Poštnina plačana v gotovini
Maribor, portedeltek ti. avgusta 1934
MARIBORSKI
st.,. 176	V".	(XV.)
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gospoaka ul. 11 / telefon urednlitva 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje In praznikov vaak dan ob 1«. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din. dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" „ Ljubljani / Poštni čekovni račun it. 11.409
99
JUTRA
99
Koroška igra usode
Zgodovina in zemljepis nam govorita tako nepobitno o tem, da je bilo pred davnimi stoletji skoraj vse ozemlje sedanje Avstrije ali slovensko ali češko, kakor govorita tudi o slovanski preteklosti Vzhodne Prusije in ostalih vzhod nili nemških pokrajin. Ponemčevanje sedanjih avstrijskih dežel se je pričelo šele takrat, ko so prišle pod politično nadoblast Bavarcev in Frankov, in sicer po priseljenem nemškem plemstvu in duhovščini. Fevdalci so naseljevali med Slovence trde Nemce, ki so zaradi svoje politične in gospodarske premoči zmagali nad starimi domačini in jim polagoma vsilili tudi svoj jezik. Nekatere pokrajine, zlasti na Štajerskem in Koroškem, so se pa ponemčile šele v novejši in najnovejši dobi, tako, da so nam na razpolago celo točne letnice dovršitve tega sprva nenamernega, pozneje pa seveda namernega in sistematičnega raznarodovanja. Šele narodna prebuditev Slovencev je uspeh raznarodovanja zmanjšala ali celo popolnoma zaustavila. To se je zgodilo v devetnajstem stoletju, in ob vstopu v novo dvajseto stoletje so bile naše slovenske narodne meje na-prain Nemcem približno točno tam, kjer so sedaj.
Ustanovitev Jugoslavije je ponemčevanje Slovencev na bivšem Štajerskem in v Mežiški dolini dokončno ustavila, na Koroškem, ki je po nesrečnem plebiscitu ostalo v Avstriji, pa celo pospešila. Uradni Dunaj in Celovec nista dala koroški slovenski manjšini onih manjšinskih pravic, ki bi ji po mirovni pogodbi pritikale. Nasprotno, pustila sta zadevo v rokah vsenemških šovinistov in jih pri delu za raznarodovanje Korošcev še izdatno podpirala z uradnimi ukrepi ter moralno in materialno podporo. Ker nem ško poučevanje v šolah in nemško uradovanje v vseh samoupravnih in državnih uradih še ni zadostovalo, in sc je zdel Proces ponemčevanja prepočasen, so stopile v akcijo, kakor že pred vojno, +ndi sedaj razne nemške bojne organizacije in pričele svoje delo zlasti z naselje-vanjer nemških kolonistov med koroškimi Slovenci. Te koloniste so privabljale nekaj iz popolnoma nemških dežel Avstrije, največ pa iz Nemčije, in sicer v prvi vrsti protestante, ker so se jim zdeli ti najbolj zanesljivi in ni bilo nevarnosti, da bi se zaradi enake vere s Slovenci s tenii preveč pretopili ali celo poslovenili.
V teku let je bila na ta način vsa slovenska Koroška posejana z umetno in sistematično naseljenimi nemškimi kmetovalci, obrtniki in trgovci! Naselili so jih povsod tam, kjer so mogli Slovencem iztrgati iz rok kako posestvo ali obrt. Naloga teh koloniste^ je bila prvič, dati slovenskim krajem videz narodnostno mešanega ozemlja, drugič postaviti Slovence pod stalno kontrolo in pritisk zagrizenih Nemcev, in tretjič, pospešiti z njimi ponemčevanje Slovencev. Avstrija je hotela pridobiti na ta način slovensko Koroško trajno za nemštvo in steni seveda tudi z a s c, je pa doživela te dni velik in nepričakovan debakl. Skoraj vsi ti kolonisti so sc do malih izjem postavili Ha stran narodnih socialistov, v kolikor niso kol narodni socialisti že prišli na Koroško ob svoji naselitvi. Ti ljudje, ki Mi Je Avstrija privlekla na Koroško, da bi si jo utrdila, so tako postali voditelji Vse«a gibanja proti Avstriji in za Nemčijo. Postali so najhujši nasprotniki režica, ki jih ie sam spravil v Avstrijo in jim omogočil lepo eksistenco. Avstriji se ie tu torei dogodilo to, kar se je v basni H*
Nemška vojska zvesta Hitlerju
Senzacionalna izjava generala Reichenaua - Hitler je voditelj nemškega naroda In tudi vojske - Hitlerjeva izjava o smernicah nemške zunanje politike
PARIZ, 16. avgusta. »Petit Journal« objavlja izjavo namestnika vojnega ministra Biomberga, generala pl. Reichenaua o razmerju nemške vojske do Adolfa Hitlerja kot novega predsednika države in vrhovnega poveljnika. General je dejal med drugim: Vojska ne obožuje Adolfa Hitlerja samo zaradi njegovega osebnega poguma in miselne zvestobe, ampak tudi zaradi besed, ki jih je nekoč izgovoril: .Vojska sme računati name, kakor tudi jaz računam na voisko. Naša zvestoba, je dejal general, je popolna. Vsa vojska stoji sklenieno za voditeljem. Bilo bi napačno, ko bi kdo zatrjeval, da bi vojska rajše videla na vladi reakcionarni režim. Hitler je voditelj nemškega naroda in s tem tudi vojske, ki je izšla iz tega naroda. Glede razorožitve pa je dejal, da je enakopravnost
Nemčije edina pot do sporazuma med Nemčijo in Francijo. Nemčija je edina sila v Evropi, ki lahko zagotovi Franciji varnost. Snio sosedje in imamo na tej in oni strani Rena veliko vojaško zgodovino, zato se nam ni treba nikogar bati. Najprej pa se mora Francija osvoboditi more varnostne teze.
LONDON. 6. avgusta. Posebni poročevalec »Daily Maila« je imel razgovor z Adolfom Hitlerjem v Berlinu, ki jc dejal med drugim: Vprašujete me, če je mogoča vojna? Nato odgovarjam: Nemčija ie občutila zlo svetovne vojne bolj kakor katerakoli država in se zato za novo vojno ne bo nikoli ogrela. Zahtevamo le ohranitev sedanjih mej in se bomo branili sa* mo, če bomo napadeni. Za kolonije ne bomo žrtvovali niti krvi enega vojaka. Smernice bodo naši zunanji politiki dajala dejstva, da ie Nemčija
okrožena od samih do zob oboroženih sosedov. O Avstriji pa je dejal: Ne bo mo je napadli, vendar je ne bomo ovirali, ako bo hotela obnoviti svoje stare zveze z Nemčijo. Anschluss ni problem sedanjosti. Vendar sem prepričan, da bo to vprašanje rešeno takrat, ko bo izveden v Avstriji nepristranski in tajni plebiscit. Naravno je, da si Avstrijci žele združitve z Nemčijo, vendar je sedaj odpor ostale Evrope prevelik. Nato je govoril Hitler o gospodarskem položaju Nemčije in dejal, da bo nemškim kemikom in učenjakom gotovo uspelo rešiti vprašanje preskrbe s sirovinami tako, da se bo Nemčija osvobodila pritiska sovražne tujine. Nazadnje ie pa Hitler apeliral na nemško-angleško solidarnost, želeč obnovitve nekdanjih dobrih odno* šajev.
Pogreb predsednika H rtcPeRilbtir^a
POGREBNE SVEČANOSTI SE PRlCNO O POLNOČI. — GROB VENDARLE V TANNENBERGU.
BERLIN, 6. avgusta. Truplo pokojnega maršala Hindenburga so položili v krsto v soboto zvečer. Temu opravilu so prisostvovali samo člani rodbine. Nato so krsto položili na oder v delovni sobi pokojnega predsednika, kjer bo ostala do danes opolnoči, ko se bo pričel svečani sprevod v Ta.il-nertberg. Po dolgih posvetovanjih se ie namreč sklenilo, da se Hindenburg ie pokoplje pod spomenikom zmage v Tannenbergu. Deli tega spomenika se že prezidavajo v mavzolej. Po pri-
pravah sodeč bo ponočni pogrebni sprevod nenavadno impozanten. Na vsej dolgi poti bo tvorilo špalir prebivalstvo vzhodne Prusije in vsak bo držal v roki prižgano bakljo. Rakev bo ležala na lafeti, katero bodo na prvem delu poti vozili konji, potem pa traktor, nazadnje pa zopet konji. Na bregu pri vasi Fegenau, na katerem jc pokojni maršal stal s svojim štabom za časa najusodnejšh trenutkov tan-nenberške bitke, bo sprevod obstal za 2 minuti.
Italiianski listi o Avstrifi
FAŠISTIČNI TISK SE ŠE VEDNO NE MORE POMIRITI IN NAPADA MARKSISTE IN NACISTE.
RIM, 6. avgusta. Italijanski listi še ved no niso nehali napadati Nemčijo zaradi avstrijskih dogodkov. Tako piše »Lavoro Fascista« o krivdi na avstrijskih dogodkih in polemizira zlasti s francoskim levičarskim tiskom, ki piše zelo kritično o politiki pokojnega dr. Dollfussa. List pravi, da se je mogel narodni socializem v Avstriji razrasti samo zaradi tega, ker je izrodeni marksizem v teku zadnjih let vcepil širokim, masam avstrijskega piebivalstva splošno nezadovoljstvo. Zaradi tega je bilo treba nastopiti najprej pioti marksistom in je politika avstrijskega režima že dosegla lepe sadove, dosegla pa bi bila še lepše, če njenega dela ne bi bila ovirala iz Nemčije vodena akcija narodnih socialistov. Zato je pravilno, da novi kancelar nadaljuje po-
litiko pokojnega. Hejrmvehrovci in četni ki, ki so se pobratili že v iebruarski revoluciji, so v juliju to bratstvo še bolj utrdili in so najboljša garancija za neodvisno katoliško in stanovsko Avstrijo.
Ruski letalci v Parizu
PARIZ, 6. avgusta. Močan oddelek ruskih bojnih letal je sinoči vrnil obisk francoskim v Parizu. Eskadrllo vodi šef civilnega letalstva sovjetske Rusije. Obisk je vzbudil v Francij in v Parizu veliko zanimanje, ker so vsa letala najmodernejših konstrukcij. Splošno se naglaša, da je rusko letalstvo v zadnjih letih sjino napredovalo in da se tudi francoska letalska industrija pri Rusih lahko marsičesa na-
uči. Mitno tega pa se pripisuje obisku ruskih letal v Franciji tudi velik politični pomen. Smatra se, da je ta obisk nov dokaz utrditve odnošajev med Francijo in sovjetsko Rusijo, ki postajajo še posebno važni sedaj, ko je v tc ku akcija za sklenitev vzhodnega pakta.
Sokolski zlet v Zagrebu
ZAGREB. 6. avgusta. Sinoči o polnoči je bil oficijelno zaključen veliki sokolski zlet v Zagrebu, ki je bil doslej naj-večia prireditev hrvaške metropole. Konec so zaključile faniare. Najveličastnejši dan zleta je bil včerajšnji. V sprevodu skozi mesto je bilo preko 23.00(1 Sokolov in Sokolic, špalir pa je tvorilo najmanj 100.000 ljudi. Javnim nastopom je pa prisostvovalo okoli 50.000 gledalcev.
VSTAJA EMIGRANTOV.
MONAKOVO, 6. avgusta. V Nemčijo jc pribežalo preko 2000 avstrijskih vstašev, ki so sodelovali pri dogodkih 25. julija in naslednjih dni. Namestili so jih v koncentracijskih taboriščih v Monakovem. V soboto zvečer so pa ti begunci nenadoma uprizorili vstajo jn hoteli pobegniti iz taborišča, kar se jc nekaterim tudi zares posrečilo. Policiji sc jc posrečilo nemirne begunce obvladati in so sedaj strogo zastraženi.
OBOROŽEVANJE AMERIKE.
PARIZ, 6. avgusta. Agencija Havas poroča iz Washingtona, da je vojno ministrstvo naročilo nova štirimotorna letala z akcijskim radijem 4800 km in hitrostjo 350 km na uro. Če se hodo ta letala obnesla, jih bodo zgradili 200.
sici. ki je sprejela v svojo luknjo ježa!
Prav zaradi tega je pa tudi bila narodno socialistična vstaja na Koroškem najobsežnejša, najresnejša, in najtrdovrat-nejša.
Narodnosocialistično vstajo na Koroškem moremo zato po vsej pravici inieno vati vstajo nemških rajliovskih kolonistov, in nied onimi, ki so po zlomu vstaje pribežali k nam v .lugoslavijo, tvorijo veliko večino prav ti kolonisti ali njihovi sinovi. Ti Ijndie. ki so prišli ponemčevat slovensko Koroško za Avstrijo, so se
uprli proti Avstriji in poiskali pribežališča ter zaščite pri nas, pri tistem narodu torej, proti kateremu je bilo usmerjeno vse njihovo delovanje! Tako čudnih iger usode pozna zgodovina gotovo prav malo. Z njimi so pa pribežali k nam tudi mnogi domači Nemci in renegati, ki imajo največ žalostnih »zaslug«, da smo Slovenci Koroško izgubili, Usti, ki so se ob prevratu z orožjem v roki borili proti nam in ob plebiscitu uprizarjali divje orgije agitacije proti Jugoslaviji. In danes uživajo sami gostoljubje in kruh prav
iste — Jugoslavije! Nasprotno pa so ostali koroški Slovenci m i r n i in I o-j a 1 n i in se bojev niso udeležili. Postali so torej glavni steber in element oblasti Avstrije! Nas samo veseli, da so se po-ncmčcvalei Slovencev sami izgnali iz Avstrije, še bolj pa bi nas veselilo, če bi uradni Dunaj upošteval nauk teh dogodkov, ustavil raznarodovanje in dal koroškim Slovencem vsaj one manjšinske pravice, ki Jim po mirovni pogodbi prl-tlčejo?	-r.
Str. 2.
itarffiorsfl »VeSernlt« Jutra.
V Mariboru, dne 6. VIII. 1934
i „ni im    .  ni.,	  im.p mi.. it
Dnevne vesti
Mednarodni šahovski furnir v Mariboru
Pozdravni večer in prvi dan turnirja
Letošnji Mariborski teden, ki ima jako pester spored raznih prireditev, se lahko pohvali tudi z mednarodnim šahovskim turnirjem, ki se je pričel včeraj v spodnji kazinski dvorani.
Že v soboto so prispeli v Maribor vsi udeleženci turnirja, katerim na čast je pr: redil Mariborski šahovski klub v »Veliki kavarni« pozdravni večer. Večera so se udeležili tudi ban g. dr. Marušič, mariborski mestni župan s. dr. Lipold, okrajni glavar g. Milan Ma k ar in šef mariborske mestne policije g. Radoševič. Goste je pozdravil predsednik kluba podžupan g. Rudolf Golouh, ki je v svojem govoru orisal pomen mednarodnega turnirja za Maribor in našo državo sploh. Na kratko je orisal tudi delovanje Mariborskega šahovskega kluba tekom 15. let ter naglasil, da je iz vrst MŠK izšel tudi naš mojster Vasja Pirc, ki je slavil v mednarodnih arenah že lepe uspehe. Nato je pozdravil goste ban g. dr. IVI a-rn šiČ v francoščini ter izrazil željo, da bi se gosti kar najbolje počutili pri nas in odnesli iz naše domovine najlepše uti-se V imenu mestne občine mariborske je pozdravil navzoče župan g. dr. Lipold, naposled pa je tajnik šahovskega kluba g. prof. Sila razvil kratek histo-riat kluba ter izvedel žrebanje parov, ki s o se včeraj srečali v I. kolu.
Prvo kolo se je pričelo točno ob 8.30. V renovirani spodnji kazinski dvorani je bil določen igralcem poseben prostor pri oknih, dočirn so se gledalci postirali na prostoru za ograjo. Na prvi mizi sta se spoprijela Kramer in češkoslovaški prvak Reyfir, na drugi dr. Astaloš in Vasja Pirc, na tretji dr. Drezga in prof. Stupan, na četrti avstrijski mojster Spielman in madžarski mojster Lajoš Steiner, na peti pa Milan Vidmar jun. in miss Vera Men-čikova. Po razporedu se je igralo od 8.30 do 14. in od 15. do 17. ure.
Ko .ie turnirski vodja g. prof. Sila
točno ob 14. dal znamenje, da, se turnir prekine, ni bila še nobena igra. končana. Šele pol ure po nadaljevanju ob 15,30 je padla prva žrtev. Bil je to mariborski a-materski prvak sodnik g. Emil Kramer, ki se je po 46. potezi vdal. Njegov nasprotnik, češkoslovaški prvak Reyfi?, je otvoril igro z damskim gambitom in jo nadaljeval sicihansko. Kramer je dobro pariral napade, priboril si je celo prednost, ki jo je pa tekom igre zopet izgubil in se je moral končno vdati.
Druga žrtev je padla ob 16. na sosednji mizi, kjer je kapituliral dr. Astaloš. Zmagovalec je bil naš mojster Vasja Pirc, ki je otvoril partijo tudi z damskim gambitom. Že pri otvoritvi je dobil Pirc kmeta več in je s precizno igro v 48. potezi premagal svojega nasprotnika.
Ob 16.45 sta se Spielman in Steiner zedinila na remis. Steiner je sicer dopoldne imel boljšo pozicijo, toda Spielman je tako oprezno igral, da je končno dosegel remis.
Partija med prof. Stupamom in dr. Drezgo se je prekinila. Izgleda, da se bo končala remis. Ob prekinitvi igre je situacija tako-le: prof. Stupan kot beli ima kralja na e 2, konja na b 2, kmete pa na d 5, e 4 in f 3, dr. Drezga pa kralja na g 3, kmete pa na b3, g5, d6 in e5.
Tudi partija med Vidmarjem in Men-čikovo se ie prekinila in se bo najbrže končala remis. Pri tej partiji je situacija na šahovski deski ta-le: MenČikova, bela, ima kralja na e 3, stolp na b4, tekača na h 5, kmete pa na al. b2 in h 4; Vidmar ima kralja na e 5, kraljico na c 2 in kmeta na d 4.
Drugo kolo se prične danes ob 15. in se bo igralo do 20. ure. nadaljevalo pa se bo jutri, v torek od 9. do 11. ure. V drugem kolu se bodo srečali Menčikova: Steiner, Stupan:Spielman. dr. Drezga: Pirc, Reyfir:dr. Astaloš in Kramer Vidmar.
Sijajen obisk Mariborskega tedna. —
Prva nedelja mariborskega tedna je prinesla Mariboru pravo velemestno vrvenje. Lep obisk pa so zabeležili že v soboto popoldne. Skupno je od sobote do danes obiskalo Mariborski teden nad 10.000 ljudi, med njimi precejšnje število tujcev. Ogledali pa so si razstave Mariborskega tedna tudi že številni odlični predstavniki oblastev in našega gospodarskega življenja. Tako sta obiskala razstave v soboto popoldne ban g. dr. Marušič in ravnatelj ljubljanskega velesejma g. dr. Dular, ki sta se oba zelo pohvalno izrazila o vsem, kar sta videla. Zelo živahno pa je bilo zlasti na zabavišču, ki predstavlja pravi prater v manjši obliki. Največjo pozornost vzbujata avtodrom in tobogan, okrog katerih se je kar trlo ljudi, velikih in malih. Tudi je v soboto zvečer obiskalo zabavišče okrog 1.000 Dunajčanov, ki potujejo na Jadran in so se s potjo ustavili v Mariboru ter izkoristili to priliko za o-bisk prireditev letošnjega Mariborskega tedna. Zabavišče letošnjega tedna nudi mnogo več, kakor prejšnja leta. Tu najdejo zabavo mali in veliki mladi it* stari. Zelo dobro je poskrbljeno zlasti 'za jedače in pijače. Vsi, ki so doslej obiskali Mariborski teden, so zelo zadovoljni in ga ne morejo prehvaliti.
Minister za šume in rudnike dr. UI-inanski v Mariboru. Včeraj dopoldne je prispel v Maribor minister za šume in rudnike g.dr. Ulmanski ter si v spremstvu mestnega župana g. dr. Li-polda in drugih odličnih predstavnikov ogledal Mariborski teden, o katerem se je zelo pohvalno izrazil. Dopoldne se je v lovski sobi hotela «Orel« tudi vršila konferenca glede razmer lesne industrije pri nas. Konferenci so prisostvovali mestni župan g. dr. Lipold, ravnatelj gozdarske Šole v Mariboru g. inž. Ziern-teld, predsednik gozdarskega združenja g. inž. Lenarčič iz Ribnice, narodni poslanec g. inž. Pahernik, gozdarski nad-svetnik inž. Urbas, veletrgovec Miloš Oset in inž. Sotošek. Po končani konferenci si je g. minister v spremstvu g. dr. Lipoida ogledal Mariborski otok. Nato je g. minister še obiskal mariborsko s;o-
Ponedeljek: zvečer ob pol 9. uri na zabavišča koncert Mariborske mestne godbe. Torek: od pol 9. .ure naprej koncert »Drave«.
Podmladek društva Rdečega križa o-
pozarja udeležence počitniške kolonije v K. Lricšicu na fotogr. slike v drogeriji Kanc v Gosposki ul. — Ob vrnitvi kolonije sta se našla v žel. vozu temen jopič in modra čepica. Lastnika naj se zglasita v banov, dečjem domu, kjer bosta prejela pogrešane reči.
Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju. Deca II. skupine se vrača po enomesečnem letovanju v sredo 8. avgusta dopoldne in prispe z vlakom ob 11.9 uri v Maribor, glavni kolodvor. Starši otrok se naprošajo, da jih pričakujejo na kolodvoru.
Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju. Deca, ki je namenjena na letovanje v III. skupino v Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju, odide iz Maribora, glavni kolodvor, v četrtek 9. avgusta 1934. z vlakom ob 9.40 Svojo prtljago naj prinesejo v sredo 8. avgusta ob 9. uri v Zdravstveni dom, Koroščeva ul. 3, kjer bodo tudi zdravniško pregledani. Na kolodvor naj pripeljejo starši svoje otroke vsaj pol ure pred odhodom vlaka.
Mariborski teden
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar če-sto učinkuje izredno dobrodejno na obolele organe.
zdarsko šolo, pregledal njen ustroj in se zanimal za uspehe gojencev. Popoldne je g. dr. Ulmanski napravil izlet v Dravsko dolino, zvečer ob 18. pa je odpotoval z vlakom proti Zagrebu.
Ob 5. uri popoldne otroška lutkovna predstava na zabavišču Mariborskega tedna »Velika kavarna«.
Upokojeno učiteljstvo ima svoj redni sestanek v četrtek v Pobrežju pri Ren-člju.
Nov grob. Včeraj dopoldne ob 11. uri je umrla od srčne kapi zadeta trgovčeva žena in lastnica česalnega salona ga Marija Škrablova v Gosposki ulici. Na pomoč poklicani zdravnik je mogel u-gotoviti le smrt. Truplo blage pokojnice so prepeljali iz stanovanja v mrtvašnico na pobrežko pokopališče, kjer bo pogreb jutri ob 16. uri. Bodi ji ohranjen lep spomin, žalujočim ostalim naše iskreno sožalje!
Kulturna akcija. Sedanja civilizacija je krščanska civilizacija. Zato je vrednost krščanske kulture nesporna, ker je kultura duha. Tei duhovni kulturi je napovedal boj materializem in ateizem. Mednarodna organizacija >>Pro Deo« je prevzela veliko akcijo, ki ima namen pokazati vsemu svetu, da obstoji velika nevarnost za krščansko duhovno kulturo in se vsak človek mora pridružiti boju za večna duhovna načela te kulture. Zato je odbor »Pro Deo« priredil nekoliko razstav, ki potujejo po mestih evropskih držav. Podobna razstava je dospela pod vodstvom delegata odbora »Pro Deo« za Jugoslavijo g. F.. Messnerja tudi v Maribor. Ta originclna razstava je sestavljena iz fotografij, slik in karikatur ter je zaradi tega zelo interesantna in poučna ne samo za pobožne ljudi ampak za vsakega, kateremu so duhovna načela draga. Razstava jc odprta do 12. avgusta 1934 (incl.) v prostorih IV. deške Šok:, Gosposvetska cesta 10, od 9.—12. ter 15,—19. ure.
Tragična smrt otroka. Pri Sv. Danielu se je pripetila te dni smrtna nesreča. Dveletni posestnikov sinček Avgust Pavlič sc jc polil z vrelo iuho in dobil pri tem strašne opekline, ki so povzročile njegovo smrt.
Upokojitev v železniški službi. Upokojeni so med drugimi naslednji železniški uradniki: Anton Zdolšek, Stanko Wag-ner. Anton Hiubman, Rajmund Lecker, Karl Perše, Karl Meklenšek, Anton Spetič, Ivan Zach, Ignacij Oman, vsi iz Maribora; nadalje Mihael Bevc v Slov. Bistrici ter zvaničniki Franc Netnvirdf, Gašper Bajde, Franc Zagoršek, Jože Rauš. Karl Naberžnik. Franc Korpar, Aleš Rutar, Rudolf Lah, Rudolf Fermev-šek, Stefan Sluga, vsi v Mariboru; nadalje Matevž Kores na Pragerskem, Štefan Kac v Čakovcu. Ignacij Zlatnik v Ptuju, Karl Zavec na Pragerskem. Andr Jug v Ljutomeru, Anton Jurman v Ptuju. Karl Guzej na Pragerskem, ^ Viktor Pečnik v Dravogradu, Franc Špes na Pragerskem. Edvard Vodušek v Hočah in Jože Gaberc v Ormožu.
Požar v Studencih. Danes zjutraj o krog 2. ure jc opazila ga. Marija Skitko-va na svojem gospodarskem poslopju ogenj. Poklicala je takoj, ljudi na pomoč, ki so rešili iz hleva vso živino, razen enega prašiča. Prihiteli so domači gasilci ter rešili kar se je še rešiti dalo. Ko so pa prihiteli gasilci iz Peker in Mari bora, je bila nevarnost že odstranjena, zato jim ni bilo treba stopiti v akcijo Škoda, ki jo je povzročil požar, je precejšnja in je le deloma krita z zavarovalnino. Kako je nastal požar ni znano.
Grenka ljubosumnost. V neki gostilni na Pobrežju je včeraj popivala vesela družba mladih fantov in deklet, povečini delavcev ir. delavk. Med njimi je bila tudi 19-Ietna tovarniška delavka Marija P. z Zrkovske ceste, ki je bila hudo zaljub ijena v nekega fanta, katerega pa ji je prevzela druga. To si je mlada Marija tako gnala k srcu, da je skušala napra viti konec svojemu življenju. Neopaženo se je odstranila iz družbe in izpila pred gostilno večjo količino oetove kisline. Tam so jo našli ljudje nezavestno in so o tem obvestili reševalce, ki so obupanko prepcl.iali v mariborsko bolnišnico.
Radio Ljubljana. Spored za torek, 7 avgusta: Ob 12.15: plošče; 12.45: poročila: 13.00; čas, plošče; 19.00; otroški kotiček (ga. Gabri,jelčičeva); 19.30: Mi-iijanska posojila (Miki Piki); 20.00: Bogdana Stritarjeva poje ciganske pesmi, vmes harmonika solo (g- Magister); 21: radijski orkester; 22.10: čas, poročila; 22.30; angleške plošče.
od 4. do 15. avgusta 1934
Repertoar Narod, gledališča
Četrtek, 9. avgusta ob pol 21. uri na o-troškem igrišču- v Mestnem parku:-»Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Prva ponovitev.
Prva ponovitev Golieve komedije vKulturna prireditev v Črni mlaki« bo v
četrtek, 9. t. m. na otroškem igrišču v Vlestnem parku. Prvi predstavi je prisostvovalo izredno veliko število občinstva, ki se je izredno zabavalo in ni šte-dilo s ploskanjem po raznih prizorih. De-o je na ta način doseglo popoln uspeh in se pričakuje za prvo ponovitev velik naval občinstva. Priporočamo nabavo vstopnic vnaprej pri gledališki blagajni. (Tel. 23-82.) Začetek predstave ob pol 21. uri.
Izven Maribora bivajoče obiskovalce Mariborskega tedna, ki žele izkoristiti polovično vožnjo, opozarjamo, da imajo glasom rešitve gen. direkcije drž. žel. G. D. Br. 55.265/34. pravico do 50% popusta na železnici. Postopek pri odpotovanju je nastopen: Potnik zahteva pri železniški blagajni odhodne postaje rumeno železniško u veren je {cena Din 5.—), ki ga postaja žigosa. V sedežih podružnic »Pirtnika« ali pa. prihodu v Maribor, in sicer na blagajnah Mariborskega tedna potrdi nato železniško uverenje in izda na temelju razstavne legitimacije potrdilo o posetu prireditve. Na temelju teh potrdil trživa nato posestnik brezplačen povratek. Povlastica. velja pri dopotova-nju od 3. do 15. avgusta t. I. in pri povratku od 4. do 16- avgusta t. I. .
Grajski kino. Danes v pondeljek zadnjikrat »Grofica Marica«. Od torka dalje izboren dvojni spored »Krog smrti«, nadaljevanje filma »Plamena smrt« in pa »Prerijski svirafi«. V prvem igra glavno vlogo Bufallo Bill v drugem pa K en May nard.
Kino Union. Dvojni spored »Plamena šmrt< z Bufallo Billom in Ken Maynar-dom »Pravica zmaguje«. Oba filma sta govoreča ter silno napete vsebine.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez neprilike. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	______
Utopljenec v Dravi. Danes okoli poldneva je vrgla Drava v Pristanu • blizu Dabriiigerjeve gostilne na breg truplo okoli 40 let starega neznanega moškega, ki je moralo ležati v vodi že najmanj 8 dni. Poklicana je bila uradna komisija, da ugotovi potrebne podatke.
Drobne vesti s policije. Policija je vče raj popoldne in ponoči aretirala neko Pavlo Č. zaradi sumljivega obnašanja nekega Franca T. pa zaradi splošnega suma. Tkalka Francka Fraletičeva pa je prijavila, da ji je včeraj popoldne zmanjkala iz zaklenjene omarice v kopališču denarnica, v kateri je imela 62 Din. Pozabila je ključ v ključavnici in je to priliko izkoristil neznani dolgoprstnež. Pre teklo noč je prespal mačka v policijskih zaporih 191etni delavec Rudolf K-, ki se je vinjen lotil stražnika in mu hotel odvzeti gumijevko. Med njim in stražnikom je bil nekaj časa hud boj, dokler ni stražnik dobil pomoči. Postrežnica javnega stranišča pred frančiškansko cerkvijo pa je prijavila, da je prišel v soboto dopoldne neki mlajši človek, ki se je izdajal za monterja mestnega elektriškega podjetja ter ji odnesel ventilator.
Ukradena kolesa. Preteklo soboto je neznani zlikovec ukradel delavcu Rudolfu Kranerju izpred hiše št. U na Aleksan drpvi cesti 800 Din vredno dvokolo znam ko »Neger«. Kolo ima evidenčno številko 78301. Dijaku Ivanu Loblu pa jc nekdo izpred trafike na Kralja Petra trgu odpeljal dvokolo znamke »Rikši« v vrednosti 900 Din, z evidenčno številko 9389.
Tatvina denarja. Ko sc jc v soboto popoldne odstranila za trenutek Marija Murkova, stanujoča v Vrtni ulici, se je med tem splazil v stanovanje neznan tat in odnesel iz predala šivalnega stroja 1200 Din. Murkova je opazila tatvino šele proti večeru in jo prijavila policiji.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 19 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 14.3 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 19 stopinjah 738.6, reduciran na ničlo pa 736; relativna vlaga 80; vreme jc jasno in tiho: vremenska napoved napoveduje poslabšanje vremena.
v Maribor u. 'dne 6. Vlil. 1934.
Mariborski »V e C er n 5k« Jutra
Občni zbor zveze Maistrovih borcev
Delo naše patriotične organizacije
Včeraj dopoldne so napolnili veliko dvorano Narodnega doma člani Zveze Maistrovih borcev, ki so s© zbrali na dru Sem rednem občnem zborni. Otvoril in vodil ga je predsednik g. Malenšek, ki je najprej predlagal vdanostno brzojavko Nieg. Vel. kralju, katero je tudi prečital in je bila med vzklikanjem vladarju soglasno sprejeta. Nato je prečital pismo gospe Maistrove, naslovljeno na zvezo. Pismo se glasi:
»Kako naj najdem v svoji neizmerni žalosti dovolj toplih besed, da se v svojem, kakor tudi v imenu svojih sinov, cenj. društvu dostojno zahvalim za vse tople dokaze visokega spoštovanja, katerega ste izkazali našemu predragemu
Ljubljanski odsek ima 30 članov, celjski 68, ostalo članstvo pa je porazdeljeno na Maribor in poverjeništvo. Da bi se pri nastavitvah v prvi vrsti oziralo na Maistrove borce, je Zveza ukrenila velikopotezno akcijo pri vseh tukajšnjih tovarnah, pri mestnih načelstvih v Mariboru, Celju in Ptuju ter pri upravi rudnika v Mežici. Na ministra prometa ie bilapo-siana prošnja, da bi dobili člani Zveze Maistrovih borcev pravico do polovične vožnje po železnicah dravske banovine in trikratno prosto vožnjo po vsej kraljevini. Rešitev te prošnje še ni dospela, j Maistrovi borci imajo tudi svojo koračnico, katero je skomponiral narednik vodnik godbe 45 pp g. Klima. Razen tega je
pokojniku ob času njegovega življenja. sPesnil član Maistrovih borcev g. Mohor
Bili ste mu vedno najbližji in najdražji. V svoji knjigi Vam je odločil večen spomin! Vem, da ga ohranite tudi Vi v svojih srcih tako zvesto, kakor Vas je ljubil on. Prosim Vas, delujte nadalje v njegovih smereh, da bo mirno počival v svojem tako ljubljenem Podravju. Nekoliko ljubezni pa ohranite, prosim, tudi nam. ki smo ostali sami v svoji nepopisni bolesti. Hvala Vam tisočera za tako častno spremstvo na njegovi zadnji poti in za poklonitev prekrasnega venca..« Marija Maistrova.«
Nato je po pozdravnih besedah podal poročilo predsedstva. Na lanskem občnem zboru je bil izvoljen za dosmrtnega častnega predsednika general Maister. k: pa žal ni dočakal niti prve obletnice. Na svoji zadnji poti od Unca pri Rakeku do Maribora je še zadnjikrat preromal našo domovino ter se za večno poslovil od svojega naroda, katerega je tako ljubil. Pokojnik je imel odprto srce za vse, posebno pa še za svoje borce. Na poziv predsednika so nato zborujoč: stoje zaklicali v spomin velikega heroja trikratni: »Slava! Na pročelju je bila velika slika generala Maistra ovita 's florom, v katero so se ob tej priliki ozrle oči vseli njegovih nekdanjih sodelavcev.
Odbor je šel z vso vnemo na delo, da . organizira vse borce v močno organizacijo. Sedaj jih je včlanjenih že preko f-iOO, mnogo ,iih pa še ni organiziranih in stoje ob strani. Naloga • organizacije pa je poskrbeti, da bo tudi zadnji borec njen član. Lani je odbor izvršil vse priprave za proslavo 15 letnice osvobojenja Maribora, ki je tudi prav veličastno potekla. pri te* priliki je šla Zvezi Maistrovih borcev posebno na roko mariborska mestna občina in jim nudila gmotno pod poro, za kar ji je izrekel predsednik v imenu odbora in vseli članov prisrčno zahvalo. Organizacija jc prvič javno nastopila v Ptuju ob prilik: 251etnice ptujskih dogodkov. Bila je zastopana častno in je njen zastopnik govoril tako na Glavnem trgu zbrani množici kot v dvorani. Odbor je stopil v stike s koroško legijo ter bil v stalni zvezi s svojimi člani. Predsednik se ie zahvalil vsem odbor nikom za njihov trud, zlasti pa bivšemu predsedniku g. podpolkovniku Škabarju, ki ie zaradi bolehnosti odložil svojo funkcijo, in pa tajniku ter blagajniku. Bivšemu predsedniku Škabarju so vsi zborovalci želeli skorajšnje ozdravljenje. Zveza je bila Častno zastopana tudi pri vseh prireditvah nacionalnih organizacij. Oskrbela si je znak, katerega naj nosi vsak elan s ponosom. Predsednik ie končal svoje poročilo z izjavo, da bo naloga bodočega odbora sestaviti spomenico na kralja, da sc postavi ob sodelovanju vsega naroda dostojen spomenik našemu vojvodi, da dobi organizacija svojo zastavo in oskrbuje grobove padlih junakov. Posebno pažnjo bo pa posvetila pododborom, katere bo organizirala tam, kier še niso ustanovljeni. Apeliral je na člane, naj bodo disciplinirani, naj ne bo med njimi zahrbtnosti in zavisti ter političnih prepirov. Poročilo predsednika g. Malenška jc bilo pozdrav jjeno z viharnim odobravanjem.
Sledilo je vestno sestavljeno in izčrpno tajniško poročilo ?• Lipuša, iz katerega posnemamo, da šteje Zveza 590 članov, od katerih jih je 470 rednih. Zveza ima 'zven Maribora odseka v Ljuibljani in Celju ter poverjeništvu v Ljutomeru, Ouštanju in Ptuju. Predvidena je ustanovitev odsekov pri Sv. Jakobu, Sv. Lenartu v Slov. goricah, iti Gornjem gradiu.
tudi »Maistrovo koračnico«, katero je Klima uglazbil. Tudi tajniško poročilo je bilo sprejeto z velikim zadovoljstvom.
Poročilo o stanj« blagajne je podal g. Lukner, ki je ugotovil, da je bilo v preteklem poslovnem letu 6255 Din dohodkov in .3100 Din izdatkov. V imenu odbora se je blagajnik prisrčno zahvalil vsem, ki so pomagali pri blagajniških poslih, zlasti pa poverjeništvom in g. dr. Mejaku in g. Šribarju iz Celja. Posebna zahvala gre tudi g. Guštinu, ki je nudil organizaciji gmotno pomoč. Slednjič je apeliral blagajnik na vse članstvo, naj plačujejo kakor doslej članarino potom položnic Mestni hranilnici, kjer ima Z. M. b. svoj račun. Na ta način je namreč blagajniško poslovanje zelo olajšano. Sledilo je poročilo predsednika nadzorstva g. ravnatelja Kocmuta, ki jc zaradi delavnosti in vzornega reda predlagal celotnemu odboru razrešnico. kar je bilo tudi soglasno in z odobravanjem sprejeto.
Važna točka občnega zbora je bila nato sprememba pravil. Predlog se glasi: V § 4. naj se spremeni točka 6, ki naj se glasi: »Častne člane imenuje na predlog odbora občni zbor, in to za zasluge,, ki.so si jih pridobili za osvoboditev Maribora ali ozemlja, ki so ga osvobodili Maistrovi borci.« (Prei »za zasluge, ki so si jih pri-
dobili za zvezo M. b.«). Izpremeni se tudi prvi-odstavek Čl. 5 tako, da nastane razlika med rednimi in izrednimi člani, in sicer da imajo izredni elani pravico voliti, ne pa biti voljeni. Važna so zlasti določila glede društvenega znaka, in sicer: 1. Znak nosi vsak član prostovoljno. 2. Upravni odbor določi- kdaj mora vsak član nositi znak obvezno, ako nastopa Zveza korporativno. 3. Kdor nosi znak. mora imeti pri sebi člansko legitimacijo. 4. Znak ni dovoljeno nositi: a) pri politi-čnili zborovanjih in demonstracijah: b) pri volitvenih agitacijah za katerokoli, stranko: c) pred sodiščem; d) v reklamne namene in slednjič v vinjenem stanju, član. ki v vinjenem stanju nosi znak ali se ne drži tega pravilnika, naj se črta iz vrst Zveze. Ta določila so bila soglasno sprejeta.
Nato je pozdravil občni zbor zastopnik borcev iz Celja g. Ivo Brinovec in med drugim dejal:	»Izročam Vam najiskre-
nejše pozdrave celjskih Maistrovih borcev, ki pa se žal zaradi velikega pomanjkanja niso mogli udeležiti zbora. Tovariši, naše glavno delo je, rešiti vprašanje brezposelnosti borcev.« Te besede so se globoko dojmile zborovalcev, ki sočustvujejo s celjskimi tovariši.
Pri volitvah je bil z navdušenim odobravanjem soglasno izvoljen za novega predsednika g. prof. dr. Dola r, ki je bil najtesnejši sodelavec pokojnega generala Maistra. Na predlog g. dr. Irgoliča ie bil nato izvoljen celotni stari odbor z nekaterimi dopolnitvami, tako da so v odboru naslednji člani: predsednik dr. Dolar, I. podpredsednik g. Malenšek. II. pp. g. Guštin, odborniki: Lipuš, Fras, Lukner, Zobar, Saboty, Senčar, Vaupotič, dr. Žnuderl, namestniki: Petrovič, Visovišek, Špes, Gajšek, Rak, Veingerl, Zobec, dr. Kovačec. Nadzorstveni odbor: polkovnik Cvirn, Kocmut. Rode. Konečnik in Skvarča, namestniki pa gg.: dr. Stamol, Mohor, Glinšek. Reja in Simpl. Pri slučajnostih je bilo mnogo govora o spomeniku generala Maistra, za kar se ie zlasti zavzemal g. dr. Irgolič. Ker je bil dnevni red izčrpan, je novi predsednik zaključil ta zares uspeli občni zbftr.
Soort vieraiinie nedelje
Poraz ljubljanskega nogometnega prvaka 11. razreda v Mariboru
SK Svoboda:SK Reka (Ljubljana) 5:2 (3:1).
Včeraj popoldne se je na igrišču SK Svobode ob Magdalenskein parku odigra la prva finalna tekma za vstop v pod-zvezni razred. Srečala sta sc prvak mariborskega II. razreda SK Svoboda in prvak 1 jirbljainskega II. razreda SK Reka. Za tekmo je vladalo v Mariboru precejšnje zanimanje, ker je bilo prav od tega srečanja odvisno, ali bodo v prihodnjem prvenstvu igrali vsi štirje mariborski klubi v podzveznem 1. razredu. Po doseženem rezultatu ie skoraj gotovo, da tudi v revanžni tekmi Ljubljančani ne bodo uspeli in bodo pri bodočem prvenstvu absolutno odločali mariborski klubi. — Bodoči podzvezni razred bodo tvorili torej naslednji klubi: ISSK Maribor, Železničar, Rapid, Svoboda, Čakovečki SK, SK Celje, Hermes in Ilirija, ki bo po vseh znakih sodeč obtičala v drž. prvenstvu in zopet bo morala v podzvezni razred.
Včerajšnja tekma je privabila na igrišče do 500 gledalcev, ki so si vsi želeli zmago domačih. Naši vrli Svobodaši niso razočarali. Z odločno igro so prisilili Ljubljančane h kapitulaciji. Upamo, da bodo tudi v Ljubljani storili vse pri revanžni tekmi in tako ponovno potrdili svojo prvorazrednost. — Tekma jc bila ves čas napeta in zanimiva, vendar brez onih sirovosti, ki so skoraj običajne pri prvenstvenih srečanjih. Svobodaši so takoj v prvem polčasu krepko pritisnili in že takrat odločili tekmo v svojo korist. Sicer se bi lahko ta zalet bridko maščeval, če v dragem polčasu nc bi bila na mestu obramba. Sploh jc bila obramba najsolidnejši del cnajstoricc. Krilska vrsta je bila na mesta samo v prvem polčasu, medtem ko sc je proti koncu zrušila. Napad ni pokazal svoje običajne pro dornosti, v kolikor so prišli pred gol. so pretežno vsako akcijo zaključili j. ostri-
mi streli na gol.
Gostje so se nam predstavili kot simpatična enajstorica. Imajo solidno obram bo, dobro krilsko vrsto in tehnično dokaj izdelan napad, ki ima edino, ali odločujočo hibo — streljati ne zna. — Do vodstva so prvi prišli gostje v 15 minuti po levi zvezi. Nato je v 17., 26. in 33. minuti dosegel Dasko tri zgoditke za domače. V drugem polčasu je otvoril score v 5. min. Tičar, v 15. min. so gosti iz prostega strela dosegli svoj zadnji gol, medtem ko je za domačine zaključil score v 40 minuti Tomažič.
Tekmo je sodil g. Nemec. — V predtekmi je rezerva Rapida porazila rezervo Svobode z 12:0 (4:0). To tekmo je sodil g. Kopič. — Dopoldne pa je rta igrišču Rapida porazila mladina Rapida mladino Svobode z 8:0 (5:0).
Tekme za državno nogometno prvenstvo
Ljubljana: Hašk:Ilirija 2:1 (2:1).
Beograd: BSKrJugoslavija 2:1 (1:1).
Split: SK Split:Hajduk 2:1 (1:0).
Osijek:	Slavija (0):Concordia 3:2
(1:1).
Sarajevo: Slavija (S):Sašk 2:0 (2:0).
Banjaluka: Krajišnik:Hajduk (O) 1:1 (1:0).
Izbirne kolesarske dirke za junlorsko državno prvenstvo. Včeraj je bila na 58 km dolgi progi od Viča do Logatca in nazaj izbirna dirka za juniorsko državno prvenstvo, na kateri so sc kvalificirali Avbelj (Hermes), ki je progo prevozil v času 1:37:44, Stefančič (Sava) 1:37:54 in Močnik (Sava) 1:38:07.
Medmestni teniški turnir MariboriBeo grad, ki se bi moral včeraj odigrati v Mariboru, se ni vršil. Odigran bo najbr-že šele po blejskem mednarodnem turnirju.
Jadralni letalci. Jutri v torek 7. tm. ob 19. važen sestanek v gostilni Majhenič v Studencih. Pridite vsi in tožno!
Stran 'Z
L
m 1 <	| sJLO jmišiče-
9	/	jEk.//I/y via In
I	živcev
Wi I	prodre	z
krvnim obtokom ASPIRIN (n s tem se odstranjujejo revmatične bolečine. ASPIRIM tablete so gotovo sredstvo proti p r e* / hlajenju In zobobolu.
ASPIRIN
Pravi samo z Bayer-Jevlm križem^)!
V. z. »Jugefa« k. d.. Zafteb-je P°d S* Br. 12-314 od 25. VI 1934.
Ptuj
Vojaške vaje na Dravi. Od začetka avgusta do 16. oktobra t. 1. bodo rta Dravi vojaške vaje 2. pontonirskega ba- • taljona v Ptuju, in to na prostoru med obema mostoma ter do 500 m niže železniškega mosta. Zaradi tega se obveščajo vsi splavarji in drugi prizadeti, da je na označenem prostoru prepovedana vsaka plovba ob delavnikih od 6.—11.30 ure, dalje od 13.-—-19. ure pop. Straža bo postavljena 1500 m nad mostom na desnem bregu in ima rdeče-belo signalno ploščo. Splavarji in drugi, ki se bavijos plovbo, morajo na to znamenje pristati najmanj ua 300 m. — Ker se v tem času vršijo tudi nočne vaje, se od 20. ure do 4. ure zjutraj na tem proštom prepoveduje sploh vsak promet in se posebne straže ne bodo postavljale. Vsi prizadeti se opozarjajo, da v primeru nesreče ali škode, nosijo vso odgovornost sami,, oz. one pravne osebe, na katerih račun se je plovba vršila. — Ob nedeljah se vaje ne bodo vršile, zato je ta dan plovba po Dravi prosta.
Dunajsko potniško letalo, ki je — kakor smo v sobotni številki poročali, — moralo v Kozmincih prisilno pristati, se je po izvršenih popravilih zopet dvignilo in odletelo na Dunaj. Poti v Zagreb ni moglo nadaljevati, ker potrebuje motor večjih tovarniških popravil in se je radi tega moralo vrniti na Dunaj. Motor sta popravila 2 z Dunaja dospela strokovnjaka, ki sta tudi ugotovila, da letalo za daljši polet ni več sposobno.
Zopet požar. Posestniku Martinu Golobu iz Polenšaka je zgorela viničarija v Oslušovcih. Viničarija je bila prazna in s slamo pokrita; hkratu je zgorela tudi stiskalnica in precej vinogradniškega o-rodja. škoda znaša okrog 20.0001 Din in ie krita le deloma z zavarovalnino. Pri tej priliki je zgorela tudi sosednja koliba, last posestnika Franca Silane, in znaša škoda 2000 Din. Slana ni bil zavarovan. Na kak način je nastal požar, še ni ugotovljeno.
Tatvina kolesa. Pred gostilno Heller na Bregu pri Ptuju je pustil neki posestnik iz Braušvajga pri Račah svoje kolo. To prjliko je porabil še neznan uzmovič in ga ukradel Kolo je vredno 1000 Din in ima evidenčno številko 77.980, izdano od sreskega načelstva v Mariboru, desni breg.
Gospodarska vesi
Opozorilo izvoznikom. Zavod za po-speše vanje zunanje trgovine opozarja izvoznike, ki ib hoteli izvažati do konca septembra v okvirju preostalih kontingentov za Avstrijo sveža jabolka, čebulo, živo perutnino, slivovko, salame, marmelado, kompote, oglje, upognjeno pohištvo in opeko, da takoj pošljejo prijave zavdu v Beograd, Delavski dom. V prijavi mora biti navedeno ime in priimek ter naslov našega izvoznika za avstrijskega kiupca-uivoznika, postaja, kamor se blago pošilja ter količina in vrednost blaga. Zavod priporoča interesentom, naj takoj pošljejo prijave, da bo lahko čimprej razporedil preostale kon-tigente.
NI ju izgubil.
»Ti porednež, tl! Zopet si se okoli potepal, Izgubil si zopet dva zoba!
»Ne. .mamica, v žepu jih imam.
Globoko potrti neizmerne žalosti naznanimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskreno ljubljena, nenadomestljiva soproga, mati, tašča in teta, gospa
Mici Škrabi
roj. Homma
trgovčeva soproga, lastnica frizerskega salona in posestnica
Vlak brez koles
Še letos nameravajo pričeti gradnjo železniške proge med Moskvo in Negin-skom, na kateri se bodo prvič uveljavile najmodernejše pridobitve železniške tehnike. Na tej progi bo namreč vozil vlak brez koles. Proga bo poglobljena in bo imela obliko žleba, a vlak bo vozil po nji s pomočjo krogel. Sovjetski inžer.jer-ji pravijo, da bo dosegel ta vlak hitrost 300 km na uro, tako, da bo rabil za 52 km dolgo pot od Moskve do Neginska okrog 15 minut. S problemom vlaka, ki bi vozil brez koles, se je bavil mladi ruski inženjer G, Jermolčuk že med svojimi študijami, ko je neprestano snoval načrte in eksperimentiral. Takoj po dovršenih študijah je pokazal svoji’ načrte inženjerjem sovjetske vlade in jih presenetil. toda nihče mu ni verjel, da bi se dali njegovi načrti uresničiti. Sovjetska vlada je pa odredila posebno komisijo, ki naj bi proučila konstrukcijo in' ?enjerja Jermolčuka. In izkazalo se je, da sc dajo Jermolčukovi načrti uresničiti. Zgradili so model novega vlaka in poskusi so se dobro obnesli. Novi vlak bo posebno dobrodošel na progah z velikim vzponom. Jer mol čukov izum bo torej velikega pomena zlasti za gorske železnice. Vagoni vlaka, ki bo vozil iz Moskve v Neginsk, bodo imeli obliko valja, kakor jo imajo vagoni londonske podzemne železnice.
Tatinski aristokrat
V Nizzi so zasačili v neki veliki trgovini tatu, ko je baš spravljal v žep ukraden predmet. Policija je bila zelo presenečena, ko je spoznala v ljubitelju tuje lastnine člana ene najstarejših francoskih plemiških rodbin grofa Berthiera’de Sa-vignyja. Še bolj so se pa ljudje čudili, ko je preiskava dognala, da se je mladi mož zadnje čase preživljal s sistematičnimi tatvinami luksuznih avtomobilov po francoskih letoviščih.
Snominiaite s« CMD
Mali oglasi
Prodam
NA PRODAJ
v Kamnici št. 16 za 55.000 Din. zidana, etiodružinska hiša, 3 sobe, kuhinja, z 3403 m3 velikim vrtom. Hiša in vrt je v Kamnici tik glavne ceste, šole in cerkve. Krasna solnčna lega in zdrav zrak.  	3108
DVE STARINSKI SLIkT
(?XlM m) danes, 7„
8. t. m- na prodaj v Popovičevi ul. 7	3104
I. Babič
zet.
v nedeljo, dne 5. avgusta ob 11. uri od srčne kapi zadeta, ne-doma v Gospodu zaspala.
Trup'.o nepozabne pokojnice bp v torek, dne 7. avgusta 1934 ob 16. uri v kapelici mestnega pokopališča na Pobrežju svečano blagoslovljeno in nato v lastnem grobu položeno k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica bo darovana v sredo ob 7. uri v stolni cerkvi.
Maribor, dne 6. avgusta 1934.
Feliks Škrabi
»oprog,
Riza Babičroj.Škrabi Feliks Škrabi jun
sin.
 Stanovanje
TRISOBNO STANOVANJE
v vili, dva balkona in vse pritikline oddam. Vprašati od 10. do 14. ure Medvedova ul. 18. _________3110_____
dva UPOKOJENCA
sprejmem na stanovanje in iirano. Tomšičev drevored 2. 3106
Spomnite se CMD
MARIBORSKI TKDBN
Ieden nizkih
cen Ho 15. avgusta 1934
•r 10°|o popusta
na naše običajne v iiloibah vidne cene
in«iiwvi onc^t tedna od nas. Čim večji nakup večji prihranki, «to izrabite to ugodno enkratno priliko. — Oglejta si brezobvezno ! — Prepričajte se!
Tovarniška zaloga perila, modna Ugodna JOS. KARNICNIK Glavni trg it. 11
Pri plačilu nakuplje-neqa blaga se Vam odbije 10% od iznosa računa. - Pustite *i povrniti stroške za obisk Mariborskegi
kupujte
pri nailH Inseran-tih ter oglašujte!
Sim '4.
Mariborski »V e čer n! k« Jutra.
MARIJ SKALAN:
Roman iz prazgodovine človeštva.
»Meščani semisirski! Veliki je uslišal vašo prošnjo, čarovnica je osvobojena.«
Krik množic je za trenutek utihnil, nenadoma pa je pretrgal molk nov klic:
»Pokaži jo!«
»Pokaži jo!« so kriknili tisoči.
»Izpustili smo jo in vrnila se je v svojo votlino v Osenčju,« je dejal poveljnik.
»Zakaj se potem zemlja še vedno trese?«
»Ne verjamemo.«
»Pokaži čarovnico?«
»Ljudje božji!« je kriknil Amarazis. »Ste še pametni ali ste znoreli? Kako nai vam jo pokažem, če je ni več ne v ječi ne na dvoru. Pojdite k nje v votlino Osetrcja in prepričajte se, da je tam.«
»Poglejmo, če govori resnico!« je svetovali nekdo.
»Da, poglejmo!«
»Pojdimo v Osenčje!«
»Kdo gre z nami?«
Nastal je molk. Množice so se pričele strahoma odmikati in razgubi jati. Le malo se jih je javilo, ki bi se upali odzvati
so povabilu v čarovničino podzemlje. 'Strah pred njeno čarovniško močjo je bii večji kakor pred grozotami potresa in neurja.
Množice so izginile in dvor se je oddahnil. Potresni sunki so postajali redkejši in šibkejši. Tudi neurje se je počasi poleglo. Polagoma je ugašal požar porušenih stavb. Dvor se je odpravil k počitku, a zaspati so mogli le prav redki. Strah pred ponovitvijo grozot jim je kra til spanec, dasi so bili trdno prepričani, da so po begu čarovnice pomirjeni temni bogovi podzemlja.
Tudi faraon Semiš Oiiris ni spal. Dogodki dneva in strašnega večera so mu strli oholi ponos. Nenadoma je spoznal, da so na svetu sile, nad katerimi nima vladarske oblasti. Pa ne samo sile narave, tudi sile njegovih lastnih podložnikov. Prvič v življenju je doživel upor tisočev tistih, ki so se prej kot najvda-nejši sužnji valjali v prahu pred njegovimi nogami. Ves ogromni Semisiris je poblaznel od grozot potresa, se dvignil proti njegovi vladarski, polbožji volji, in zahteval izpustitev čarovnice. Ni prosil,
zahteval je in celo grozil. Ce se ne bi bil vdal, bi bili ti tisoči kakor strašna povodenj planili na njegov dvor in ga poplavili. Rešiti bi ga bil mogel samo z brezobzirno uporabo najstrašnejšega o-rožja. Pomoriti bi bil moral tisoče svojih lastnih ljudi.
»Ali pa bi me bile poslušale moje čete?« se je vprašal. »Upirale so se tudi te. Vojščaki sami so zahtevali izpustitev čarovnice in njihovemu klicu so se pridružili dvorjani, pridružila se je celo moia lastna hči. In v družbi Asarhada-na! Kako je prišel do nje? Kaj je med njima? Mladi tujec mora izginiti. Vrniti se mora v svojo deželo, ali pa ga vržem v ječo. Se bodo tudi potem dvignile mno žice mojih lastnih podložnikov proti moji volji? Faraon faraonov, si zares postal slabič? Te je zares obsenčila čarovnija blazne starke iz Osenčja? Ha-ha-ha... Blazne starke?. Morda ni blazna: Morda je zares... Ne, ne! Nesmisel...«
Naslonil je glavo v dlani in mislil dalje:
»Zakaj so se dvignile proti moji celini temne sile podzemlja? Kje je vzrok in kakšen? Pomagati morajo svečeniki, veliki duhoven in modreci iz celic!«
Hip nato pa je že zopet mislil na čarovnico:
«Kje je Arikdinila? In Nefteta? Tudi
Nefteta je zginila z njo. !n zakaj me čarovnica sovražil?«
Starka in favoritka pa sta tedaj sedeli n?, stopnišču žrtvenika v votlini Osenčja, kamor sta pobegnili po podzemskih hodnikih, čim je potres odprl izhod iz ječe.
»Dejala sem ti, hčerka moja najdražja,« je govorila Arikdinila, da se bo brez mene in brez čarovnije zgodilo nekaj velikega. Glej, pričelo se je. Zemlja je zadrhtela, zatulila je in porušila najino ječo. Bogovi, ki maščujejo sami vsak zločin, so spregovorili glasno in jasno. Semisiris se podira ...«
»Govoriš lahko,« je odvrnila Nefteta, »a verjeti ti ne morem. To ni bilo naključje, bila je čarovnija. Čemu tajiš, da nisi čarovnica?«
»Tajim? Če bi bila, ti ne bi tajila. Pravim ti, hčerka moja najdražja: na svetu ni čarovnic in ni skrivnostnih sil, ki b: bile v oblasti človeka. Vse. kar je nepojmljivega, je izven njega, zato je tudi izven mene.«
»Kako je bilo potem mogoče, da je nastal potres, ko so naju zaprli in je porušil prav najino celico, zdrobil mogočne granitne kocke in nama odprl pot v svobodo? Zakaj ni porušil vse ječe in naju drobeče se kamenje ni porušilo?«
Iz čudne Amerike
Samski davek za ločence
V Kaliforniji se strogo drže pravila, da ni dobro človeku z dohodki živeti samemu. Svetopisemskemu reku, da človeku ni dobro samemu biti, so se pridružili še torej dohodki. Kalifornijske oblasti so izdale zakon, ki uvaja zelo visoke davke ne samo za samce, temveč tudi za ločence, čeprav morajo plačevati alimente. Naložili so jim tako težka davčna bremena, da se kar upogibljejo pod njimi.
V Holyvoodu čutijo te davke posebno filmski igralci, ki so že večkrat ločeni. Pripeti se, da živi mož sam ir. plačuje 5-kratne alimente, a tudi na take se zakon prav nič ne ozira. Odmeri jim davke kakor samcem, ki še niso okusili zakonskega stanu in nikomur ne plačujejo za tc »sladkosti«, temveč žive svobodno kakor ptički pod nebom. Nasprotno, nekateri davčni uradniki pravijo ločenim igralcem:	»Vi morate plačevati večje davke, ker vam je življenje že večkrat nudilo možnost ostati v varnem pristanišču zakonskega stanu, pa ste vedno pobegnili iz njega. Pri starih samcih je verjetno, da jih nobena ni hotela, a bi bili dobri zakonski možje. Vi ste pa dokazali, da niste sposobni za zakonsko življenje.«
Ločeni možje pa zahtevajo, da bi bili obdavčeni samo do tretje ločitve, po četrti naj bi pa bili oproščeni davkov. Svoje stališče utemeljujejo s tem, da so storili za domovino kar je bilo v njihovih močeh in da se jim ne more očitati ko-modnost kakor starim samcem. Biti štirikrat poročen in štirikrat ločen, je nesreča, toda kdor nikoli ni plava! po morju je pač strahopetnež. Guverner Kalifornije se pa najbolj ogreva za visoke davke in tako bo ostalo vse pri starem: Ločeni možje bodo morali še naprej nositi težka samska davčna bremena.
NI šlo drugače.
Mož zašepeta med pojedino ženi: »Zakaj si pa povabila toliko gostov?«
»Verjemi mi, da ni šlo drugače,c odgovori žena tiho. »Saj sem morala povabiti vse tiste, ki so nam posodili j"-dilni pribor in posodo.«
Ker mu ni zašila žepa.
»Vidiš žeinica, že mesec dni te prot.,n da bi mi zašila žep, pa mi ga še zd3j nisi. Posledice pripiši sebi. Izgubil sem poročni prstan.«
 Zgubljeno
ZLAT MEDALJONČEK
angelček, se je zgubil včeraj zvečer na razstavišču Mariborskega tedna. Najditelja pro sim, da ga odda v upravi ,,Veternika”.	3112
Ladaia konzorcij »Jutra* v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA DIVO.! REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
TANKO DETELA v Mariboru.