnanci, zlasti iz vasi in mest v se- ga je zaradi sodelovanja pri odporniškem gibanju verozahodnem Negevu in na južni obali, so pristali usmrtil gestapo – raziskuje vojaški poraz; Fassin pa na območju Gaze. v svoji knjigi obravnava moralni poraz. »Soglašanje z izničenjem Gaze je povzročilo velikansko zev v svetovnem moralnem redu,« se glasi začetek knjige. »Bolj kot to, kako smo zapustili del človeštva […], se bo zapisalo v zgodovino, kako smo njegovo radiranje podpirali.« Kako je mogoče, se sprašuje Fassin, da so, z redki- mi izjemami, »za politične voditelje in vodilne in- telektualce glavnih zahodnih držav [...] življenja palestinskih civilistov vredna nekaj stokrat manj kot življenja izraelskih civilistov«? Kako pojasniti, zakaj so »demonstracije in shodi, ki zahtevajo pravičen mir, prepovedani«? Kako to, da »večina glavnih zahodnih medijev brez neodvisne potrditve napol šili izraelci, pričalo o najbolj sumljivi obliki avtomatsko povzema različico dogodkov, ki jo posre- rasizma: o antisemitizmu. To naj bi še posebej duje tabor okupatorjev, na tisto pa, ki jo pripoveduje- veljalo, če se v zvezi s pokolom palestinskega jo okupirani, nenehno mečejo senco dvoma«? Zakaj prebivalstva omenja genocid, saj naj bi bilo »toliko tistih, ki bi lahko spregovorili in nasproto- nedopustno, da bi potomce ljudstva, ki je bilo vali, odvrača pogled od izničevanja nekega ozemlja, žrtev največjega genocida, obtožili, da ga zdaj njegove zgodovine, spomenikov, bolnišnic, šol, biva- izvajajo sami. lišč, infrastrukture, cest in prebivalcev – veliko pa se jih celo zavzema za njegovo nadaljevanje«? »Paradoksalno je,« nadaljuje, »da to svojo moral- Danes tako seveda gleda na stvari večina Izraelcev. no odpoved države upravičujejo v imenu morale.« Z nekritičnim sprejemanjem takšne argumentacije Evropske države so razglasile, da in s privoljevanjem v izbris Gaze pa tudi vlade ZDA in Zahodne Evrope sprejemajo in izkoriščajo lažni spomin na holokavst in izkrivljeno razumevanje, imajo zgodovinsko odgovornost do Judov in kakšne so njegove lekcije za sedanjost. morajo poskrbeti za njihovo varnost. Napad 7. oktobra je bil pošastno dejanje, ki je ogro- Dolgoročna posledica te travestije pa bi lahko bila, zilo sam obstoj izraela. Zato naj bi bil odgo- da bo genocid v Gazi končno osvobodil Izrael statu- vor izraelskih obrambnih sil (iDF) ne le ne- sa edinstvene države, ki temelji na edinstvenem ho- izogiben, temveč tudi legitimen [...] Uničenje lokavstu. To ne bo pomagalo deset tisočim palestin- Gaze in dela njenega prebivalstva naj bi bilo skim žrtvam in žrtvam Hamasovega pokola, mrtvim pravzaprav manjše zlo z namenom odpraviti ali umirajočim talcem ali njihovim razbitim druži- večje – namreč uničenje judovske države, ki nam. Ampak pravice, ki jih je Izrael kot država žrtev naj bi ga naklepal Hamas. v teh okoliščinah dolgo užival in zlorabljal, se morebiti iztekajo. Sinovi naj bi govorjenje o zločinih, ki naj bi jih zagre- in hčere naslednje generacije bodo lahko svobodno premislili o svojem življenju in prihodnosti, brez spominjanja holokavsta; obenem pa bodo morali plačati za grehe svojih staršev in nositi breme geno- cida, izvršenega v njihovem imenu. Premisliti bodo morali, kar je véliki, pogosto spregledani izraelski pesnik Avot Ješurun zapisal po nakbi, katere pono- vitvi ali pa nadaljevanju smo priča: »Holokavst Ju- dov v Evropi in holokavst Arabcev v deželi Izraelski sta en sam holokavst judovskega ljudstva. Strmita si iz oči v oči. O tem govorim.« 7. marec 2025 Literatura Rachel Shabi: Off-White: The Truth About Antisemitism. Oneworld, 2025, str. 281. Enzo Traverso: Gaza Faces History, iz francoščine prevedel Willard Wood. Other Press, 2024, str. 105. Peter Beinart: Being Jewish After the Destruction of Gaza: A Reckoning. Knopf, 2025, str. 172. Pankaj Miśra: The World After Gaza. Penguin Press, 2025, str. 291. Yaacov Yadgar: To Be a Jewish State: Zionism as the New Judaism. New York University Press, 2024, str. 215. Raja Shehadeh: What Does Israel Fear from Palestine? Other Press, 2024, str. 113. Michael Sfard: Okupirani od znotraj: Pot k izvorom izraelskega ustavnega puča. Berl Katznelson Center, 2025, str. 181. Margaret Olin in David Shulman: The Bitter Landscapes of Palestine. Intellect, 2024, str. 227. Ta-Nehisi Coates: The Message. One World, 2024, str. 235. Atef Abu Saif: Don’t Look Left: A Diary of Genocide, s spremno besedo Chrisa Hedgesa. Beacon, 2024, str. 280. Didier Fassin: Moral Abdication: How the World Failed to Stop the Destruction of Gaza, iz francoščine prevedel Gregory Elliott. Verso, 2025, str. 122. Toda »etnično čiščenje« ni prav točen izraz za početje izraelskih sil. Prebivalci območja niso le prikrajšani za hrano, vodo, zdravstveno in sanitarno oskrbo, temveč so nenehna tarča napadov: ljudje, razseljeni z enega območja, se znajdejo na drugem, kjer jih znova napadejo ali razselijo. Odkar so sile IDF maja 2024 vkorakale v Rafo in približno milijon Palestincev znova razselile – v južno Gazo, kjer več sto tisoč Palestincev še vedno živi v ogromnih šotorskih mestih brez kake primerne infrastrukture – je izraelsko operacijo nemogoče opisati drugače kot genocidno. Dolgoročna posledica te travestije pa bi lahko bila, da bo genocid v Gazi končno osvobodil Izrael statusa edinstvene države, ki temelji na edinstvenem holokavstu. To ne bo pomagalo deset tisočim palestinskim žrtvam in žrtvam Hamasovega pokola, mrtvim ali umirajočim talcem ali njihovim razbitim družinam. Ampak pravice, ki jih je Izrael kot država žrtev dolgo užival in zlorabljal, se morebiti iztekajo. Sinovi in hčere naslednje generacije bodo lahko svobodno premislili o svojem življenju in prihodnosti, brez spominjanja holokavsta; obenem pa bodo morali plačati za grehe svojih staršev in nositi breme genocida, izvršenega v njihovem imenu. 10 4 EUR