-3-270/f n 22 20?
lanino'
oglssi* idaio (*i ltalisn>l'
ZTT - Trt*
tol
Hi
VI* n«ft * li2# 1968 *
eta ^
Sl*
vstop'
«. *? ,1 IlsO^
n<
ti;
SS
anc *“
e P8,
0» *
j d* in° 1
*S
"S
jfcavs
$
pis&»
rf
33
ji)«'"
pfj
55?
s P'
4
stf'
ljTp
><
■j*J
rU "J
dV *»25 j 5
58lfl
K ^
<•
:£
M
f,
»S
O J
f?
”0
k
13.51
-p
itr5
sv
v
i*J
|V{
J?
xy
PRIMORSKI DNEVNIK
aku0*118 Pečana v gotovim “• Postale I gruppo
- Gena 70 lir
Leto XXVH. Št 43 (7831)
DRUGI DAN URADNEGA OBISKA V AMERIKI

TRST, sobota, 20. februarja 19711
Colombo izrazil resno zaskrbljenost zaradi protekcionističnih teženj ZDA
Razgovor o gospodarskih in evropskih vprašanjih, stališča glede Vietnama 1,1Kitajske - Čudna izjava Rogersa o Colomhovih zagotovilih glede notranjega položaja v Italiji - Oster odgovor Berlinguerja
, WASHINGTON, 19. — Drugi dan obiska predsednika vlade Co-2 "* 'n zunanjega ministra Alda Mora v ZDA je bil nabito poln #Jj'l®ovo,’i predvsem o gospodarskih vprašanjih. Colombo se je (,| .1^1 sestal z obrambnim tajnikom Lairdom, Moro pa z državnim w V°m Rogersom. Nato sta oba skupaj razpravljala predvsem o Mlel "1U ^v°stranskega gospodarskega interesa. Na sestanku so bili » 'hi: .tajnik za zaklad Connally, namestnik tajnika za trgovino Slclliano, namestnik tajnika za monetarna vprašanja Volcker, «.T°”arski svetovalec predsednika Mc Cracken ter podtajnik za Podarska vprašanja Samuels.
so itelijanskima gostoma -- - I' kongresisti italijanskega
Colj1? Sežano kosilo. Nato sta se komj0 ’n ^oro sestala z načelni-|j_ j|e,hokratične večine v senatu jg*”»Wom in načelnikom repu-^•hske manjšine Scottom.
u, ospredju zanimanja pa je bila konferenca, ki jo je imel S[®o o dosedanjih razgovorih J?1*« je dejal, da so govorili Sf01 odprto ter ob medsebojnem J^vanjit stališč in odgovomo-^..^otek razgovorov je ocenil kot .T®8 da so bili tako korist-a je predsednik Nixon povabil tj gosta na ponovni sestanek, »rt?* običajen in ki bo jutri do-ff?*' predno bosta Colombo in odpotovala v Houston.
je dejal, da ]e dopoldne 8)aAt ncem obrazložil razvoj ita-ijS^a gospodarstva, ki se je iJr?\.sa.i .je lira trdna in se je jj^ba.iska proizvodnja okrepila. Z
jJ^ariH
strani pa so prav tako o gospodarskih vprašanjih
^Predvsem o usklajevanju trgovin »e „;jarice. iz česar izhajajo mož u^resive, <ja ^ ^ poslužili kon-
J*W>o
izrazili
Jm-TT00 .ie dejal, da so ^^Pl.ienost, saj bi naredili ko-v; Oaza j od načela svobodne trgo-r ^ bilo škodljivo za ita-svetn 0 Gospodarstvo in bd imelo tyto.Vr?e Politične posledice. V tej n J/ Je Colombo omenil, da ZDA po fra.Va.k) uskladiti plačilno bilan-^jr01 z zmanjševanjem vojaških ^an'V’ zlast-l s postopnim ome-Ve»w1€rn ameriške vojaške inter-Hai'e 7 Vietnamu, ril o je Colombo obširno govo-iw . Evropski gospodarski skupaj0 hjeni razširitvi, omenil je CJt0Va »Ostpolitik*, ki jo Ita-
J?*lpira.
^l'torS?>- so govorili o evropski ktii^hei o varnosti in je Co-taito	da so stališča enaka
fie<]e f!lede ciljev te pobude, kot ^ 0J*®*obka- Konferenca ne sme SŠjt rejena na golo razlaganje sta-tWnn,.Sevne sme pretvoriti v pro-M/^hčno manifestacijo, tem-' (Jb°ra dati dejanske sadove.
okviru je italijanska dele-ikp ^Prejela na znanje ameri-oam^^nost, da bodo ohranili se-Nm obrambno ravnovesje v Ev-ij ’'bodtem ko je Italija izjavila,
ifeL zaveda nujnosti širšega so-bi o^J^evropskih držav pri skupil n°r Je bil o Srednjem vzho-
HiŠlj ^ ° vprajanjih, ki bodo Pa dan, ko se bo na to .Veg*5 vrnii mir.
MmTt* so govorili o Vietnamu.
izrazila »posebno zaskrb-Mian-i ZaTadi razvo.ja položaja, »j stališče je znano: Re-n.dokitajske krize s pogajanji. ^ j- ln Rogers pa sta ponovila, ^ v«, bri sedan.jih operacdjali, ki ^ in6 °rez sodelovanja ameriških s^no s podporo ameriških br“ sil. prav zato, da se lahko
C- Umaknejo ameriške sile Hihi r® lahko narodi tega področja (HJ^andjo.
-Kitajske je Italija ponovila h? Nit^E* ^svsm Amerike razlo ^Pucnega realizma v zvezi s
kt°v s 21 *n izmen)av0 veleposla-f1 fokingom ter pomembnost, kj^.Pnpiauje načelu, da postane 5 republika Kitajska odgo-. s® v okviru OZN.
X,
V zvezi z obiskom je prišlo do prvih polemik. In to še zlasti, ker je včeraj med tiskovno konferenco državnik za zunanje zadeve ZDA dejal, da mu je predsednik vlade Colombo zagotovil, «da se bo nadaljevalo sodelovanje med strankami koalicije levega centra in glede vloge, ki jo ima Italija proti agresivnemu komunizmu*.
Poslanec Ingrao je v tej zvezi vložil interpelacijo, v kateri pravi, da gre za zelo resno izjavo, ki zveni kot vmešavanje v notranje zadeve Italije, ki krši njeno neodvisnost in suverenost, kot bi šlo za podložni-ške odnose Italije do ZDA.
Berlinguer pa je dejal, da ta izjava, kot tudi način pisanja različnega italijanskega tiska, govori, da je glavni cilj Colombovega potovanja nuditi jamstva ameriškim voditeljem proti avtonomnemu demokratičnemu razvoju v Italiji. To pa se dogaja prav v trenutku, ko ameriška zunanja politika zaostruje svoj napadalni značaj. To /tudi spominja na žalosten značaj bivših potovanj De Gasperija v ZDA, ko so italijanski voditelji podredili interese in neodvisnost Italije ameriškemu imperializmu. Časi pa so se bistveno spremenili. Sedaj široke ljudske množice, laične in katoliške sile zavračajo vmešavanje ZDA v življenje Italije in so pripravljene braniti njeno suverenost in neodvisnost, ki je pogoj za napredek in demokracijo.
Rešena kriza deželne vlade na Siciliji
PALERMO, 19. — Deželni svet Sicilije je danes izvolil odbor, kateremu predseduje Fasino, ki je bil izvoljen še na prejšnji seji. V odboru so zastopani svetovalci levega
centra. S tem je bila rešena dolgotrajna kriza deželne uprave na Siciliji.
Avstrija bo vzpostavila diplomatske odnose s Kitajsko
DUNAJ, 19. — Komisija za zunanje zadeve avstrijskega parlamenta je danes soglasno odobrila poročilo ministra za zunanje zadeve
Kirchschlaegerja ob vzpostavitvi diplomatskih odnosov s Kitajsko. Minister je dejal, da so razgovori prešli v končno razdobje in da brez Kitajske ni mogoče rešiti velikih vprašanj svetovne politike, zlasti razorožitve. Tudi avstrijski gospodarski krogi so že dalj časa spodbujali vlado, da upošteva stvarnost, saj so gospodarski odnosi med Avstrijo in Kitajsko zelo pomembni in se jih lahko občutno okrepi.
Razprava je trajala dve uri in pol in so med njo obravnavali tudi vključitev Kitajske v OZN.
AMERISKO-SAJGONSKA OPERACIJA V LAOSU
ZDA spodbujajo intervencijo tajskih čet Ameriški senat ostro napada predsednika
Sestreljenih še pet ameriških helikopterjev - Nov kolaboracionistični napad v Kambodži - Sen. Kennedy: Politika vietnamizacije pomeni nadaljevanje vojne
WASHINGTON, 19. — Nove tajske enote so vdrle danes na laoško ozemlje, da bi pomagale ameriško-sajgonskim invazijskim silam zatreti naraščajoči odpor partizanskih sil v Laosu. Tajske enote so z ameriškimi transportnimi letali pripeljali v Cheng Heng, kjer je glavni štab »gverilcev Meos> in ameriške obveščevalne službe za severni Laos.
Vest o prihodu tajskih sil v Laos je objavil ameriški list «Washington Star*, medtem ko v uradnih krogih niso še tega potrdili, pa niti zanikali. List dodaja, da so Američani pozvali Tajsko, naj pošlje še nove oddelke, da bi ustavili »komunistično ofenzivo* na severu dr-
niiiiiiiiiiiiiiiiHuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiimnnmuiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
NA POVABILO ITALIJANSKEGA ODBORA ZA VIETNAM
Zunanja ministrica ZRV Thi Binh dospela na večdnevni obisk v Rim
Včeraj se je sestala z delegacijo vodstva PSI
RIM, 19. — Na povabilo i tali jan- j nutku», kar bi prispevalo «k skraj-skega odbora za Vietnam je do- j šanju težke izkušnje, ki jo vietnam-
spela danes v Rim zunanja ministrica južnovietnamske začasne revolucionarne vlade Ngujen Thi Binh, ki načeluje tudi delegaciji svoje vlade na pariški konferenci o Vietnamu. Na letališču v Fiumicinu so gospo Binh sprejeli posl. Riccardo Lombardi, odgovorni za zunanje zadeve pri KPI Sergio Segre in drugi predstavniki italijanskega odbora za Vietnam.
Posl. Lombardi je v Imenu odbora prisrčno pozdravil gospo Binh ter ji izrazil »solidarnost ogromne večine italijanskega ljudstva z bojem Vietnamcev za neodvisnost in svobodo lastne države*. V odgovoru na pozdrav je zunanja ministrica ZRV izrazila prepričanje, da bodo srečanja, ki jih bo imela v Rimu, pripomogla k boljšemu spoznavanju položaja na indokitajskem polotoku, ter željo, da bodo «mnogi italijanski prijatelji Vietnama vzdignili svoj glas v tem tako težkem tre-
Na srečanju so bili za PSI prisotni Riccardo Lombardi, Luciano sko ljudstvo priževlja za neodvis- de Pascalis, Enrico Manca, An-nost, mir in enotnost domovine*. itonio Landolfi, Ercole Bonacina, Gospa Ngujen Thi Binh je imela' Enrica Lucarelli in Pier Lombardo nato sestanek z delegacijo vodstva i Vigorelli. socialistične stranke. «Srečanje
pravi poročilo PSI — je potekalo v posebno prisrčnem in bratskem vz-dužju. Predstavnik PSI je potrdil politična stališča stranke do Vietnamke vojne ter priznanje, da je boj vietnamskega ljudstva osvobodilni boj. PSI — se nadaljuje poročilo — je tudi ponovno potrdilo obsodbo razširitve vojne na ves indokitajski polotok, kar oddaljuje prespektive politične in miroljubne rešitve spora*.
»Gospa Binh — je še rečeno v poročilu — je izrazila svojo globoko hvaležnost za politično akcijo, ki jo je PSI vodila v korist vietnamskega ljudstva in ki se vključuje v široko mednarodno gibanje solidarnosti in opozicije ameriški napadalni vojni*.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIliUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUUnillllllllllllllllllllllllllltlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiill
OSTRA TRENJA V VLADNI KOALICIJI
Vodstvo PSI pooblastilo poslance da sprejmejo pobude o davčni reformi
Kritima izjava demokris tjonske ga tajnika za zaklad Sinesia in polemičen odgovor finančnega ministra Pretijo ■ Polemike tudi o stanovanjski politiki
RIM, 19. — Poslanska zbornica se je danes ukvarjala s poslanskimi vprašanji in bo šele prihodnji teden v sredo nadaljevala z razpravo o šestem členu davčne reforme, ki se nanaša na davek na zvišano vrednost nepremičnin, ki je sporen, kot so vsi ostali členi zakona.
Današnje zasedanje vodstva PSI je bilo v bistvu posvečeno temu vprašanju in so na njem sklenili, da je treba upoštevati predloge sindi kalnih organizacij, dežel in lokalnih ustanov. V uradnem poročilu je nato rečeno, da pooblaščajo parlamentarno skupino PSI, da stopi v stik z drugimi parlamentarnimi skupinami, da pride do skupne ocene večine o predloženih zahtevah
Gre za pomembno sporno vpraša-
''ttiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiimmiiiiiiiiiiniiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHMiiniiiiiiiiniHiiiii
V Reggio Calabrii se položaj normalizira
V^Mlar policija še vedno ni vdrla v okraj Sbarre
^ CALABRIA, 19. — Po-Na danes ponovno odstranje-
,--------v Okraju Santa Car
t v	160 vedno ni vdr-
Sbarre ln čaka, da se «pamlrlJo duhovi*. Na t bon ** 86 Pbtožaj v mestu ved-^ Pomirja in postaja očitno, NV^tvalcl do skrajnosti nar %> T* stalnih izgredov ln da sl %hi“arri0 še miru. Zato so tudi
si
, nasilnežev vedno manj šte-5,1 tudi očitno Izolirane od
- Je policija odstranila ^ v Okraju Santa Catertna, V , ponoči postavili, pri če-Prišlo do težav, ker so ba-Povezali z električnim o-V Javne razsvetljave, ^^teču mesta Je bilo mimo
ln so bili vsi uradi ln trgovine odprti.
Zvečer Je policija aretirala Elia Barbuta, 29-letnega člana akcijskega odbora, o katerem niso dali podrobnejših podatkov. Popoldne Je prišlo do novih incidentov okrog prenočišča Alba, kjer so nameščeni oddelki bataljona «celece». O-krog poslopja so se, kot že v preteklih dneh, zbrale skupine mladincev, ki so metali kamenje, policija pa je odgovorila s sodzllnlml bombami.
Preteklo noč Je prišlo do prekinitve železniškega prometa na progi med postajama Lido ln Santa Caterina, kjer Je eskplodlrala papirnata bomba. Eksplozija ni po-vzro"lla škode, promet pa so ustavili iz varnostnih razlogov.
nje, saj so sindikalne organizacije sprejele zelo ostro kritično stališče do vladnega zakonskega predloga o davčni reformi, po drugi prati pa so republikanci že izjavili, da nočejo ničesar slišati o kakršnih koli spremembah, češ da so se o zakonu že prej dogovorili na sestanku med predstavniki štirih vladnih strank.
V	tej zvezi je zanimiva izjava podtajnika ministrstva za zaklad Sinesia, ki pripada levičarski struji «forze nuove* in ki pravi, da se premika davčna reforma med tisočerimi težavami, kar dokazuje bistveno spremembo parlamentarnega sistema: parlamentarne skupine imajo več avtonomij kot v preteklosti, kar je zasluga sindikatov, saj se parlamentarci zavedajo, da morajo odgovoriti na pričakovanja javnega mnenja in delovnih ljudi in da ni tako pomembna strankarska disciplina.
Sinesio nadaljuje, da gre za temeljni državni zakon, ki naj zagotovi vladno intervencijo glede struktur in ki naj omogoči nadaljnje reforme. Prav zaradi tega je nujno, da zakon temelji na jasnih načelih davčne pravičnosti. Absurdno je, da se v družbi v razvoju obdavčuje dohodek, ne obdavčuje pa se premoženje. Tako se zavirajo investicije in se nagrajuje neproduktivnost, dobički od mobiliziranega kapitala, dobrine, ki se skrivajo in dolgoročne špekulacije. Prav tako je res, da bo izvedena resnična davčna reforma, kadar bo zmagal boj proti davčnim utajam. Podtajnik je svojo kritično izjavo zaključil, ko je sedanji zakon primerjal s sistemom krp, ki utrjuje v davkoplačevalcih prepričanje, da se bo nadaljevalo s krivičnim državnim sistemom.
V	polemiko je danes posegel tudi finančni minister Preti, ki pravi, da so bili letošnjega januarja davčni dohodki za 17,33 odstotka nižji od predvidenih, kar da predstavlja pomemben rizik, zlasti ko gre za izvajanje obsežnega programa
reform. Preti je zavrnil vsako možnost nadaljnjih olajšav za one, ki imajo dohodke izključno od najemnega dela, kot tudi znižanje odstotka dopolnilnega davka na predmete široke potrošnje. V tej zvezi pravi Preti, da bi država izgubila milijardo lir dohodkov, če bi včeraj prodrl komunistični popravek o zmanjšanju davka IVA in da bi tako propadla celotna reforma.
Zlasti pa je oster Preti v svoji polemiki s podtajnikom Sinesijem, ki je po njegovem mnenju dal dvomljive izjave o dohodku na premoženje ter da take pobude niso v redu, češ da je prešel svoje pristojnosti.
Vse kaže, da stvari niso povsem jasne niti glede reforme stanovanjske politike in so danes zvezna tajništva CGIL, CESL in UIL prosila ministrstvo za delo, da jim čimprej posreduje besedilo vladnega zakonskega predloga. Sindikati pravijo, da izhaja iz neuradnih vesti, da je to besedilo bistveno drugačno, kot bi moralo biti na osnovi zadnjih zaključkov razgovorov med vlado in med sindikati.
V	tej zvezi so sprejele kritično stališče tudi ACLI, ki pravijo, da je vlado skrbela samo slaba konjunktura gradbeništva, da pa ostaja bistveno vprašanje stanovanj nerešeno.
Ivzršni odbor MSI je ob prisotnosti tajnika Almiranteja in predsednika De Marsanicha danes obravnaval osto »kampanjo komunistov in socialistov proti MSI* in u-gotovffl, da ta kampanja ni uspela, temveč je utrdila v javnem mnenju prepričanje, da obstaja resnična nevarnost za svobodo, mir in delo Italijanov na levici. MSI se zahvaljuje še zlasti mladinskim organizacijam, ki so dale dokaz »avtokantrole, enotnosti stališč in odgovornosti*.
V	poročilu se tudi govora o odprti potvori dela KD frontističnim poskusom, kar je bilo v nasprotju s stališčem tajništva stranke in predsedstva vlade.
Po pisanju «New York Timesa*
Egipt pripravljen podpisati mirovno pogodbo z Izraelom
Edini pogoj je umik izraelskih čet z zasedenih ozemelj
NEW YORK, 19. - Egipt je pripravljen podpisati mirovno pogodbo, če se bo Izrael umaknil z vseh ozemelj, Id jih je zasedel leta 1967. To vest objavlja današnji «New York Times*. Id poroča, da .je Kairo izrazil to svojo pripravljenost odposlancu OZN Gunnarju Jarringu.
Newyorški dnevnik komentira, da gre za zelo pomembno koncesijo EgjPta_ Izraelu in sploh za najvažnejšo diplomatsko pobudo zadnjih mesecev.
Izraelska vlada pa se medtem še vedno obotavl.ja in odlaša z odgovorom na memorandum veleposlanika Jarringa. Izraelskega poslanika v Washingtonu Rabina so danes priklicali v Tel Aviv na posvetova nja, ki bodo verjetno zadevala a meriško stališče do zadnjih Jarrin govih pobud in do razvoja mirov nih razgovorov. Odpoklic diploma ta v bistvu potrjuje vesti iz diplo matskih krogov, po katerih naj bi Washington izvajal pritisk na Izrael, da bi podobno kot Kairo zavzel nekoliko bolj popustljivo stališče do zadnjih mirovnih predlogov. ZDA naj bi med drugim predlagale Izraelu. naj določi okvirni datum za umil: z zasedenih ozemelj.
Doslej pa ni nobenih znakov, da bi v Tel Avivu utegnila prevladati bolj zmerna stališča. To je potrdil danes tudi minister Izrael Galili, Id vel.ja za nekakega glasnika Golde Meir. Ta je izjavil, da je izraelski umik z nekaterih o-zemelj nepojmljiv, če prej ne pride do mirovnega sporazuma.
Včeraj so se v New Yorku sestali veleposlaniki štirih velesil, Id so razpravl jali o položaju na Bliž njem vzhodu. Kot se je zvedelo, je bil v središču razgovora predvsem problem jamstev, ki naj bi .jih velesile zagotovile v primeru sporazuma med Izraelom in Arabci.
žave, medtem ko so ameriško - saj-gonske čete zaposlene na Jugu na področju »Hošiminhove poti*.
O poteku ameriško - sajgonske operacije v južnem Laosu so tudi danes vojaška poročila dokaj skopa. Ameriško poveljstvo je sporočilo, da so partizanske sile sestrelile včeraj še pet helikopterjev, trije ameriški vojaki pa so bili pri tem ubiti. Med sestreljenimi helikopterji je tudi ogromni »Sea stallion*, ki je dolg 27 metrov in stane več kot 1300 milijonov lir. To je največji med vsemi tipi helikopterjev, ki jih Američani uporabljajo v Indokini. Po uradnih vesteh so torej ZDA zgubile v južnem Laosu od začetka invazije 19 helikopterjev, po neuradnih vesteh iz ameriških krogov pa najmanj 24, medtem ko jih je ravno toliko močno poškodovanih, čeprav jih bo možno popraviti. V severnem delu Laosa pa je včeraj strmoglavilo letalo tipa »phantom*. in to — kot pravi uradno sporočilo — iz »nepojasnjenih razlogov*.
O najhujših bojih poročajo danes iz severnega dela Južnega Vietnama v pokrajinah Ke San in Quang Tri, kjer se zbirajo invazijske čete nedaleč od laoške meje. Partizani so s topništvom obstreljevali nekatere ameriške postojanke in artilerijske baze ter povzročili materialno škodo, medtem ko ni vesti o človeških žrtvah. Zaskrbljujoče vesti prihajajo tudi iz Kambodže, kjer so južnovietnamsU kolaboracionisti odprli novo fronto na področju reke Mekong, kakih sedem kilometrov jugozahodno od mesta Kompong Thach. Nove akcije se u-deležuje okrog 1.400 mož sajgonske vojske.
V ameriških parlamentarnih krogih se medtem zaostruje polemika proti Nixonovi novi pustolovščini na laoških tleh. Poslanec Kalifornije Paul McCloskey, ki prav tako kot Nixon pripada republikanski stranki, je celo predlagal, naj bi preučili možnost, da bi predsednika javno postavili na zatožno klop zaradi njegovih pobud v Kambodži in Laosu. Poslanec je izrazil mnenje, da je Nixon s sklepom, da pošlje letala nad Laos in Kambodžo, šel preko ustavnih pooblastil ter ignoriral jasno izraženo voljo kongresa. McCloskey ni sicer predlagal formalne obtožbe predsednika. V
tem primeru bi morali uvesti posebni sodni postopek, v katerem bi senat izvrševal funkcijo žirije.
Zelo ostro sta kritizirala Nixono-vo politiko v Indokini tudi senatorja McGovern, ki je pred kratkim napovedal svojo kandidaturo na prihodnjih predsedniških volitvah, ter Edward Kennedy. Prvi je obtožil predsednika Nixona, da »se igračka s tretjo svetovno vojno* ter da se je odrekel politični rešitvi spora. Dejal je tudi, da bo morala vlada nositi odslej vso odgovornost »za vsako zgubljeno življenje*. Senator Kennedy pa je sprožil odločen napad proti politiki tako imenovane « vietnamizacije ». «Vietnamizacija pomeni vojno in še vojno — je
dejal — ter nima nič skupnega s koncem nasilja, ker je prav o-bratno politika nasilja*. Kennedy je tudi izrazil začudenje, da niso A-meričani odločneje protestirali zaradi invazije Laosa. »Invazija Kambodže in invazija Laosa sta nujni posledici politike vietnamizacije*, je zaključil senator Kennedy.
Polemično je komentiral predsednikovo politiko tudi senator William Fulbright, predsednik zunanjepolitične komisije senata. «Nixonove izjave na zadnji tiskom konferenci me ne čudijo«, je dejal. »Jasno je, da namerava predsednik storiti na azijskem Jugovzhodu vse, kar se mu zljubi, mi pa ne moremo ničesar storiti, da bi ga ustgvili*.
iiiiiimiminiiiiiiiiiimiiiiiimiiiniiiiiiiiiimiimiiiiiuiiiiiraiiiuiiimiiimimmmmiiiimmmiiiimiiaiiiiii
JUGOSLOVANSKI PREDSEDNIK SE JE VRNIL V KAIRO
Danes zaključek Titovega obiska
Položaj na Bližnjem vzhodu in na Sredozemlju v središču razgovorov s predsednikom ZAR Sadatom
KAIRO, 19. — Predsednika Jugoslavije Tito in ZAR El Sadat sta se danes po dvodnevnem obisku v Aleksandriji vrnila v Kairo, kjer sta popoldne imela sklepne razgovore. Uradni obisk predsednika Tita se bo namreč jutri končal in se pričakuje tudi objava skupnega sporočila o obisku in razgovorih. V teh razgovorih, ki so potekali v izredno prijateljskem in delavnem ozračju, sta predsednika posvetila posebno pozornost trenutnemu položaju na Bližnjem vzhodu in pobudam	politično in miroljubno rešitev	krize.
V krogih, ki so v tesnih stikih z egiptovsko delegacijo, se poudarja, da .je obisk predsednika Tita posebnega pomena ne le za skupne napore za izboljšanje razmer na tem področju Sredozemlja, za katere je Jugoslavija kot sredozemska država zainteresirana, temveč tudi v širšem smislu. V proučevanju sedanjega razvo.ja političnih razmer v mednarodnih odnosih sta
predsednika prav tako veliko pozornost posvetila delovanju neuvrščenih in pri tem poudarila potrebo povečanja dejavnosti neuvrščenih držav pri reševanju mednarodnih vprašanj posebno v okviru svetovne organizacije.
Kairski list »Al Abram* v svojem današnjem poročilu o Titovem obisku piše, da .je jugoslovanski predsednik prejel včeraj pismo od sovjetske vlade. Dnevnik pravi, da je pismo izročil Titu sovjetski poslanik Vinogradov, ne navaja pa vsebine pisma. V egiptovskih krogih poročajo tudi, da se je Vinogradov udeležil dela razgovorov, ki sta jih predsednika Tito in El Sadat imela včeraj v Aleksandriji.
GENOVA, 19. - Fašistični zločinci so razbili okno in nato polili bencin v sedež sekcije KPI v Ul. Vemazza v Genovi. Požar je po-
vzročil resno škodo in so ga gasilci s težavo pogasili.
POZIV MINISTROV VARŠAVSKEGA PAKTA NA SESTANEK 0 EVROPSKI KONFERENCI
Zunanji ministri držav varšavskega pakta so se sestali v sredo in
rih ljudske skupščine
»iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuniiiiiiiiiiniiiiiiiii,i„,„i,liI,ill|U,i,lllllllll,lullmlll,lllllllll(llll(llllllllulJJIIllll||l||lll(JBInllllnu||(|||||||||||(((|||)||m||||||M||||#ilH|Httttmn
CK ZK Slovenije o gospodarskem položaju in o napovedanih ustavnih spremembah
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 19. - Danes Je bila v Ljubljani 18. seja CK ZK Slovenije. Razprava na seji je bila predvsem namenjena idejnopolitični ta družbenoekonomski oceni po reformskih procesov, vštevši tudi tiste, ki so neposredno povezani z izvajanjem stabllizactjskgea programa v Jugoslaviji. V razpravi so poudarili, da tako reforma kot stabilizacijski program terjata v Izvajanju popolno disciplino ta odgovornost. Odpovedati se je troha zato kompromisnemu popuščanju glede osebne neodgovornosti ta z odločno politično akcijo se Je treba usmeriti k učinkovitemu obračunu z vsemd zaviralnimi elementi na gospodarskem ta družbeno- političnem področju. Omenjali so pojave kljubovanja ukrepom za za-mrznjenje cen, o omejitvi porasta
osebnih dohodkov ln prizadevanja za zmernejšo investicijsko ta splošno potrošnjo.
Gospodarstvo je sprejelo stabilizacijske ukrepe, tako so menili u-deleženci razprave, kot nekakšno preprosto matematično nalogo in se z večjo silo, kot je treba, lotili preračunavanja, kakšen gospodarski učinek bodo gospodarski ukrepi Imeli. Predvsem pa so v razpravi poudarili, da brez smotrnih ekonomskoslstemskih rešitev ni mogoče uresniči ti tudi obsežnih in politično zelo občutljivih, vendar pa nujno potrebnih ustavnih sprememb.
Razprav o preosnovi družbeno ekonomskega sistema ni zato mogoče ločiti od razprav o razvoju druž-beno-ekonomsklh odnosov ta predvidenih ustavnih sprememb. Po
razpravi Je centralni komite menil, da morajo komunisti o vseh strukturah od republike prek občin do gospodarskih organizacij takoj začeti enotno akcijo za stabilizacijo gospodarstva ta za nadaljnji razvoj gospodarskega sistema. Stališča glede sprememb družbeno -ekonomskega sistema so bili sprejeli že na poprejšnjih sejah oemtrataega komiteja, o nadaljnji akcljd pa so sklenili počakati na bližnjo sejo predsedstva ZKJ, ki bo posvečena prav tem vprašanjem.
V nadaljevanju seje so še sprejeli predlog o ustanovitvi komisije CK za kadrovsko politiko ln se domenili, da bodo tretjo sejo konference ZK Slovenije posvetili širšim vprašanjem socialnih razlik ta vloge zveze komunistov pri tem.
D. KOŠMRU
v četrtek v Bukarešti v prosto-
BUKAREŠTA, 19. — Zaključil se je sestanek zunanjih ministrov držav članic varšavskega pakta, ki je bil posvečen prvenstveno evropski konferenci o varnosti. Po sestanku so izdali obsežno uradno sporočilo, v katerem pozivajo na pripravljalni večstranski sestanek na osnovi lanskega predloga finske vlade.
Sest zunanjih ministrov je ugotovilo, da je na osnovi prizadevanj socialističnih in drugih držav prišlo do določenega napredka pri naporih za pomirjenje in da je zaradi tega možno, da pride do sklicanja konference o evropski varnosti čim perj. V sedanjem razdobju je zlasti pomembno, da se ne zavlačuje s sestanki na večstranski ravni, ki naj pomenijo novo in učinkovitejše razdobje priprav. V tej zvezi so izrekli polno podporo finski pobudi.
Skupno besedilo so istočasno objavili v vseh glavnih mestih držav članic varšavskega pakta, Takoj po sestanku so ministri zapustili Bukarešto.
RIM, 19. — Izvršni odbor PSDI je bil uradno sklican za četrtek 25. februarja ob 10. uri, ko bodo volili tajnika stranke in as ta to vo dilne člane.
RAZGOVORI PREDSTAVNIKOV SINDIKATA SLOV. ŠOLE V RIMU
Podpredsednik vlade De Martino sprejel prof. Škerlja in Sancina
Čimprej je treba odobriti zakonski osnutek Belci - Škerk Zahteva po popravkih ministrske odredbe za habilitacijo
IZJAVE ŽUPANA SPACCINIJA V IMENU VSEH DEMOKRATIČNIH STRANK
v v
V sredo, 17. t. m. je sprejel zastopnike Sindikata slovenske šole podpredsednik vlade poslanec Fran. cesco De Martino. Profesorja Franc Škerlj in Mitja Sancin sta vladnemu podpredsedniku prikazala nekatera še nerešena vprašanja slovenske šole in še zlasti slovenskih profesorjev.
še istega dne sta se zastopnika Sindikata sestala s predsednikom poslanske prosvetne komisije poslancem Romanatom ob navzočnosti poslancev Albina Škerka in Di-na Mora. Na tem sestanku so podrobno razpravljali o zakonskem osnutku Belci-škerk. Zvečer sta sprejela v palači Madama zastopnika sindikata senatorja Bettlol in Albarello. Senatorja sta obljubila, da bosta že naslednjega dne postavila na senatni seji pismeni vprašanji o zadnji odredbi prosvetnega ministra in o njegovem dekretu, ki razpisuje natečaj za stalni sta-lež na slovenskih srednjih šolah.
V četrtek pa je sprejel slovenska sindikalista podtajnik na prosvetnem ministrstvu poslanec Elio Ro. sati. Profesorja sta pojasnila podtajniku položaj, ki je nastal v zvezi s pomanjkljivo ministrsko odredbo o razpisu habilitacij za slovenske srednje šole ter z dekretom prosvetnega ministra za razpis natečaja za stalni stalež. Sporazumno so ugotovili, da bi bilo najboljše, če bi bil čimprej odobren zakonski osnutek Belci-škerk in bi bile odpadle vse pomanjkljivosti, ki so jih povzročile nejasnosti in protislovja v omenjeni ministrski odredbi.
Poslanec Rosati se je obvezal, da bo napravil vse, kar je v njegovih močeh, da bi bil ta osnutek sprejet v najkrajšem času in da se bo v bližnji prihodnosti sestal ponovno z zastopniki Sindikata slovenske šole, da bi z njimi razpravljal o organikih za slovenske šole.
da ne jima zdi zamenjava zemljišč ugodna za občino.
Ob začetku seje je odbornik Terčon sopročil, da je občinska uprava postavila dvojezične napise na občinske otroške vrtce.
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET ZAHTEVA RAZPUST FAŠISTIČNIH ORGANIZACIJ
Uradno imenovanje 120 članov prvih 6 rajonskih konzult
Deželni PSI o stališču KD
Včeraj je bila seja deželnega izvršnega odbora PSI, ki je razpravljal o političnem položaju, ker se bo namreč danes ponovno sestal deželni odbor, ki bo nadaljeval diskusijo, začeto pred dvema tednoma.
Deželni odbor PSI negativno ocenjuje stališče deželnega tajnika KD, ki z vnaprejšnjo sodbo zagovarja nepopustljivo obrambo formule or-organske leve sredine. Ponovno poudarja nujnost resne konfrontacije o vsebinah ter obveznostih stranke za odločno akcijo v podporo razvojnega procesa in preporoda dežele.
Danes se bo sestal tudi deželni odbor KD.
Kot zadnja lanska je bila tudi prva letošnja seja v znamenju antifašistične enotnosti v trenutku, ko je župan iinž. Marcello Spaccini prebral izjavo, okoli katere so se soglasno zbrali predstavniki demokratičnih strank: KD, KPI, PSI, PSDI, PSIUP, PRI, SSL, MIT in s pridržki tudi PLI.
Župan je v svoji izjavi, za katero so bili povod dogodki v Reggio Ca-labrii in zločinski umor v Catanza-ru, zahteval, naj se v skladu z zakonom razpustijo fašistične organizacije.
«Še enkrat moramo iz sejne dvorane občinskega sveta v Trstu
ki
je odlikovan s kolajno za zasluge v odporniškem gibanju,* je dejal župan zbranim svetovalcem, »obsoditi nasilje, s katerim se zadnje mesece odlikuje politična dejavnost skupin, ki- bi rade okrnile demokratične ustanove v Italiji*.
«Dogodki v Kalabriji so vrhunec jasnega načrta neofašističnih sil, ki mu je bil pred kratkim priča tudi
NiiiiiffinmiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,n,„IIMIr1l|„miimill,llllIltIIIIIIUJUIII||,|||mi|l|||||||||||||||||||im||||||||||nl||
NA VČERAJŠNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
sam Trst,* je nadaljeval in povedal, da hoče biti glasnik pobud različnih sil, ki so se obrnile nanj iz različnih razlogov, a se sklicujejo na ideale odporništva, zato j>a obsoja «vse nasilne akcije in poskuse razkrajanja, ki jih uresničujejo neofašistične sile*. To pa posebno obsoja zato, «ker nočemo, da bi se uničila svoboda, priborjena v antifašistični in antinadstični borbi in ki jo določa ustava*.
(Prav zato, da se obvarujejo de mokratične svoboščine, ki jih določa ustava, pa morajo biti odločno spoštovani zakoni, ki prepovedujejo obnavljanje, v kakršni koli obliki, razpuščenih fašističnih organizacij in vseh pol vojaških formacij, ki s samim obstojem dokazujejo, da delujejo v prevratniške in uničevalne namene.*
Protest vseh antifašistov mora biti enodušen, je nadaljeval župan in pozval vse sile k budnosti prod nedemokratičnim in zločinskim sredstvom političnega boja, tudi zato,
Seja obč. sveta v Nabrežini
V Nabrežini je bila včeraj seja občinskega sveta, ki je odobril o-bračun za leto 1969, nekatere upravne sklepe in prodajo zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš. Odobril je tudi (svetovala KPI so se pri tem vzdržali) zamenjavo 2.500 kv. m občinskega zemljišča v Nabrežini -
kamnolomi, kjer naj bi hotelir Me-	.	...	_
tlikovec zgradil vojašnico za kara- ma ACLGAT svoja zajetja. Gre za
V
Zupan Spactini je ponovno zavrnil trditve o onesnaženju pitne vode
Strogo nadzorstvo nad dovajanjem vode iz kraških zajetij - Prijateljska podpora obmejnih krajevnih oblasti v Jugoslaviji zahtevam tržaške ob-činske uprave - Filtri v Ilirski Bistrici bodo dokončani do leta 1972
V samem začetku včerajšnje seje tržaškega občinskega sveta je župan izkoristil uro, ki je namenjena odgovorom na postavljena vprašanja, za natančno analizo položaja. nastalega po alarmističnih vesteh o nevarnosti okuženja pitnih voda, ki jih dovaja novi podmorski vodovod iz ustja reke Timave.
Zupan je s tem odgovoril na u-strezna vprašanja svetovalcev Gef-therja Wondricha, Morpurga in Ce-sareja.
Prvi del svojega posega Je Spaccini posvetil tehničnim in geološkim značilnostim kraških voda, kjer i-
binjerje, za 7.500 kv m Metlikov-čevega zemljišča pri Slivnem... Sve-. tovalca KPI Albin Škerk in Alojz Markovič sta pripomnila, da se jima zdi zadeva precej čudna in da bi moral« vojašnico zgraditi pristojne oblasti, sicer pa se nekatere vojašnice, ki so jih zgradili pred nekaj leti, prazne, ali skoraj prazne, ter propadajo. Tudi svetovalec Colja (PSI) in Brezigar (SL) sta izrazila svoje pomisleke, pripomnila pa sta.
dve skupini zajetij pri Nabrežini
tudi industrijskega značaja.	;	De Piero, odgovoren za šolsko ko-
Glede značilnosti podtalnih voda I misijo pri deželnem odboru KPI, je Spaccini dejal, da ponikalnica j zaključke pa bo povzel prof. Gio-
Reka, ki se steka v škocjansko ja mo, različno vpliv na vode Timave in ostalih zajetij. V dneh, ko je mnogo vode, predvsem zaradi dežja, pa pride celo do prekipevanja podtalnih voda čez razvodnico in vpliva na zajetja tudi voda iz Soče in Vipave. Vpliva na vodno stanje tudi podzemsko jezero pod Ses-ljanom, v katerem se v glavnem zbira deževnica, ki je čista. Od časa do časa tudi ta prekipeva in vpliva na zajetja.
Zato pa je še posebno težko u-gotavljati, v kolikšni meri vplivajo odtoki tovarn v Ilirski Bistrici na
in obustju Timave ter zajetja jRan- j čistočo pitne vode v teh zajetjih, daccio* in (Sardoč*. Prva skupina 23. in 24. novembra lani je prišlo zajetji daje 150 tisoč kub. metrov (j0 prvega pojava onesnaženja (v vode dnevno, druga pa nekaj več merj, ki je znatno pod toleranco),
kot 20 tisoč kub. metrov. S sedanjimi možnostmi lahko zagotovi vodovod dobavo 220 tisoč kub metrov dnevno v poletnih mesecih, če pospeši črpanje, normalno pa lahko daje 160 - 170 tisoč kub. metrov, kar je dovolj in krije vse potrebe.
MiliiHiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiuiiimiiiinatniiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiii
POVRATEK TRŽAŠKE DELEGACIJE IZ BUDIMPE ŠTE
Nov uvozno-izvozni sporazum z Maspedom
Madžari niso zadovoljni s poslovanjem tržaške luke in se raje obračajo na Koper in Reko zaradi ugodnejših prevoznih tarif
Te dni se je vrnilo iz Budimpešte gospodarsko odposlanstvo iz Trsta, v katerem so bili glavni ravnatelj Neodvisne ustanove za tržaško luko inž. Colautti, podpredsednik gen. Cittadini in generalni tajnik trgovinske zbornice dr. Steinbach. V glavnem mestu madžarske republike so člani odposlanstva podpisali sporazum z uvozno-izvoznim podjetjem Masped, o tranzitu madžarskega blaga čez naše pristanišče v letu 1971.
Ob svojem povratku iz Madžarske, nista niti pristaniška ustanova, niti trgovinska zbornica imeli za potrebno, da bi obvestili javnost o tem novem sporazumu, kakor se to dogaja povsod po svetu. Prav tako ni znano, na kolikšen obseg blagovnega prometa se glasi novi sporazum. Lansko leto je tranzit madžarskega blaga dosegel slabih 40.000 ton, leto poprej pa je bil še za tretjino manjši.
Madžari so nezadovoljni s tržaško luko in se rajši poslužujejo Reke in Kopra, v giavnem zaradi tega, ker so železniške tarife za promet iz zaledja čez Trst znatno višje od tarif, ki veljajo za Reko in Koper. Uprava italijanskih železnic, ki hoče obdržati na progi Videm - Trbiž blagovni promet iz Avstrije in južne Nemčije, ki bi sicer po zemljepisnem in gospo darskem kriteriju spadal na progo Nova Gorica - Jesenice - Podrožica in zlasti na progo Trst - Postojna -Ljubljana - Maribor - Šentilj, je umetno dvignila tarife za prevoz blaga na železniški relaciji Trst -Opčine in s tem zavrnila del zalednih klientov, si so se usmerili na železniški progi, ki peljeta iz zaledja na Reko in v Koper. Kolikor se Madžari poslužujejo tržaške luke, se promet odvija v glavnem po cesti.
Vprašanja avtoprevoznikov pred gospodarsko konzulto
Te dni se je pod vodstvom pred-sednika C. Sofianopula gesta! odsek za promet po kopnem in po zraku
pri pokra jinski gospodarski konzul-ti. Na sestanku so strokovnjaki raz previjali o štirih zakonskih načrtih, ki jih je pred časom pripravil medministrski odbor za avtoprevozni-štvo in ki se nanašajo na ustanovitev vsedržavne zbornice avtoprevoznikov, ki se ukvarjajo s prevažanjem blaga za tretje naročnike, na novo disciplino avtoprevoz ništva, na prometne storitve, ki jih s0 my povedali, da izvajajo avtoprevozniki na lastno' pest in končno na sistem italijanskih notranjih tarif za prevažanje blaga po cesti.
V razpravo so posegli prof. Fon tanella s tržaške univerze, ravnatelj za promet pri deželni upravi dr. Capaccioli, predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi in številni avtoprevozniki. Med razpravo so prišla na dan razna gledišča v zvezi z nakazanimi problemi Ta gledišča bodo sedai zbrali v po seben dokument in ga po odobritvi zborničnega odbora odposlali pristojnim oblastem.
Strokovnjaki so razpravljali tudi o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo poslovanje ronškega letališča in zlasti vzpostavitev mednarodnih rednih zvez z zaledjem. Načeli so tudi vprašanje napovedane ustanovitve posebne letalske družbe za tri Benečije, in sicer na pobudo Konzorcija za razvoj letalskih zvez v treh Benečijah, V tej zvezi so se odborniki izrekli načelno za možnost ustanovitve take družbe, vendar pa bodo o tem vprašanju podrobneje razpravljali še v bližnji prihodnosti.
drugič pa samo en dan, 2. februarja letos. V obeh primerih so zajetja izklopili in iih nadomestili z intenzivnejšim črpanjem v drugih. Vsekakor, ja dejal Spaccini, je občinska uprava posegla pri pristojnih oblasteh, od zunanjega ministrstva do razsodišča o vodah, poleg tega pa so jo podprle občinska uprava v Sežai in uprava jame v Škocjanu, zaradi česar so v Ilirski Bistrici že pred časom sestavili načrt o novih filtrih, ki so že na pol urejeni. Dokončno bodo filtri urejeni, je dejal Spaccini, leta 1972.
Pri tem je Spaccini še enkrat poudaril, da je hitra rešitev tega vprašanja bila uiogoča predvsem zaradi prijateljskega vzdušja in sosedskega sodelovanja med tržaško občinsko upravo in jugoslovanskimi oblastmi.
Ni nevarnosti, torej Ostaja pa vprašanje zajetij pri Pierisu na Soči, kar ..ahteva finansiranje v višini 2,5 milijard lir, ko bo razsodišče za uprabo voda odobrilo tržaški načrt. Gre za nov nadzem-ski vodovod dolg 13 km, ki bo priključil te vode na tržaški podvodni vodovod.
Spaccini je tudi omenil obisk pri zunanjem ministrstvu v Rimu, kjer se stvari u-rejajo v zelo prijateljskem vzdušju in da je ministrstvo pripravljena tudi sodelovati pri kreditiranju u-reditvenih del.
Omenil je, končno. Se nadzorni sisteme, ki jamčijo, da bo voda v ceveh mikrobiološko in kemijsko čista. Kot neresnične je zavrgel vsake glasove o možnosti, da bi trebensko smetišče kakorkoli vplivale z odcejanjem vode na režim pitnih voda
vanni BerHnguer, član centralnega komiteja KPI ln kulturne sekcije.
ZA RAJONSKE KONZULTE
Nove primarne volitve KD
Konec marca bodo »primarne* volitve Krščanske demokracije v Trstu za določitev predstavnikov stranke v nadaljnjih šest rajonskih konzultah, ki jih bo treba še ustanoviti. Tako so sklenili na sestanku, katerega so se udeležili voditelji demokrščanskih sekcij, ki so zainteresirani pri teh novih konzultah. Kandidature bodo začeli vlagati že ta ponedeljek pri osrednji volilni komisiji na Trgu S. Giovanni 5, zadnji rok pa je do 20. ure 11. marca.
Ta druga skupina (primarnih* vo litev zadeva okrajne konzulte za Rojan Greto Barkovlje, Staro mitnico, Sv. Vid - Staro mesto, Vzhodna gornji Kras. Skedenj Čar-bolo in Sv. Jakob.
Medtem se je sestalo tudi 41 že izvoljenih zastopnikov stranke, ki so bili izbrani na primarnih volitvah za prvih šest konzult. Sestanka so se udeležili tudi pokrajinski podtajnik KD Vigini. vodja skupine KD v občinskem svetu Ri-naldi in tajnik mestnega odbora Chersi. Razpravljali so o razlogih in kriterijih, ki so privedli do u-pravne decentralizacije, o vprašanjih, ki jih bodo morali načeti novi organizmi, o njihovi funkciji in predvsem o odgovornosti, ki jo bodo morali imeti novi svetovalci kot glasniki potreb in živih stvarnosti posameznih okrajev v okviru harmoničnega razvoja vse mestne skupnosti.
• Deželni odbor KPI prireja danes ob 15.30 v ljudskem domu v Ul. Madormina 19 zasedanje o temi: «9ola, dežela, načrtovanje*. Uvodno poročilo bo podal Angelo
Deželno odposlanstvo pri ministru Nataliju
Minister za kmetijstvo Natali se je včeraj v Rimu sestal z odposlanstvom iz naše dežele, ki ga .je vodi! predsednik deželnega odbora Berzanti in v katerem so bi li parlamentarca Armani in Bres sani, deželna odbornika za kme tijstva Comelli in za industrijo Dulci. predsednik deželne ustanove za razvoj kmetijstva Lucca in ravnatelj ERSA BeUavite.
Deželni predstavniki so prikazali ministru Nataliju problem napovedane zapore sladkorne tovarne v Cervignanu, s čimer bo hudo prizadeto zlasti kmetijstvo v Furlanski nižini. Deželni predstavniki se bodo te dni sestali še z mini strom za industrijo in trgovino Gavo.
da se onemogoči zaviranje socialnega vrenja, ki ga v pozitivnem smislu doživlja italijanska družba.
Župan je odločno odklonil tezo o (nasprotujočih si skrajnostih*, ld vsekakor ne morejo opravičiti fašističnih nasilij, saj ta teza lahko samo koristi spirali nasilja v državi, ne more pa ga uničiti. Pač pa je obsodil (pustolovske poskuse sil, ki niso povezane z ljudskimi množicami in dejansko koristijo načrtom reakcionarne desnice*.
Župan je nadaljeval, da mora biti skupna obveza predvsem socialni in državljanski napredek Italije in Trsta.
Povedal je tudi, da je poslal brzojavko županu Catanzara, v katerem je izrazil ogorčenje tržaškega prebivalstva ter izrazil željo, da bi v Kalabriji premostili te težke trenutke in da bi se tam položaj preko demokratične dejavnosti deželne ustanove in ob pomoči vse države, čimprej pomiril.
Sam župan je povedal še, da se — seveda — mi sovci niso strinjali s to izjavo iin da so se ji liberalci pridružili v duhu, poudarjajo pa nasprotovanje nasilju, (ki prihaja od vseh strani*.
Komaj je župan začel govoriti, je misovec De Vidovich prosil za besedo. Ker je Spaccini mimo nadaljeval, je za besedo prosil ob koncu njegovih izjav in zahteval, naj bi se o njegovih izjavah diskutiralo. Predložil je tudi resolucijo, v kateri utemeljuje, da bi takih izjav žu-pon ne smel dajati. Pri tem je naletel pri sicer mirnem županu na odločno reakcijo. Prišlo je do kričanja iz komunističnih vrst, naj molči, na kar je sam župan De Vi-dovichu odvzel besedo.
Seja, ki ji je prisostvovalo med občinstvom več delavcev, je nato potekala mirno in misovci niso reagirali tudi na napad svetovalca Cuf-fara, ki' jim je očital, da imajo v svojih vrstah ljudi, ki krožijo po mestu samo zato, ker so jih amne-stirali, sicer pa bi morali sedeti v ječi.
V	nadaljevanju seje so svetovalci po poročilu odbornika Vigindja, uradno potrdili imenovanje prvih 6 rajonskih konzult. V njih bo 120 svetovalcev, katerih imena bomo objavili pozneje.
K razpravi o imenovanju rajonskih svetovalcev se je prijavilo nekaj občinskih svetovalcev. Jale Bur-lo (KPI) je poudarila predvsem, da bodo konzulte delale malo časa. Predlagala je zato, naj bi posebna komisija predložila do jeseni nov statut za te konzulte in naj bi tedaj, ko bodo volitve za nov občinski svet, izvolili na novo tudi konzulte. Volitve naj bi bile direktne, ne pa na osnovi občinskega proporcionalnega sistema, kot sedaj.
Socialdemokrat Cesare pa je poudaril med drugim tudi pomen teh konzult, ki bodo zaradi prisotnosti slovenske manjšine na ozemlju občine, pripomogle k njenemu tesnejšemu sodelovanju z občino.
Svet je sprejel tudi več upravnih sklepov, med temi tudi imenovanje posebne komisije, ki bo raziskovala stopnjo onesnaženosti morja in o hale. Imenovani so bili tudi člani upravnega sveta tržaške univerze (Adovasio) in onkološkega centra (Chicco).
V	začetku seje je župan izčrpno odgovoril na vprašanje o možnostih onesnaženja vode, ki' jo dovaja tržaški vodovod iz Timave, o čemer poročamo na drugem mestu. Stoje so svetovadci počastili spomin bivšega rektorja tržaške univerze Cam marate in ravnatelja zavoda (Carli* Bronzina. Po tej kratki žalni svečanosti je misovec De Vidovich spet prosil za besedo, a mu je župan ni dal.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN iz Nabrežine
priredi v nedeljo, 21. t.m. ob 17.30
Prešernovo proslavo
Sodeloval bo pevski zbor.
domači moški
Vljudno vabljeni I
DANES JE V SKEDNJU V P D «IVAN GRBEC»
od 16. ure naprej
otroški ringaraja
Odrasli člani in prijatelji društva pa se zberejo v ponedeljek od 20.30 dalje za
družabni večer
na katerega pa je mogoč vstop le z vabili, ki bodo danes od 16.30 naprej na razpolabo v društvenih prostorih.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO
vabi svoje člane in prijatelje na tradicionalni
PUSTNI PONEDELJEK
ki bo dne 22. tjn. v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa.
Bogata tombola in srečelov. Zaželene maske in dobra volja.
V NEDELJO,
31. FEBRUARJA
od 18. ure naprej
PLES V MASKAH
ki ga priredi v
BARKOVLJAN.
SKEM
DRUŠTVI)
K®
Vabljeni člani m prijatelji!
Otvoritev PaUiieve razstave v Ljubljani
V prostorih Mestne galerije v Ljubljani so sinoči odprli razstavo dveh mladih rojakov iz zamejstva, t.j. Valentina Omana Iz Koroške in Klavdija Palčiča iz Trsta. Obadva sto pred leti razstavljala v Ljubljani, toda na pobudo Mestne galerije tokrat razstavljata prvič skupaj. Na slikarskem ex temporu v Piranu sta oba že dobila nagrade, Palčič leta 1964, Oman pa leta 1969. Slikarja razstavljata tokrat v Ljubljani pretežno novejša dela. Omanu je napisal uvod v katalog ravnatelj ljubljanske Modeme galerije Zoran Kržišnik, Palčiču pa tržaški kritik Glullo Montenero. Razstava bo odprta do 4. marca.
Razna obvestila
Pustni odbor v Velikem Repnu priredi danes, 20. t. m. vaško pustno poberilo. Ob 20.30 bo v go-stilni Križman pustni ples. Vabljeni vsi vaščani ln drugi.
Odbor
Ljudska prosveta
Sestanek obrtnikov
Pokrajinsko Združenje tržaških obrtnikov, včlanjeno v Vsedržavno zvezo obrtnikov (CNA), obvešča, da bo sestanek članov v nedeljo 21 t.m. ob 10. uri v sedežu Ul. degli Artisti 2. Na sestanku bodo obrav navani naslednji problemi obrtni ške stroke: nove kreditne olajša ve, ki .iih predvidevajo deželni za koni, pogodba med ESA in Friulia Lis glede obrtniškega naselja, pomoč ESA obrtnikom, ki delujejo na nerazvitih področjih, nove pobude za pokojnine, lekarniške u-sluge obrtnikom upokojencem ter drugi problemi obrtniške stroke
• V okviru sindikalnega gibanja kategorije je včeraj stavkalo civilno osebje pristaniškega poveljstva v Trstu. Stavka se bo zaključila danes.
V	nedeljo 21. t. m. bo ob 17. url v svetoivanskem Marijinem domn v Trstu Stane Raztresen recitiral Prešer. nove balade in romance. Vmes bo zapel nekaj pesmi domači pevski zbor.
Vljudno vabljeni 1
V	Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroll 29, nastopi Jutri popoldne ob 17. uri TRŽAŠKI OKTET. Izvajal bo narodne ln umetne pesmi.
SPDT priredi Izlet v Trbiž 28. t. m. ob priliki zimskih športnih Iger. Vpisovanje do 23. t.m. v Ul. Geppa 9.
Včeraj-danes
Možn« prekinitve pri dobavi vode
ACEGAT sporoča, da bodo danes na glavni vodni napeljavi s premerom 1000 mm (by-pass), ki dovaja vodo tako potisni postaji v Ul. Pin-demonte kot oni v Rocolu, Instalirali posebno merilno napravo Ven-turl. Zaradi del, ki bi morala biti opravljena v teku 12 ur, je možno, da bo prišlo na področju Sv. Ivana, V rdele in Škorklje do začasne prekinitve v dobavi vode.
Danes, SOBOTA, 29. februarja
LEON
Sonce vzide ob 7.00 In zatone ob 17.38 — Dolžina dneva 10.38 — Lu-na vzide ob 3.33 In zatone ob 11.28.
Jutri, NEDELJA, 21 februarja
IRENA
Vreme včeraj: Najvtšja temperatura 11,3, najnižja 7,4, ob 19. uri 10 stopinj, zračni tlak 1006,6 narašča, ve. ter 16 km/h severozahodnlk, vlaga .12 odst., nebo 8 desetink pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 19. februarja 1971 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 11 oseb, UMRLI SO:	95-letna	Marghertta
Mauri, 71-letna Glusepplna Taucer vd, Glavlna, 70-letna Antonletta Mat. tei, 76-letnl Gustavo Sacco, 72-letnl Antonio Maffel, 70-letni Albino To. mč, 85-letna Antonia Švab vd, Schll. lani, 62-letnt Luclano Trevlslnt, 76. letna Maria Leghissa vd. Caputo, 81. letna Serena Brelleh vd. Specchla, 96-letna Antonia Dolce por. Roma. gnoll.
Po razbitju pogajanj za reformo skrbstvenega sklada kategorije, m v skladu z navodili vsedržavnih sindikatov včeraj tudi v Trstu stavkali delavci ln uradniki telefonske družbe SIP, ki so se v_dopol-danskih urah zbrali pred poslopjem, v katerem ima SIP svoj sedež
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 11. do M. ure)
Busolinl, Ul, P. Revoltella 41, Plz. zul . Clgnola, Korzo Italia 14, Pren. dlnl. Ul. T. Vecelllo 24. Serravallo, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19,30 do 9.31) AlTEsculaplo, Ul. Roma 13, INAiM, Al Cammello. Drevored XX Settem. ! bre 4, Alla Maddalena, Ul. Istrla 33, Clarl . Crottt, Ul. Tor S. Piero 2.
Tudi v najem urudniotvu uprojemarao prlapovke za ijolo—uporno n ik v Corknem
PD SLAVKO ŠKAMPERLE
priredi 27. t. m. ob 20. uri
PROSLAVO 25-LETNICE USTANOVITVE DRUŠTVA
združeno s
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Sodelovali bodo: svetoivajnskl pevski zbor, Tržaški oktet, otroci osnovne šole, domača dramska družina z Nušičevo enodejanko.
Vžjdno vabljeni!
PD SLAVKO ŠKAMPERLE
priredi v torek, 23. t. m. ob 15.30
otroško rajanje
Vljudno vabljeni!
Opčine
vabijo
na kraški pust 71
V soboto 20. februarja ob 14 uri pustna povorka, ob 21. uri maškarad-ni ples v prosvetnem domu na Opčinah.
Odbor
Trgovci bodo danes Imeli zaprte trgovine do 17. ure.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
VABI V NEDELJO, 21. T.M. OB 15. URI NA OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
S KEKCEM NA KRAVJI BAL
Igrali bodo domači Planšarji z Male Pišence, za red bo skrbel Bedanec, sveže planinsko mleko bo točila Menara.
Mize so že vse oddane. Prodaja vstopnic po 300 lir eno
uro pred pričetkom.
FURLAN REPENTABOR
TEL. 227-125 V TOREK,
23. FEBRUARJA 1971
VELIKI
PUSTNI
PLES
REZERVIRANJE MIZ
BANCA Dl CREDITO Dl TRIE8TE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRSI • Ulica E Fllri «. 10 Ul. 38101/38045 opravila vse bančna posla
kupole tu|o valuto Včeraitnjl odkupni devizni ••čajk
Ameriški dolar Kanadski dolar Brit. šterling Svic. frank Franc trank Belfl- trank Hol. florint Nemška marka Avst. lil Ing Dinar
620,—
590/-
1.475,—
142,-
110,-
12,-
172,-
170,-
23,80
37.50
NUJNO!
Mednarodna družba s sedežem v Švici sprejme takoj v službo sodelavoe(ke), ne glede na »torost, za lahko ln dobro plačano deto na domu. Zaslužek Je takojšen ln v sorazmerju z učinkom deda ter z resnostjo. Plamene prijave pošljite na naslov:
X. W. S Marketing, MTI Business Dep., 11, rue Voltaire, CH—1211 Genove 1 (Švica)
Odgovoru pritožit* mednarodno povratnico.
ŠD BREG
priredi veliki
PUSTNI PLES
v torek, 23. februarja na stadionu «Prvi maj*.
IGRA PRIZNANI ORKESTER
Za veselo razpoloženje domač« vino in klobase.
i»nnn*
VERDI
Danes ob 18. uri zadnja predstavl baleta (Hrestač* za šole.
Danes dopoldne se nadaljuje daja vstopnic za zadnjo predstavo pere «Faust», ki bo za dnevni v vseh prostorih v nedeljo ob j uri z istimi nastopajočimi, kot P prejšnijh predstavah.
POLITEAMA ROSSETT1
Danes ob 20.30 predstava kome®* (Potujoča sobljevina* skupine P porto . Orfei. Jutri bosta na spe' ^ zadnji dve predstavi ob 16.30 in 20.30.
Razstave
V	galeriji Tergeste v Ul.
23 razstavljata Antonio Rotlrlguea Giorgio Velia. Razstava bo ®0P do 22. t. m.	i
V	nemškem kulturnem '“^Klije odprta razstava grafičnih de‘tlrje pine (Zebra*, ki jo sestavljajo mladi hamburški umetniki 1*^ 1940. Razstava bo odprta ves w od 17. do 20. ure.
Ljubiteljem likovne umetnost'
dobro znani slikar Atilij Kralj ,e stavlja do 25. t.m. svoje akv in tempere v galeriji Barisi, Ut. setti št. 8.
Ze drugi teden teče, odkaf J* Tržaški knjigarni razstava del nega slovenskega slikarja Pr0',la.i|, gusta Černigoja, ki je na stene k11 ^ garne razobesil osem svojih , sicer štiri oljnate slike in štiriI tise (znamenj* s kraških *ca*onts»j*. nigojeva dela bodo na vpogled oW stvu do konca meseca.
NATURA VIVA — T R Z A EXOTARIUM, Drevored XX. sept' bra 31. Razstava In trgovina tr°P nih, sladkovodnih in morskih eksotičnih živali (sesalcev, Ptlc’ijo. zilcev, dvoživk). Odprto vsak tudi ob nedeljah, od 10. do jg. ter od 16. do 20. ure. Zares st* takuklarna razstava
V	galeriji (Rossoni* danes, 2®- Am ob 18. uri otvoritev razstave Lu Ajjh Pampaninija, ki razstavlja 30 kra krajin in marin.
Nazionale 15.00 «La figlia dl R7 Robert Mitchum, Trevor H0W | Sarah Miles. Prepovedano pod 14, letom.
«Anb
Fenice 15.30 (Io
non spezzo...jhler, Noschese, Janet Agren. Tee
po», Enrlco Montesano, "^’c0i5f.
Eden 16.00 (Anonimo veneziano«. ^ rinda Bolkan. Tony Musante. j Chnlcolor. Prepovedano mladim ” 14. letom.	ifft,
Grattaclelo 16.00 (Lo chlamavano niti*. Terence Hill, Bud SPe Steffen Zacharias*.	u(.
Exce!stor 15.30 (L’ultlma vali**- rin-chael Caine, Omar Shariff. ™ da Bolkan.	_urt
Hltz 16.00 do sono la legge». 0 Lancaster.	«.
Alabarda 16.30 (L'uomo dal 1 unnric« clle*. Lex Barker, Plerre p Technicolor.
Filodrammatico 16,30 (I due del pallone*, Franco Franchi, C Ingrassia. Technicolor,	vlSt,
Aurora 16.30 d guerrieri*. Cllft wood. Technicolor.
Cristallo 16.30 (La prlma nottel.0jri. dott. Danielli, industriale col plesso del glocattolo*. Lando ° zanca, technicolor. Prepovedano dlnl pod 14 letom	te>,
Capitol 16.00 «La moglie del Pr' |, Sofla Loren, Marcello Mastrol* Technicolor.	p,
Moderno 16.00 (Amore formu|a i. Glacomo Agostini, Mal del tlves. Technicolor.
Vittorlo Veneto 16.15 (II prete sP» to*. Rosanna Podesti, Lando °^ zanca. Prepovedano mladini P°° letom
Ideale 16.00 do non scappo... fd* (|. Allghlero Noschese, Enrlco sano. Technicolor.	m
Impero lb.OU (Nini TlrabuscIO* niča Vittl Technicolor	vin
Astra 16.30 «L'albero di Natale*. j, na Lisi, VVilliam Holden. T'cn color.	0|0
Abbazla 16.00 (Lady Barbara*, N Tedesco, Renato del profetl. nlcolor.
KINO Nfl OPČINAH
predvaja danes ob 18. uri ** s tem barvni film:
EL CANGAGEIRO
Igra Tomas Mtllam ln
KINO c|R|S» PROSjj.
predvaja danes ob 18.30 ni film:
I RAGAZZ1 DELLA VIA F***1
Posnet po romanu Fe***11*
Molnarja.
Igrajo: Antcmy Kanc,
Eurleigs In Andre Bobrt*1-
Včeir&j, 19. februarja J® la naša draga
iosipina Taučer vd. Glavina
Pogreb bo danes, v 14.45 la hiše žalosti v Lonjerilu k cerkvi na Kattnarl.	j
2alostno vest sporočajo kH* rlja, sin Silvester, aet, snah*, in drugi sorodniki.
. *
Obe. pogrebna služba T.F. te‘.
!>ANES POPOLDNE v VIDMU
II- kongres predstavnikov deželnega zadružništva
l^soten bo tudi ravnatelj osrednje zadružne organi-2lrijeBanchieri - Na dnevnem redu številna pereča vprašanja
Danes popoldne bo v glavni dvo-£. videmske trgovinske zbornice L® deželni kongres deželnega od-« vsedržavnega združenja zadrug urlanije - Julijske krajine. Kon ,7 se bo med drugim udeležil ft. kij Italijanskega zadružništva WU3ePPe Banchieri.
Jj'*' vprašanji, o katerih bodo /javljali na kongresu, ki ga pri-že dalj časa, bo razprava *»pi proti monopolitičnim poja-jJl ® o skupnem nastopanju za-ji®- sindikatov in kmetijskih orga iaciJ v tem prizadevanju.
JLjkvk’u deželne zakonodaje na ^tidarskem področju bo zadružna® 'ahko našlo primerne inštru-o ^ za svojo uveljavitev, in sicer Ud 0 0 conskih odborih za social-
[ni ^Podarska vprašanja, ki jih ]»f?^evata drugi deželni načrt in deželni urbanistični na-
, sedanjem trenutku, ko je iz j °®enih deistev možno sk^nati, ^ Prvi deželni načrt 1966-1970 lij, ,r delen neuspeh tako zaradi IV, ,e izkušnje znanega načrta kakor tudi zaradi ne-noslovanja deželnega od-iJ’ Je zdaj na zadružniškem gi-lofT' da podpre in zahteva točno črt^.acijo drugega petletnega najav.,®1 Pripravo potrebnih zakono-k inštrumentov.
Pripravljalnim delom za da torij rirugi kongres, so organiza-Vppg- Postavili v ospredje zlasti JJria- na katera namerava za-kapriklicati pozornost širo-občinstva. Predvsem gre za
sito Jars*t0 Preosnovo. ki jo dejanji vi!?1 nn^nopol, kar ie še pose L^dho na področiu trgovine, v it/tvu, turizmu in gradbemštvu, nasprotju s Drogramatičnimi m /,lcami zadružništva, sin^ikal-O^zacij obrtnikov in kmeto Usta!v tpr dobrega dela krajevnih terf"°v- Nadaljnje vprašanje, o ka-Jjjp? P°do razpravljali, je nepri-Piv„ deželne vlade v zvezi z na Vanjem monopolnih sil.
jtj/ani zadrugarji in predstavniki Ije [jsk'h organizacij bodo nada-ba,j. ' v razpravo problem demo-ureditve zadružnih oblik jj [Zganja, s čimer je v zvezi tu-tw°nlem pravnega statusa trža-
ških Delavskih zadrug, ki poslujejo še vedno na osnovi fašističnega statuta iz leta 1935, po katerem so zadruge proglašene za amoralno u-stanovo». Zadnje vprašanje na dnevnem redu bo vprašanje odnosov Delavskih zadrug s člani, ki naj bi v večji meri kakor sedaj sodelovali z ustanovo in okrepili svojo vlogo demokratičnih dejavnikov v načrtovanju nadaljnjega dela.
S. G.
Taksist oplazil avtomobilista
Včeraj popoldne je 60-letni Angelo Bartole vozil svoj avto «sim-ca 1000» po državni cesti 202 proti Sesljanu, ko ga je pri proseškem razpotju oplazil v levo stran vozila 24-letni Godenko Maicen iz Ul. del Rica 18, ki je vozil svoj taksi v isto smer kot Bertode.
Šofer simce se je pri tem opraskal po obrazu in prsih, za kar se bo na II. kirurškem oddelku bolnišnice moral zdraviti približno 10 dni.
Trčenje med giulio in avtobusom
Včeraj ob 13.20 so sprejeli na otorinolaringološki oddelek glavne bolnišnice 31-letnega Federica Horvatiča iz Ul. ftoselli 7, ki se bo zaradi poškodb po ušesih in nosu moral zdraviti približno mesec dni.
Moški se je ob isti uri peljal s svojim avtom «giulia» od Trga Vergerio proti Trgu Foraggi oziroma skozi istoimenski predor, sopotnica pa mu je bila žena, 31-letna Rosa Vatovec por. Horvatič.
Ko je šofer giulie privozil skoraj do omenjenega trga, je trčil z Acegatovim filobusom proge št. 18, ki ga je iz Drevoreda Iupodromo proti mestu vozil 26 - letni Sergio Turko iz Rocola št. 1529.
Danes v Vidmu o enotnosti gradbincev
V prostorih videmske delavske zbornice CISL se sestanejo danes na skupnem zasedanju vsa pokrajinska tajništva gradbincev iz Trsta, Vidma, Gorice in Pordenona. Na sestanku bo osnovno vprašanje razvoj združevalnega procesa med sindikalnimi organizacijami kamnarjev, gradbincev in lesne stroke. O tem po poročal tajnik tržaške gradbin-ske zveze CGIL Mario Criscenti.
Zatem bodo razpravljali tudi o kočljivem vprašanju odnosa, ki ga ima (edina v deželi) tržaška CCdL-UIL do sindikalnega združevanja. Poskusili bodo nerazumevanja in nasprotja izgladiti ali vsaj priti do razčiščenja odnosov.
Vročekrvni Sardinec
prijavlj’en sodišču
Agenti letečega oddelka kvesture so včeraj po sodnem nalogu aretirali in prijavili sodišču 23-letnega Sardinca Giuseppa Vergioluja, s trenutnim bivališčem pri družini 58-letnega Bruna Colmanija, iz Ul. Vidah 9, ki je preteklo sredo sprožil proti svojemu sostanovalcu 22-letnemu Sergiu Poli, šest strelov, ki pa ga na srečo niso zadeli.
Moški se bo zaradi poskuza umora, taka je namreč prijava sodnim oblastem, moral tako zagovarjati pred porotnim sodiščem, ki bo zasedalo letos poleti, za obtoženi mu prekršek pa tvega od 7 do 14 let zaporne kazni.
Partizani in aktivisti NOB: spomnite se Cerknega !
GORISKIDNEVNIK
SLOVENSKI KNJIŽEVNIKI NA GORIŠKEM
S svojimi deli in osebnimi stiki so obogatili kulturo zamejcev
V Prosvetni dvorani v Gorici je 11 pisateljev in pesnikov čitak) številnemu občinstvu iz svojih del ■ Prijeten obisk pri Štekarjevih na Valerišču
lil
S prstom pod krožno žago
Včeraj ob 9.10 so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice 25-letnega Guerrina Perizzola iz Za-graja pri Gorici, ki se bo zaradi rane na palcu leve roke moral zdraviti približno 10 dni.
Moški se je ponesrečil na gradbišču »Angelo Bugali*, ko je žagal s krožno žago.
DEVINSKO BALINIŠČE jjj
(Bocciodromo Duinese) v DEVINU
priredi
PUSTIH PLES V HMSIUH
ZA OTROKE
v nedeljo 21. t.m. ob 15. uri zabaval bo
SKARAMAKAI iz RAI-TV ter znani rokohitrce
Mr. Alexander SIBONY napovedovalec
Fulvio MARION 0*0
D an e s 20. ter v nedeljo 21. t.m. z začetkom ob 20. uri
PUSTNI PLES
igra orkester «1 SAGGITARI. jjl poje znana pevka
«SONJA in SESTRE«! lij
Včeraj smo pisali o prvem delu četrtkovega celodnevnega obiska 11 pesnikov in pisateljev iz Slovenije na Goriškem, ki so obiskali nekatere slovenske šole v Gorici in Doberdobu ter navezali koristne stike s slovenskimi učenci in profesorji. Opoldne so dragim gostom priredili majhen sprejem na sedežu SPZ v Gorici, popoldne ob 15. uri pa so se pesniki in pisatelji, ki sta jih spremljala tržaška pesnika Miroslav Košuta in Marko Kravos, predstavila še dijakom Slovenskega trgovskega zavoda, kjer so čitali iz svojih del Filipič, Zidar, Fritz in Kramberger. Potem so dijaki za-
voda razvili živahno diskusijo z gosti o problemih in načinu pesniškega ustvarjanja.
Po kosilu, ki je bilo v Dijaškem domu, so gostje odšli v spremstvu predstavnikov SPZ na izlet v Brda. Ustavili so se pri Štekarjevih na Valerišču, kjer so jih zelo gostoljubno sprejeli in .jim postregli z domačim pršutom in domačim svežim kruhom. Ob dobri briški kapljici so potem občudovali lep razgled na Brda in na spodnjo Furlanijo ter, kot se je eden od njih izrazil, dobili nove pesniške navdihe s tega koščka lepe slovenske zemlje. Oglasili so se tudi pri vi-
iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiuuniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitniiiiitiitiii
VESTI IZ TRŽIČA
Na «delu» so presenetili dva fašistična mazača
Trije hudo ranjeni v dveh razbitih avtomobilih
'iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii
beneški dnevnik
Nenehno upadanje prebivalstva na področju občine Št. Lenart
.Po drugih občinah Beneške ikj®111!®. smo priča stalnemu pa-St j Prebivalstva tudi v občini Potaj^art, katera je, za naše e> ena izmed najbolj dobro6to-> občin v naših krajih, fe* 1951 smo zabeležili v tej vtw’ ko ie biI° izseljevanje že frpKinorn razmahu, še vedno 2.283 palcev in sicer 1.149 moških le žensk. Deset let kasneje Sm® vedno živelo tu 2.200 ljudi.
jih živi komaj 1500. V pri-SW?Vi z lanskim letom, je padlo 0 še za 38 oseb. Po drugih Vjistv -S0 številke o padcu prebi-v® še bolj porazne.
težnjo soboto je praznoval v y Učitelj Bepič Battajino, svoj tjjjn^vetdeseti rojstni dan. Bat-je najstarejši učitelj v Na-^ta.riolinah in hkrati najstarej-S^eba.
K?} učiteljski poklic je začel v daljnem letu 1897. V Jiihnn pok°j Pa je ^šel leta 1937. ^li«t 1 je prišel do svojega u-2a kega poklica kot samouk.
bj|a svoje ' dolgo učiteljevanje je lC°j čas nagrajen z zlato ko-(k Ministrstva za javno vzgojo.
Ulegovem visokem jubileju mu W‘' da bi še dolgo živel med “a bi srečno prekoračil sto-svojega plodnega življenja. V
It. rjuboto zvečer so se sestali v bjMj °tru Siovenov ob Nadiži bivši >o jjJ?0* iz naših dolin. Sestanku \!t0stvovali predstavniki parti-.fla združenja ANPI iz Vidma.
'rnem poročilu o sedanjem *hi ?e? 'n zaskrbljujočem polo-1 tali ji, ki ga je podal tajnik Vmnske8a vodstva, Federico Vkj *• so sklenili prisotni usta-Mji, sedijo bivših partizanov za doline ter določili datum bhflt ki b° 17. marca.
'majo sedaj naši bivši par-Vt ' P° več kot dvajsetih letih, Joiii, Sv°jo sekcijo, katera bi iz-tfaji. svojega predsednika v po-raL*ki odbor ANPI.
^ P° vojni so že obstajale % C ANPI v Šv. Petru Siovenov k1	v št. Lenartu. Krmeku
blvjj ubontsuu. Po tem so mnogi [Mi psvtižani odšli po svetu, za-* tiiK -k*b gospodarskih razmer. kNon'^ °rR®n'zoci'ah jim je bilo H "8oepno vsakršno delovanje b u ar.adi trikolorističnega terorja, hd'vjal P° naših dolinah.
.^Vo ustanovljena sekciia biv-
našem dnevniku, da so izdelali strokovnjaki ERSA (deželna ustanova za razvoj kmetijstva) študijo za kmetijski razvoj vzhodne Furlanije ali »Alta Slavia», kakor so jo imenovali v prejšnjih študijah. Povedali smo tudi, da je ta študija postavljena na ogled, za trideset dni, po sedežih zainteresiranih občin, da se prebivalstvo seznani z njeno vsebino. V našem prejšnjem članku smo pisali in svetovali, da bi morali strokovnjaki in oblasti sklicati sestanke prebivalstva, na katerih bi tolmačili, kaj se namerava napraviti, poslušali nasvete in kritike prizadetih.
Ne vemo, ali so upoštevali naše nasvete ali so že prej imeli v načrtu take sestanke, dejstvo je, da je v zadnjem tednu prišlo do nekaterih sestankov in sicer v Podbonescu, Srednjem in Grmeku.
Škoda je le, da vabijo na te sestanke le nekatere ljudi in ne vedno najbolj sposobnih in kvalificiranih.
Prejšnjo nedeljo pa je prišlo do širšega sestanka v dvorani ažlijske mlekarne, ki pa ga niso sklicali predstavniki ERSA, pač pa tukajšnji predstavniki naprednih sil. Na tem sestanku so na široko razpravljali o načrtu ERSA ter o njegovih pomanjkljivostih. Na žalost pa tudi na tem sestanku ni prišlo da jasnih in enotnih stališč v zvezi z našim kmetijskim razvojem, zato je bilo sklenjeno, da se bodo
čakujejo, da se bo število prehodov še znatno povečalo v pomladanskih in poletnih mesecih. Zato postaja vedno bolj upravičena zahteva, ki ,o je slišati v zadnem času z raznih strani, naj se postavi pri Stupici carinarnica, ki bo ustrezala vedno večjemu prometu.
kmalu spet sestali.
* * *
V	Čedadu je bil, v dvorani delavskega društva, 10. kongres lokalne sekcije bivših partizanov ANPI.
Po poročilu dosedanjega predsednika prof. Rieppija, se je ra zvila živahna razprava o sedanjem položaju v Italiji ter o nalogah združenja v bodočnosti. Ob zaključku kongresa je bilo izvoljeno novo vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen prof. Gino Lizzero, za podpredsednika prof. Giuseppe Jaco-
lutti za tajnika Dreossi.
* * *
V	bližini Čedada so spustili te dni v reko Nadižo nad 30 tisoč mladih ribic-postrvi, nad 15 tisoč pa so jih spustili v sovodenjski dolini v Rjeko in Aborno. Bogata lovišča v naših vodah bi pritegnila v naše kraje v poletnih mesecih več turistov-ribičev. Tudi ribištvo lahko pomaga turističnemu razvoju!
Kljub vremenu, ki ni bilo najbolj-v"vžhodri”'Ben5w *e v mesecu januarju, saj smo ime-
TkdntčL uiedtuMvu
Včeraj so prijavili sodišču v Tržiču dva mladeniča z obtožbo, da sta materialna izvršilca fašističnih napisov «Me ne frego», itd. na o. glasnih prostorih in drugih zidovih po tržiških ulicah.
Nekateri očividci so prijavili po. licistom 21-letnega Giorgia Coppe iz Tržiča, Ul. 25 aprile štev. 4, ki so ga videli, ko je mazal zidove z rdečo barvo. Ko Je opazil, da Je odkrit, je skušal pobegniti v Ul. Giacdch. kjer ga Je čakal njegov pajdaš v avtu, pa so pravočasno preprečili njun pobeg. Za volanom Je bil 25-letni Sergio Tromba rodom iz Pulja, ki živi v Tržiču, Ul. Ramdaccio 19.
Oba seveda zanikata svojo krivdo. Omenimo naj, da je bivši poveljnik brigade «Fontanot» Franti-ni-Sasso pred časom vložil ovadbo proti neznanim piscem fašističnih gesel in sedaj bodo morali aplicirati to tožbo proti obema aretiranima.
Pri Starancanu se Je včeraj ne. kaj pred 14. uro pripetila avtomobilska nesreča pri kateri so bile precej hudo poškodovane tri osebe, ki so jih pridržali v tržišld bolnišnici na zdravljenju.
Ob tisti uri Je 66-letnl upokojenec Benigno Sgrazzutto is Staran-osma vozil avto fiat 850 iz Ul. Oa_ pritello v Starancanu na križišču s cesto Gradež - Tržič v smeri proti Tržiču. V istem trenutku je privozil na križišče fiat 500 od Tržiča 00-letni Dante Zoff iz Tržiča, Ul. Poszo 17. Z njim je bila žena Baletna Ehrezia Pisello. Vsi trije so bili pri trčenju precej močno ranjeni. Zena ima zlom leve stegnenice in druge poškodbe (prav tako 40 dni) in Sgrazzutto pa bo ostal na zdravljenju 20 dni zaradi zloma nekaj reber In drugih poškodb. Cestna policija je ugotovila, da sta obe vozili popolnoma razbiti ln neuporabni.
Omejiti parkiranje
Spoštovani urednik.
občinska uprava ie za silo uredila Ul. Catterini; na nekaterih mestih jo je razširila, zgradila je pločnike, namestila varnostno o-grajo ob Komu, po osi priliki pa bo cestišče tudi prekrila z asfaltno oblogo. Pot pa s tem še vedno ne bo urejena, ker je na spodnjem mestu cesta ozka zaradi zidu na posestvu, ki je last uršu-linskega reda, in pa zaradi neke zgradbe na samem križišču z Gabrijelovo ulico, ki so jo dovolili zgraditi, pa čeprav je bilo znano, da bodo cesto razširili Takšne «o-hlapnosti*, da omenim samo eno, se dogajajo v našem mestu. A hkrati povečuje težave na tem odseku ceste dokaj oster in zaradi žive meje nepregleden ovinek. Da bi bilo težav v prometu še več, je na tem odseku vedno ustavljenih precej avtomobilov. Ali bi bilo mogoče napraviti vsaj
—	ker bo to tudi najmanj stalo
—	da bi na tem odseku ceste prepovedali parkiranje?
<sledi podpis)
Uredili bodo poti v parku na Placuti
Občinska uprava v Gorici je v tem tednu oddala na dražbi tlakovanje parka na Placuti z granitnimi kockami. Podjetje Zurini iz videmske pokrajine bo delo opravilo za 3,2 milijona lir. «Edilscavi» bo uredila trg pred šolsko zgradbo v Drevoredu Virgilio za 1,6 milijona Ur, Hkrati so poljetju Glanzan zaupali običajno vzdrževanje mestne kanalizacije za 13 milijonov lir.
Vlniji Priča, da so se stvari H precej mraza, snega in leda. za-_ ^ile v pozitivnem smislu. 'rad' mu-vh« m--bi n cesta , Nad.ški
dolini večkrat neprehodna, smo zabeležili znatno število obmejnih pre hodov na tem področju. Samo pro ko bloka I kategorije pri Stupici je šlo v obe smeri 111.497 ljudi Ob teh ie bilo največ italijanskih državljanov in sicer 84.466 Juga slovanskih in drugih državljanov kratidm smo poroftaM v pa je šlo čez ta blok 27.051, Pn-
v pozitivnem smislu.
n,	• * #
uprava v Tavprjani je v0jOvv, ''citacijo delo za ojačen ie [V,,.. 1®.	ki služi nasledniim
V j. Toljanu. Prestintu in Mon Mlji/^Tdvirleni stroški znašajo 17 J°nov nr
Obrni zbor Pro Loco
Danes zvečer ob 20.30 00 na sedežu guriške Pro Loco v restavraciji »Lantema* na gradu redni občni zbor članov. Na programu je poročilo predsednika o obračunu za leto 1970 in predložitev proračuna za leto 1971. Poslušali bod otudi poročilo nadzornega odbora in se po govorili o raznih drugih družbenih zahtevah.
JUTRI V NOVI GORICI
Pogovori med PSI in SZDL
V nedeljo dopoldne bo delegacija posoške federacije PSI odpotovala na uradni obisk v Novo Gorico, kjer bo gost SociaUstične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Delegaciji bo predsedoval tajnik federacije Della-go, sestavljali pa jo bodo še podtajnika Vittorio Semola in Marko Wa!tritsch, dež. odbornik za zdravstvo odv. Devetag ter poslanec v rimskem parlamentu Lepre.
Za srečanje so se predstavniki PSI in SZDL dogovorili na skupnem sestanku novembra v Gorici. Namen pogovora je vzpostaviti trajen stik med italijanskimi in slovenskimi socialisti, da bi se organizaciji bolje medsebojno povezali in se seznanili z družbenimi, gospodarskimi in kulturnimi vprašanji obeh skupnosti ob meji. Teh stikov ,e bilo v preteklosti več kot pa v zadnjem razdobju.
Italijanska socialistična stranka iz Gorice je prva vzpostavila stike z oblastmi in političnimi organizaci-,amd Nove Gorice in Slovenije. Na takšen način je bistveno prispevala k vzpostavitvi dobrih odnosov med ljudmi na tej in na oni strani meje, ki je najbolj odprta in mirna v vsej Evropi.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA — GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE — GORICA v sodelovanju z E.M.A.C. lz GORICE
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
Peter Ustinov
ROMANOV in JULIJA
komedija v treh dejanjih
v četrtek, 25. t. m. ob 20.30 Abonma za mesto v petek, 26. t m. ob 20.30 Abonma za okolico v Katoliškem domu v Gorici.
VOZNI RED AVTOBUSOV ZA PREDSTAVO:
Avtobus št. 1 vosi skozi: Vrh odhod ob 19.45, Rupo, Peč. Avtobus št. 2 vozi skozi: Doberdob odhod ob 19.45 — Poljane.
Avtobus št. 3 vozi skozi: Jemlje odhod ob 19.45 — Dol, Gabrje, Sovodnje, Standrež. Avtobus št. 4 vozi skozi Pev-mo odhod ob 15.35, Oslavje, Steverjan, Dvor odhod ob 19.45 — Bukovje, Podgani.
SPZ vabi na
otroško
maškarado
ki bo v torek, 23. t.m. ob 15. uri v PROSVETNI DVORANI v GORICI, Verdijev korzo 13
Program:
Nastop dramske družine P, d. «0. Župančič* z enodejanko »Luknja v namiznem prtu* Srečotov — Zabavne otroške Igrice in kratkometiažni otroški film.
Z Zaželene so pustne maske.
nogradndku Humarju, kjer so si ogledali moderno klet in sodobne kletarske naprave.
Zvečer ob 20.30 uri pa je bilo v Prosvetni dvorani v Gorici srečanje z ostalo goriško publiko, ki je za to priliko do kraja napolnila dvorano. Med udeleženci smo opazili precej mladine in pa tudi šol nikov, poleg običajnih obiskovalcev naših kulturnih prireditev in predavanj.
Goste in občinstvo je pozdravil tajnik SPZ Edmund Košuta, ki je med drugim naveded, da je to prvi stik take vrste s kulturniki iz matične domovine tudi s šolsko mladino in da bi bilo potrebno take stike obdržati in okrepiti. Pesnik Miroslav Košuta .je nato predstavil poimensko goste iz Slovenije, ki so nato čitali iz svojih del.
Prvi je prečital nekaj svojih pesmi Ervin Fritz, nato je Andrej Hieng podal odlomek svojega odrskega dela; pisateljica Ela Peroci je prečitala lepo otroško povest, Niko Grafenauer nekaj svojih pesmi, Peter Božič odlomek iz svojega romana »Ubil sem Anito«, Marjan Kramberger nekaj pesmi in Kristina Brenkova povestico o »babici in kosu*. Rudi Šeligo je podal krajšo povest, nato pa je Pavle Zidar podal tipičen oris vojnega veterana iz svoje knjige »Stanja*, ki .je razgibal vse občinstvo s svojim humorističnim navdihom. Potem ko je France Filipič prečital nekaj svojih lepih pesmi, je zaključil Ciril Kosmač z zanimivimi odlomki »O sosedu Temnikarju», ki so s svo.jo primorsko domačnostjo napravili najboljši vtis.
Občinstvo je ves čas z zanimanjem prisluhnilo besedi slovenskih umetnikov ter vsakega pozdravilo s prisrčnim ploskanjem, s katerim so izrazili tudi željo po ponovnih srečanjih, ki naj bi bila v prihodnosti še pogostejša. V prostorih kluba »S. Gregorčič* se je potem nadaljeval razgovor z goriškim občinstvom, ki je z gosti navezalo prisrčne osebne stike ter izmenjalo koristna mnenja o razvo.ru slovenske kulture na tej in na drugi strani meje ter o oplajajočih med-sebofriih kulturnih srečanjih.
I. M.
V Gorici je nastopilo v četrtek U pesnikov in pisateljev lz Slovenije, ki so čitali iz svojih del na raznih slovenskih šolah v Gorici in Doberdobu in se predstavili tudi širšemu občinstvu v Prosvetni dvorani. Po literarnem večeru so navezali tudi osebne stike z go-giškimi kulturniki ln mladino
Prošnje za zdravilišča
Urad pokrajinskega zdravnika sporoča, da prizadeti lahko vložijo prošnjo za brezplačno ali za zdravljenje po znižanih cenah v blatnih kopelih Acqui - Terme. Prošnje je treba poslati preko zdravstvenega urada pristojne občine, kjer bodo prosilci lahko dobili tudi vsa podrobnejša pojasnila in navodila.
Pogled na del občinstva v Prosvetni dvorani v Gorici, ki je prišlo poslušat II književnikov iz Slovenije. Srečanje Je bilo v zelo prisrčnem vzdušju
Pesniki iz Slovenije so v četrtek dopoldne nastopili tudi v telovadnici enotne slovenske srednje šole ▼ Gorici kjer je 250 dijakov in profesorjev z zanimanjem poslušalo njihovo besedo

GLEDALIŠČE V NOVI GORICI
<rVstajenje Jožefa Švejka»
Igor Torkar na novogoriškem odru
F četrtek zvečer se je Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici predstavilo svojemu občinstvu že z drugim izvirnim slovenskim odrskim delom v tej sezoni. *Črvom» Vitomila Zapana je sledila uprizoritev Vstajenja Jožefa švejka izpod peresa Igorja Torkarja. Tako Primorsko dramsko gledališče dosledno izpolnjuje svojo programsko zasnovo, v kateri daje pomembno mesto družbeno angažirani domači dramatiki.
Preden bomo na kratko predstavili delo in uprizoritev, nekaj besed o avtorju. Igor Torkar je primorski rojak. Njegova mati je Vipav-ka, oče pa Kraševec. Sam je bil rojen v Kostanjevici; kmalu pa je s starši zapustil domače okolje ter se ustalil v Ljubljani .V literaturo je stopil tik pred začetkom vojne in sicer s pesmici. Po vojni pa se je posvetil ves dramatiki, v kateri izpričuje precejšnjo kritičnost do družbenih pojavov in oblikovno izvirnost. Sam je zapisal: «.Dramatik mora vedeti, da je gonil-
liiiiiitmiiasaiiiiimiiiiiiiiimiiiiimiitMiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiHitiiiiiiinin
Danes ob 11. uri se v Štan-drežu poročita
MILOŠ TABAJ in
NEVENKA MOZETIČ Ženin je član dramske družine domačega p .d. »O. Župančič». Odbor in člani društva želijo novoporočencema vso srečo na skupni življenjski poti.
NOČNI VLOM V GORICI
Vlomilci odnesli televizorje iz trgovine na Korzu Italija
Vse ukradeno blago je vredno nad 700 tisoč lir
V noči od četrtka na petek, predvidoma okrog polnoči ali nekaj čez, so neznani vlomilci obiskali trgovino z elektro - gospodinjskimi stroji na Korzu Italija 195, ki je last Bogdana Macuzzija. Zjutraj so ugotovili, da so vlomilci s silo odprli vrata s Korza. Čim je gospodar ugotovil tatvino, je takoj obvestil policijo.
Organi letečega oddelka so takoj uvedli preiskavo in ugotovili, da so vlomilci odnesli 4 prenosne televizijske sprejemnike, en gramofon, en radijski avtomobilski sprejemnik. 10 glasbenih skrinjic »Man-gianastri* in še tri magnetofone. Ukradeno blago je ocenjeno na 700 tisoč lir.
Policija je takoj uvedla preiskavo in na osnovi pičlih sledov, ki so jih zapustili nočni vlomilci skuša priti do njih ter jih spraviti pod ključ.__________________
Umik trgovin in lokalov za pust
Pokrajinsko združenje trgovcev za Goriško sporoča, da bodo v torek 23. t. m. popoldne na pustni torek vse trgovine zaprte. Zato pa bodo trgovine s konfekcijo, bpremo in raznim blagom odprte v ponedeljek od 8.30 do 12.30.
Mesnice v Gorici ter v okrajih Krmin in Gradiška bodo v torek 23. t. m. dopoldne obratovale od 7.30 do 12.30, na pepelnično sredo pa bodo ostale zaprte.
Gostinski lokali, ki se po navadi zapirajo ob ponedeljkih in torkih za tedenski počitek, lahko ostanejo odprti dne 22. in 23. t. m.
Lovci in čuvaji lovišča na Vrhu sporočajo, da bo jutri, v nedeljo, lov na lisico. Udeležijo se ga lahko vsi lovci, ki imajo v redu lovsko dovoljenje in orožni list. Zbirališče pri gostilni Gril na Vrhu ob 8. uri.
PD »O. ŽUPANČIČ*
V	STANDRE2U VABI NA
PUSTNO
RAJANJE
KI BO DANES, 20. T. M. OB 21. URI
V	PROSVETNI DVORANI V GORICI, VERDIJEV KORZO 13
Vabila na razpolago v baru Milan ln na sedežu društva v STANDRE2U ter na sedežu SPZ v Gorici; Ul. Malta 2/1.
ZAŽELENE PUSTNE OBLEKE
Igral bo prvovrsten ansambel
godbeni
Za Izbrano pijočo in jedačo poskrbljeno.
na os sleherne umetnosti kritičnost ... Konformistični dramatiki, režiserji in gledališča so samo administrativni uradniki zgodovine. Pogumni dramatiki, režiserji in gledališča pa so soustvarjalci zgodovine». Doslej je Igor Torkar napisal okoli dvajset del, ki so mu jih igrali v gledališčih in na televiziji. ^Vstajenje Jožefa švejka* je njegova trinajsta igra napisana za gledališče. Vsekakor ga je moč uvrstiti med najplodovitejže tovrstne besedne ustvarjalce na Slovenskem.
Igor Torkar je podnaslovu »Vstajenj e Jožefa Ši^ejka* s «satirično komedijo». S tem je že nakazal njeno vsebinsko družbeno angažiranost. 1-gor je postavil v abstrahirano o-kolje, v katerem ožive osebnosti iz žlahtnih del svetovne literarne klasike od Shakespearja in Cervantesa pa do Hoška. S tem si je ustvaril potreben prostor, da je lahko dokaj sproščeno nanizal vrsto kritičnih misli in ugotovitev o današnji potrošniški družbi, pa naj si bo jugoslovanski ali katerikoli drugi. V delu ne manjka tudi političnih bodic.
Umetniška izpeljava izvirne zamisli je bila precej nihajoča. Izhajala je iz iskrečih se in duhovitih dovtipov, temelječih na znanem romanu o dobrem vojaku Švejku ter se približevala vsakdanjemu realizmu druge polovice dvajsetega stoletja. Ta avtorjev ples med alegoričnim in realističnim je bil včasih odlično zadet, včasih pa tudi utrujajoč. Izzvenel je v občutek nekoliko prevelike razvlečenosti dela ter nihajoče rami teksta, ki se tu in tam ni znal dvigniti nad humor, s katerim imamo opravka v vsakodnemih periodičnih publikacijah.
A vendarle do avtorja ne kaže biti preveč kritičen. Slovensko satirično in humoristično odrsko u-stvarjanje je sila skromno. Vsak poskus v tej smeri je zato vreden toliko večje pozornosti. Torkarjev pa je Še pomembnejši spričo dejstva, da se je v svojem delu lotil nekaterih temeljnih družbenih problemov in odnosov, s katerimi se srečuje naš svet
Samo uprizoritev lahko uvrstimo na solidno raven. Roka režiserja ljubljanske televizije Andreja Stojana je bila dovolj inventivna. Med igralci pa se je najbolje odrezal (v naslomi vlogi Jožefa Švejka) Stane Leban, ki je pokazal v bogati klaviaturi svojih dosedanjih odrskih prijemov nov element-klovn-stvo, ki ga utegne še naprej razvijati. Dobra soigralka mu je Jerica Mrzelova v vlogi Gospodične smrti. Švejkovega prijatelja Blahnika je predstavil Janez Lavrih. Don Ki-hota in Sančo Pansa sta tolmačila Matjaž Turk in Ernest lega, medtem ko sta bila Romeo in Julija Iztok Jereb ter Mateja Glažerjeva.
Funkcionalno sceno ta uprizoritev je oskrbel Sveta Jovanovič, kostume je izdelala Anja Dolenčeva, medtem ko je glasbeno spremljavo napisal Urban Kožar,
Smučarski izlet na Lokve priredi SFD iz Gorice danes popoldne ■ odhodom ob 14.30. Vpisovanje in • pojasnila na sedežu SPD, Ul. Malta 2/1. nad., tel. 2495 do vključno jutri, v petek.
Iz goriškega matičnega urada
Dne 18. tm. so na goriškem matičnem uradu prijavili 4 rojstva in eno smrt.
Rojstva: Nioola Komic, Luca Mo-rini, Massimo Braidotti in Stefane Sgubln.
V ERDI: 17.15—22.00 «Vamos a satir companero6», Franco Nero In T. Milian. Kinemaskop v barvah,
CORSO: 17.15—20.45 »La figiia d: Ryan», R. Mitchum in S. Miles Ameriški kinemaskope v barvah; mladini ood 14. letom prepovedan
MODERNISSIMO: 16.30—22.00 »Ad uno ad uno... spietatamente*. W. Gogart ln B. L. Lawrence. Ital. barvni film
V1TTORIA: 17.15—21.30 «Twiriky*, C. Branson in S. George; amerl-ški film v barvah.
CENTRALE: 17.15—21.30 «0’ Oan gaoeiro*, T. Mlllan ta U. Pagllal; italljansko-španskl klnemaskopski film v barvah.
Iržid
EXCELSIOR 16.00 «1 guerrleri* Franco Nero ta A. Savalla. Kine maskop v barvah.
PRINCIPE: 16.30 «La califfa*, Ro. my Schneider ta Ugo Tognaaai Barvni film.
AZZURRO: 17.30 »Aonimo venezie no.
SAN MICHELE:	18.30 «L’ultirno
colpo in canna», Glemn Ford ta A. Kennedy Kinemaskop v bar vah. Sledi dodatek slikanica.
.lom (,oricu
SOČA (Nova Gorloa); »Neznosna leta«, ameriški barvni film — ob 18. ta 20.
KANAL:	»Profesionalci«, ameriški
barvni film — ob 19.30
SVOBODA (Šempeter); »Diplomiranec)), ameriški barvni film — ob 18. in 20.
DESKLE: «Kapetan Urbenes*, nemški barvni film — ob 19.30.
SEMPAS: »Ljubezenske Igre*, angleški barvni film — ob 19.30.
RENČE: »Muči me, toda me ljubi'«, italijanski barvni film — ob 19.30.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V Gorici ]e danes ves dan tn ponoči dežurna lakoma Pantoml-Beasi, Ul. Rasteilo 26, tel. 3349.
V	TR2ICU
Dane« ves dan tn ponoči j« odprta lekarna «AUa Salute« dr. Fab-bris, vla Oosuiich 117 — tel. 7M80.
DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta ovotli-čama VOIGTLANDER, UL IX A-
gOOto 3, WL 2433.
OB SOVJETSKEM PETLETNEM GOSPODARSKEM NAČRTU
Očiten je močan poudarek energetiki in njenim virom
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Avtomobilska industrija bi končno morala doseči upoštevanja vredno proizvodnjo - Več industriji in manj kmetijstvu
Zadnje dni se v svetovnem tisku piše in razpravlja o sovjetskem petletnem gospodarskem načrtu za dobo 1971 — 1975. Pravzaprav še ne gre za načrt, pač pa za predlog načrta. Pripravil ga je in podpisal Brežnjev. Ko je govor o petletnem načrtu, bi ne smeli ostati le pri podatkih, pri številkah o morebitnem gospodarskem razvoju, ker je logično, da ima gospodarski napredek večje ali manjše posledice tudi na socialne razmere v deželi. To še posebej velja za socialistične dežele. Kljub temu se bomo ustavili v glavnem pri podatkih, ki govore o gospodarskih premikih, do katerih naj bi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Tednik «Stern» piše
Olimpiadi grozi bojkot
Po pisanju zahodnonemškega lista »Štern» več vzhodnoevropskih držav grozi, da bo bojkotiralo olimpijske igre, ki bodo 1972. leta v Muenchnu. Razlog: delovanje dveh ameriških propagandnih central, ki iz Muenehna na kakih 50 valovnih dolžinah pokrivajo s svojo propagando vse vzhodnoevropske dežele.
Ko je hotel list dobiti točnejše podatke o tem in se je obrnil na predsednika olimpijskega odbora Willyja Daumea, .je dobil odgovor, da je tema «preveč eksplozivna*. Posebno eksplozivna je ta vest postala tedaj, ko je bilo tudi uradno priznano, da sta «Radio svobodna Evropa* ter «Radio svoboda*, ki imata svoj sedež v Muenchnu, dejansko objekta ameriške «Central Inteliigence Agency», to se pravi objekta proslule ameriške CIA, ki ima svoje prste povsod vmes in se je bojijo že sami Američani. Od 125 milijonov mark skupnega letnega proračuna teh dveh ustanov je, kot je priznal republikanski senator Čase, CIA "krila 115 milijonov. Predsednik ameriškega ministrstva za zunanje zadeve R. Mc Closkey je priznal, da postaji «ni-sta niti vzgojni ustanovi* niti »zasebni ustanovi*, kar z drugimi besedami pomeni, da ameriška vlada ve, da prihajajo sredstva za njuno vzdrževanje iz ameriških javnih sredstev.
V nekem intervjuju, ki ga je dal poljskemu listu «Perspektiwy» je muenchenski župan Vogel ti dve propagandni centrali označil kot »proizvoda hladne vojne*. Doslej je Vogel zaman zahteval, da bi se dejavnost teh dveh propagandnih postaj prenehala. Zdi se, da je celo zvezni kancler Willy Brandt glede tega brez moči. Nekako re-signirano .je izjavil, da se mu zdi neverjetno, da 25 let po končani vojni še vedno obstajajo na ozemlju Zvezne Nemčije tuje postaje, ki oddajajo programe za tuje dežele. Državni tajnik za tisk Ahlers pa enostavno smatra, da sta ti dve propagandni postaji »notranja a-meriška zadeva*.
In kaj se dogaja v teh dveh postajah sredi Zahodne Nemčije? V propagandni centrali »Radio svobodna Evropa* dela okoli 1200 o-seb, ki so povečini begunci iz vzhodnoevropskih dežel. Direktor postaje je Američan R.E. Walter. Tehnični direktor je prav tako A meričan P.W. Esten. Ta postaja preko vrste valovnih dolžin oddaja naslednje programe: 19 ur programa za Poljsko, Češko in Madžarsko, 12 ur programa za Romunijo, 10 ur programa za Bolgarijo. Druga postaja «Radio svoboda* .je v neposredni bližini iste postaje v Muenchnu in zaposluje 500 ljudi, prvenstveno ruskih beguncev. To postajo vodi Američan K. Scott. Postaja oddaja na 17 valovnih dolžinah in na vseh jezikih, ki se govorijo v Sov.jetski zvezi.
prišlo — po pisanju agencije »Novosti* — v Sovjetski zvezi v prihodnjih petih letih.
Kot je v navadi, se posamezne panoge sovjetskega gospodarstva in načrti za nadaljnji napredek označujejo najprej v odstotkih, nato v številkah. Po predlogu ekonomskega načrta se bo nacionalni dohodek v Sovjetski zvezi v prihodnjih petih letih dvignil za 37 do 40 odst., dohodek na prebivalca pa za 30 odst., kar pomeni, da gre razlika na račun povečanega prebivalstva. Logično je, da se bo nacionalni dohodek povečal prvenstveno na račun povečane proizvodnje v industriji in manj na povečanem pridelku v kmetijstvu. V industriji računajo, da bodo dvignili proizvodnjo za 42 do 46 odst., v kmetijstvu pa se bo pridelek v prihodnjih petih letih dvignil le za 20 do 22 odst. V tem primeru je značilno, da računajo z razmeroma nizkim povečanjem pridelka, pa čeprav je hkrati znano, da je sovjetsko kmetijstvo sorazmeroma slabo razvito, da je pridelek nizek, poprečje če-sto daleč pod svetovnim poprečjem.
Ko smo navedli nekaj podatkov v odstotkih, preidimo k bolj konkretnim številkam:	V Sovjetski
zvezi bodo v prihodnjih petih letih posvetili veliko pozornost energetiki, to se pravi pogonskim silam in tako bodo do leta 1975 povečali zmogljivosti termičnih, vodnih ter atomskih central do tolikšne mere, da bo znašala proizvodnja elektrike leta 1975 že od 1030 do 1070 milijard kWh elektrike na leto. S tem se bo Sovjetska zveza "erjetno povzpela na prvo mesto na svetu v proizvodnji elektrike, kar pa še ne pomeni, da bo v Sovjetski zvezi prišlo na prebivalca toliko elektrike, kolikor je pride že danes na švedskem. V prihodnjih petih letih bodo močno pospešili tudi črpanje nafte, tako da računajo v letu 1975 z letno količino že od 480 do 500 milijonov ton nafte, kar je za 180 do 200 milijonov ton več kot lani. Sovjetska zveza ima tudi izredno veliko podzemeljskih zalog plina, saj že sedaj dobavlja podzemeljski plin vsem sosednim deželam in tudi Zahodni Nemčiji. Do leta 1975 se bo moralo črpanje plina dvigniti na 300 do 320 milijonov kub.m na leto.
Še nekaj številk iz industrije: Jekla bodo leta 1975 sovjetski plavži dali že okoli 142 do 150 milijonov ton, kar je -d 40 do 50 milijonov ton več kot so ga sovjetski plavži dali pred dvema letoma. Ko že govorimo o plavžih, bomo spregovorili še o dveh industrijskih panogah, ki sta tesno povezani z metalurgijo. Sovjetske tovarne traktorjev bodo morale dati 1975. leta 575.000 traktorjev in tovarne avtomobilov pa 2 milijona ali 2 milijona 100 tisoč osebnih in tovornih avtomobilov. S tem se bo Sovjetska zveza končno vendarle prerinila med tiste dežele po svetu, ki nekaj pomenijo na področju avtomobilske industrije. Za konec bomo navedli še to, da bo sovjetska kemična industrija dala v letu 1975 90 milijonov ton kemičnih gnojil.
Preidimo na nekaj podatkov o kmetijstvu in živinoreji: V letu 1975 bi morala sovjetska živinoreja dati 14 milijonov in pol ton mesa. Istočasno bi morala živinoreja dati obilnih 92 milijonov ton mleka oziroma mlečnih izdelkov. Žita pa bi morali tedaj nažeti najmanj 195 milijonov ton. V zvezi s poslednjim podatkom bomo navedli naslednjo ugotovitev: v času največjih uspehov Hruščova v kmetijstvu, so v Sovjetski zvezi naželi 162 milijonov ton žitaric. Tega leta Sovjetska zveza ni uvozila žita iz tujine, naslednjega leta pa ga je že morala uvažati ,n to iz Kanade in ZDA, kjer so pridelali sorazmerno veliko manj žita, komaj 42
milijonov ton. Te primerjalne podatke navajamo zato, da bi prikazali razliko v načinu prehrane v ZDA in Sovjetski zvezi, saj je razlika v prebivalstvu sorazmerno majhna v primerjavi s pridelkom oziroma potrošnjo žita. Končno bomo povedali, da predvideva predlog načrta kar 82 milijard dolarjev naložb za razvoj kmetijstva.
Rekli smo že, da ima napredek v gospodarstvu logične posledice v socialnih premikih v deželi. V načrtu se poudarja dvig življenjske ravni in to naj bi se odražalo v realnem dvigu poprečne plače za 20 do 22 odst. v industriji, v kmetijstvu pa naj bi se — seveda na kolhozih — dvignile za 30 do 35 odst.
Skladi za javno varstvo, za šolstvo in vzgojo itd. se bodo povečali za 40 odst. Ker spada sem tu-
Velia in Rodrigu ez razstavila v Tergeste
(Nadaljevanje na 6. strani)
V galeriji Tergeste razstavljata svoja dela dva mlada, po slogu svojih slik nasprotna si slikarja. Na eni strani stoji s svojimi podobami starega Trsta 27-letni G. Velia, na drugi strani pa z abstraktnimi čudnimi oblikami 23-letni Antonio Rodriguez. Ta s posebnostjo mešanega slikarskega načina z različnimi barvami u-stvarja razblinjajoče se in razgibane svetle oblike, ki s svojim migetanjem na temnem ozadju žive lastno življenje kot oblike, ki že prekipevajo čez svojo obris-nost, kot da bi jih gnala notranja utripajoča napetost, ki brizga na vse strani svoje žarke. Tudi če jih gledamo, od blizu, so te oblike zanimive, saj so domiselno obogatene na površini z zanimivimi vzorci, ki učinkujejo sedaj kot nekaj geološkega, drugič kot kaka biološka značilnost. Že iz naslovov teh stvaritev lahko spoznamo, da so sad nemirnega razmišljanja o bistvu življenja in vsemirja,
Vse drugače, to je nekakšno mimo vdanost odmiranja izraža v svojih oljih Giorgio Velia, ki ponazarja trhlost in zapuščenost
starih stavb. Med temi srečamo bivališče nekdaj plemenite gospode, pa tudi skromne kmečke hiše, razpadajoče «gloriette* Fer-nandea pri Lovcu in najstarejše hiše iz bližnje Doline. Ozadje, iz katerega slikar črpa svoja umetniška občutja, pa najbolje označuje naslov tLonjer, vas, ki je bila.» V nasprotju s slikarji, ki prikazujejo poslavljajoči se obraz Trsta v slikovitih barvah, vnaša Velia vanj nadstvame poteze u-trujenosti, ki jih v ostro izdelani podrobnosti vsega osvetljuje rdeči sij tajinstvenega požara, ki se neizprosno iz nevidnega ospredja širi, da bi stavbe dokončno zbrisal iz sedanjosti. MILKO BAMBIČ
Škedenjski rojak slikar in kipar Mariano Čeme se sicer normalno pojavlja na kolektivnih razstavah in raznih priložnostnih prireditvah, doslej pa že dolgo ni pripravil samostojne razstave. Zato je tembolj razveseljivo, da se je končno odločil za samostojno razstavo risb in skulptur v znani tržaški umetnostni galeriji til Tribbio* v Ul. Piccardi. Otvoritev razstave bo nocoj ob 18.30.

NINHtMIIIIMIia
ŠTIRI DNI PUSTNIH PLESOV IN ZABAV
Veliko devinsko balinišče se je že močno uveljavilo
V nedeljo otroško pustno rajanje - Nastopa znan ansambel
Ni vsem znano, da imamo na območju občine Devin — Nabrežina, in to ravno v Devinu, najpomembnejši športni objekt za ba-lincanje v vsej deželi Furlaniji — Julijski krajini. Lani so namreč 5. maja odprli novo pokrito balinišče, ki je zelo prostorno in ustreza tudi najstrožjim mednarodnim predpisom.
športnikom so na voljo kar štiri steze, od katerih meri vsaka 27,50 m v dolžino in 3,50 m v širino, poleg tega pa imajo športniki na razpolago slačilnice, prhe toalete in bar. Drugi bar, ki je namenjen gledalcem, je v obliki balkona zgrajen nad stezami, tako da gledalci lahko sledijo igri na vseh štirih stezah hkrati. Če k temu dodamo še učinkovito razsvetljavo ter zračno ogrevanje za zimski čas, kar služi poleti kot sistem za ohlajevanje, dobimo sliko res zavidljivega in visoko kvalitetnega objekta.
Lastnik tega objekta, upravičeno ga lahko tako imenujemo, saj daje od zunaj vtis tovarne zaradi svoje velikosti, je Sergej Leghis-sa iz Devina, ki se je zelo pogumno zavzel za dograditev tako zahtevnega objekta. Večji prispevek je dodelila iz javnih sredstev le dežela Furlanija — Julijska krajina.
Tako je končno tudi krajevno devinsko balincarsko društvo do-
bilo svoj sedež in razširilo balin-canje tudi na zimski čas. Prav v tem času potekajo tekmovanja za zimsko prvenstvo, ki se jih udeležuje res veliko število ba-lincarjev. Odkar so odprli balinišče v Devinu, so v njem odigrali več važnih turnirjev na deželni, meddeželni in tudi mednarodni ravni, ki se jih je udeležila predvsem Jugoslavija. Ta šport je namreč zelo razširjen izven Italije in to najbolj v Jugoslaviji in Grčiji ter v Franciji in Španiji. Na zadnjem mednarodnem turnirju, ki ga je priredilo balincarsko društvo poštnih uslužbencev iz Trsta, so nastopile skupine iz Trsta, Pulja in z Reke. Prvo mesto so odnesli Rečani, saj so prišli v Devin z ekipo, ki si je na neuradnem svetovnem prvenstvu priborila četrto mesto. Kasneje je priredilo svoj turnir tudi balincarsko društvo tržaških gasilcev, na katerem so nastopili tudi balincarji iz Izole. Na splošno balincarji z onstran meje zelo radi obiskujejo devinsko balinišče, kajti Devin ne predstavlja samo nekakšne vezi med tržaško in goriško pokrajino, pač pa je tudi zelo lahko dosegljiv s Koprskega, z jugoslovanskega Krasa, z goriškega Krasa in iz Vipavske doline.
Lastnik balinišča je mnenja, da se balincarji z onstran meje po-
čutijo v Devinu zelo dobro tudi zato, ker se s tukajšnjimi igralci lahko pogovarjajo v svojem jeziku, saj so v devinskem balin-carskem društvu igralci pretežno domačini. V udobnem baru so na razpolago igralcem tako italijanski časopisi kot slovenski dnevnik, lastnik balinišča pa se zavzema tudi za to, da bi bila v prihodnosti vsa obvestila o prireditvah objavljena tudi v slovenskih časopisih in da bi bili letaki dvojezični. Ta športni objekt veliko pripomore k medsebojnemu spoznavanju in k prijateljstvu med tukajšnjimi športniki in športniki z onstran meje ter med prebivalstvom sploh. To je za Devin seveda zelo važno, saj je turistični center, ki ga s Sesljanom posebno v poletni kopališki sezoni gostje iz bližnjih in daljnih krajev vedno bolj obiskujejo.
Zato da bi ugodili splošni zahtevi, posebno pa zahtevam mladine, pokrije lastnik balinišča ob večjih praznikih balincarske steze s posebnim lesenim odrom, tako da lahko priredi plesno zabavo, kot je to napravil lani za Silvestrovo. Te zabave se je udeležilo kar 500 oseb, kajti preurejena dvorana lahko sprejme tako veliko število ljudi. Zaradi uspeha, ki ga je bila ta prireditev deležna, se je lastnik odločil, da bo priredil ples tudi za letošnji pust. Ta ples bo trajal kar štiri dni. Zato lahko mimogrede obveščamo vse balincarje, da bodo od danes do srede, 23. t.m. v balinišču lahko samo... zaplesali.
L. KOZMAN


OTAVCI SO PROTESTIRALI PRED DEŽELO V ŽEUEZNU
SSiS
i
Na temelju zakona o strnjevanju uprave in ustreznem združevanju občin sta bili v začetku tega leta na Gradiščanskem v Avstriji združeni v eno občino dosedanji občini Otava in Hirman. Združitev že od vsega začetka ni bila po volji prebivalcem občine Otava, ki so 27. januarja priredili demonstracijski pohod pred sedež deželne vlade v Željeznu (Eisenstadt).
Tega dne ob 7. uri zjutraj so zazvonili zvonovi otavske cerkve in Otavci so se zbrali v dolg sprevod. Sprevod je začela kolona 50 traktorjev, ki jim je sledilo še 30 osebnih avtomobilov. Vsa motorna vozila so bila natrpana ljudi, kajti na pohod se je odpravilo 400 prebivalcev občine Otava. Demonstrativnemu pohodu so prisostvovali številni časnikarji in televizijski reporterji, celo z Dunaja. Na avtomobilih so bili veliki napisi, ki so izražali voljo Otavcev po samostojnosti. Pri tem je zanimivo tp, da so bili med razmmi napisi tudi nekateri v hrvaškem jeziku, kakor kaže gornja slika. Na nekem drugem avtomobilu je bilo zapisano »Kade je pravo hrvatske manjine?*
Ogorčenje Otavcev nad združitvijo je razumljivo iz dveh razlogov: Otavska občina je stara 800 let. Otavci so zelo napredni in vedo, da bi strnjevanje uprave privedlo do zmanjšanja upravmh stroškov. Kljub temu niso za strnjevanje za vsako ceno, posebno ne, kar je Otava v precejšnji meri hrvaška, Hirman pa je izključno nemška občina. V primeru združitve bi se odstotek hrvaškega prebivalstva v novi povečani občini zmanjšal in razumevanje za njihove potrebe bi bilo toliko manjše. Zato je popolnoma upravičeno vprašanje «Kade je pravo hrvatske manjine?* »Kje so pravice hrvaške manjšine?*
Na sliki pa vidimo avtomobil z napisom: »Niso nas vprašali, prodali so nas*.

ZANIMIV POSKUS V LADJICI AP0LL0 14..
Vesoljske postaje lekarne bodočnosti
V breztežnostnem prostoru je lažje pridobiti krvna telesi
elektro;
Kozmonavti Apolla 14 so med svojim potovanjem na Luno dobili nalogo, da izvršijo številne poskuse. Med drugimi tudi to, da poskusijo v breztežnosti izvesti poseben način proizvajanja najčistejših serumov in poseben način za pridobivanje krvnih telesc,
Ta poskus je eden izmed štirih v programu kozmonavtov, ki naj bi pokazal, ali je mogoče v izvenze-meljskem prostoru nekatere kemične procese izboljšati. Shepard, Roo-sa in Mitchell so namreč poskušali tudi taliti kovine v miniaturni visoki peči, da bi ugotovili, kako se obnašajo tekočine, ko jih segrevamo v breztežnostnem stanju.
Kar se tiče poskusa s krvnimi telesci, so njegov potek kozmonavti slikali v barvah, tako naj bi bili rezultati o uspešnosti ali neuspešnosti tega poskusa znani znanstvenikom NASA čez kakih deset dni. Če bi se pokazalo, da je bil ta poskus v breztežnostnem stanju u-spešnejši kot na Zemlji, bodo mogoče to metodo uporabili v bodoče za pridobivanje velikih količin seruma in podobnih zdravilskih preparatov v vesoljskih postajah s posadko.
Postopek, o katerem je govor, navadno imenujejo elektrofreza, to je gibanje naelektrenih, v tekočini razpršenih koloidnih delcev v električnem polju. Pri tem ne smemo pozabiti, da so koloidi kleja-ste snovi, ki se kristalizirajo. Večina 'organskih molekul dobi, ko se nahaja v vodni raztopini, ki je le nekoliko kisla ali lužnata, malenkostno električno napetost.
stimo električni tok po dah, se začnejo molekule
skozi vodno raztopino. Ker se molekule, ki sestavljajo org® spojino, hitreje gibljejo ke^Lati je, se začne spojina razi
na osnovne delce. Na Zemlji 1 ^ uporabijo ta novi postopek le ^ majhne količine snovi, kaj® ^ snov deluje gravitacijska slJa’ ^ pri večjih količinah snovi ne voli, da bi se ta razdelila v °s j, ne elemente. Če vzamemo 28 •-
mer kri, je na Zemlji ni “j-y. razdeliti v sestavne dele Pr.1 činah, ki so večje od kaplJe .lf električni tok privlačuje se^8 ^ dele krvi nad stekleno plošč1®0’^
loščiC
krvni delci razvrstijo na Pj^oV.
v obliki prog, ki jih nato st-. a, bnimi “
njaki zaznavajo s pravami in pomenijo
mo neso .
»prstni odtis* človekove
njegovega zdravstvenega 8 Kot smo že dejali, tak na Zemlji ni mogoč za ko krvi, ki presegajo kapljico.
Prav zaradi tega stroko
,vnjak>
NASA domnevajo, da bi
bilo
breztežnostnem stanju mogoče
ra«'
deliti na sestavne dele večje
ko-
ličine krvi. Kri torej lahko f8^
, .	._______ Ko
skozi vodno raztopino, v kateri se 1 nahajajo organske molekule, spu-
........................................""»......IM............n,..........................................................................
v družini.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nepripravljeni boste na novosti in zato se bo delo zavleklo. Majhna žrtev, Id pa bo poplačana.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Odlične priložnosti, ne boste pa jih vseh izkoristili. Nova prijateljstva bodo razširila vašo družbo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Napetost med poslovnimi tovariši, ki jo skušajte ublažiti. Ne spuščajte se v tesnejše stike z neznanci.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Reševati boste morali večje zadeve birokratskega značaja. Preveč ste trmasti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Bolj diskretno iznašajte svoje misli, ker boste sicer naleteli na odpor. Ne-
utemeljeno ljubosumje DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne pričakovana sprememba v programu. Računajte z zvestobo drage osebe.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) S tem, da boste sprejeli odgovorno nalogo, boste pokazali dokajšen pogum. Bodite solidarni z nekim družinskim članom.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Premagajte svoje samoljubje in ne rinite v ospredje. Prehoden vihar
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Brez ustreznih sredstev se nikar ne lotite novega načrta. Nekdo se bo izkazal kot sebičnež.
KOZOROG (od 2112. do 20.1.) Z vašim praktičnim čutom vam bo uspelo premagati znatne poslovne ovire. Neka ljubosumnost ne bo utemeljena.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaš položaj se bo izboljšal, če boste opustili ambiciozne načrte. Srčno rano vam bo ozdravil čas.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Trenutek je ugoden za tvegani podvig. Nakdo, ki ste nanj računali, ne bo izpolnil svoje obljube
vijo na rdeča krvna telesc8' ^ bela krvna telesca, na raZ^eti
stavine krvne plazme, v »■jjjj j so tudi krvne ploščice, |ev
injekcijami dajejo bolnim za $ kemijo, da bi s pomočjo J® minirali odvečno število belm nih telesc.	.j
Sedaj dobivajo na Zemlji kr ^ ploščice s pomočjo centrifug6'^ da tak postopek ni učinkovit ^ z njim lahko pridooimo le 'r količine krvnih ploščic, večl®^ ličine teh pa se ponovno v je na ostale elemente. Prav s serumi.	^
Kozmonavti Apolla 14 so P°soVj, sili razstaviti tri različne 8 Najprej mešanico venozne 1 .
s**
terijske krvi, vzorec rdečih .^jj nih telesc, ki je 580-krat
delec kisline DNA, to je oSgrf
ga genetskega materiala v .. oi nizmu, ki je 20.009 krat teM* p
barve v krvi. Vse ie tri s®sjfuiaT so torej imele različno mole
no težo.

Če se bo pokazalo, da je	i
kozmonavtom uspel, potem p naslednjih desetih letih *a iH čeli s proizvajanjem serum krvnih telesc s to metodo.
TONE SVETINA
MLI.V, I
PRVA KNJIGA
«Nič. Dam vam častno besedo. Povem vam lahko samo to, da vas občudujem. Zelo lepi ste goli. Moram vas ohraniti v iluziji. Ce sem na svetu kdaj kako žensko pogrešal, bom vas.»
«Gledali ste me golo?»
«Da, in natanko sem si vas ogledal. Hipnotiziral sem vas in slekli ste se pred menoj. Nimava časa, da bd stvari komplicirala, Nisem vas maral prepričevati. Ce bi se pa potrudil sam, ne bi bilo tako Interesantno, kot je bilo,» se je opravičeval Wolf.
«Gtrašen človek ste! Kaj vse sem počela? Bojim se vas, major. Strah me je vaše moči nad ljudmi. Sram me Je.»
Major je strmel v mračni del sobe, kjer so počivale črne, goste sence. Ob njih si je odpočival oči. Obraz se mu razlezel v zadovoljen nasmeh, ker je slišal tako mnogo besed, ki bi jih vedno poslušal lz ženskih ust. Strast je za hip odtavala kakor val, ki se razbije ob obali.
((Naj vas ne bo strah, čeprav je strah prijeten občutek! in po neumnosti ga podcenjujemo. Mimogrede povedano: strah je ljubezen do samega sebe, oče poguma, največkrat tudi vir časti in zvestobe. Vsa naša država Je zgrajena na strahu ln na neumnosti. Strah Je lahko tudi neumnost. Velike, prazne oči. To mislim v vašem primeru. Pamet pa Je vir moči nad ljudmi, ki so obremenjeni s predsodki. Hipnoza pa ni nobene posebna človeška sposobnost. To zmore vsak, ki zna zbrati
svojo voljo. Ugotovil sem, da bi bili vi imeniten medij,« se je smehljal Woif in ji razlagal nekaj svojih izkušenj s tega področja.
Potem se je nagnil k njej, ji pogledal v oči in vprašal:
((Povejte mi, kaj čutite do mene, Ana?«
Težko je prenesla njegov pogled in vse njeno telo se je vznemirjeno streslo. «Ne vem in ne znam razbrati svojih občutkov, čeprav sem mnogo razmišljala o tem. Bojim se vas, to je gotovo. Imam vas rada, ker ste dobri z menoj. Odkar vas poznam, se je moj pojem o ljubezni razblinil kot milnat mehurček in z njim tudi predstava o moškosti. Sem na raz potju k novemu vrednotenju.«
«Ali me ljubite, Ana?«
«Ne vem. Spoštujem vas Privlačite me. Vznemirjate me Ne morem pa se otresti strahu. Zato ne vem, če je to dovolj za ljubezen. Preveč ste nad mano in premajhna se počutim ob vas, da bi vas lahko ljubila. In vi? Kaj vam pomenim jaz? Tako zelo se bojim, da vam pomenim prav malo!«
Major je pomolčal, potem pa Je dejal nekaj, kar Je resnično mislil: «Bojim se, da mi pomenite več, kakor mislim. Vem, da me nenehno žeja po vas, in to je nevarno. Včasih se počutim celo nemočnega. Cim bolj vas lovim, tem bolj mi uhajate Ponavljam vam, nevarni ste vsakemu moškemu, to me privlači. Verjetno vas zato hočem imeti. Nekoč vas bom moral imeti,« je dejal Wolf, ugasnil luč in jo čvrsto objel z železnimi rokami.
I___________________
Noč je zagrnila svod. Na žametastem oboku neba so utripale zvezde. Tišina se je prepredla med drevje. Nad verigo daljnih gora na obzorju, ki so kot temna gmota rastle od vzhoda proti zahodu, je vzhajal mesec v obliki bleščečega srpa. Temni obok Je najprej prebodla lesketajoča se konica in rasla tako naglo, da so ji začudeni sledili z očmi in za nekaj hipov pozabili, da že precej časa čakajo. Svetloba Je vrgla v pokrajino grozljiva sence. Sedeli so med grmovjem
ta drevjem in se šepetaje pogovarjali. Štirje možje ta dekle. Peti je stal ob debelem drevesu na straži, pol streljaja od njih. Držal je v rokah parabelo in se oziral zdaj sem, zdaj tja, najpogosteje pa mu je pogled uhajal k drevju, ki se je vleklo do črte, pogreznjene v temo. Vedel je, da tam zemljo obdaja žična ograja, s katero so Italijani obdali mesto, kot bi ujetnika povezah z vrvmi. Za njimi je čemelo v mraku naselje in cesta, ki Je vodila v mesto. Čakali so kurirja Včasih je kdo od njih podrezal Bliska, ki je imel na uri svetlečo številčnico, ta povprašal po času. Tudi njemu se je zazdelo, da se je čas ustavil. Kurir je zamudil skoraj že celo uro in z vsako minuto so postajali nestrpnejši.
Noč je bila sumljivo mima. Čakanje je počasi hromilo njihovo potrpežljivost. Začeli so se presedati. Peter je preklinjal kurirja in jim predlagal, da bi se sami napotili k žici. Ana je ždela na nahrbtniku ta z rokami objemala kolena. Molčala je in gledala proti daljnim hribom, kamor so bili namenjeni. Melita in mati sta ob slovesu Jokali tako pretresljivo, kot bi za vedno odhajala. Materi Je povedala, kam odhaja, šele dan pred odhodom. Nobena zagotovila, da bo na toplem v nekem štabu, kjer mora izvršiti neke poizvedbe, in da se v nekaj mesecih vrne, niso pregnale materine bojazni. Rekla ji je, da Jo bodo očitki umorili, če se ji kaj zgodi. Drugače je bilo z Melito. Ko sta bili sami, Jo je objela in poljubila. Všeč Ji je bdlo, da odhaja v gozdove. Obljubila Ji je, da bo sama prišla za njo, če ne prej, pa na pomlad. S sestro se Je poslovila z bridkostjo ta grenkobo v srcu, ker Je s prevaro dobila nazaj njeno občutljivo srce. Solze slovesa so Ji obležale v srcu kot grenka usedlina. Ni mogla pozabiti njenih čistih oči in otroškega zaupanja, ko ji Je stisnila roko ta ji povedala, da Je skojevka, ter se ji oprostila za grobosti, ker Je mislila, da Je Ana za Nemce.
Zategel «pst» jo je zdramil iz premišljevanja. Od kriven-častega drevesa se Je pripognjeno bližal stražar, ki Jih je vodil '(Tiho. lezite, nemška patrulja!« Bill so prepozni, da bi se jmal .lili. Po1* (ta »o v senco grmovja in se lesno pritisnili Uiug k d.j; :lu biu«. !n Teter sta poteg i’a pištole. Kmalu
tet
so zagledan pet Nemcev, ki so v enakomerni razdalji $ Joj polje drug za drugim, počasi, zaspano ta brezskrbno.
iA „	.	,	, w	----------mi l/iChOAU/***"	M
»piazH nazaj k drevesu. Nekje ob Savi se je
oma*
v noč zelena raketa m aoig zategel rafal se ie zagrizel v tišino.	J	.
«Zdaj pa pride kurir,« je dejal Blisk, ki je z dlanmi večal ušesa ln v temi prestregel šum. Ničesar niso sH5aU' čez čas sta se od drevesa utrgali dve senci.
«Smrt fašizmu!« je pozdravil tiho kurir in ogledoval o®r je
tistih, ki Jih bo moral peljati naprej. «Koliko jih imaS?* i* vprašal starega ilegalca s parabelo. ((štirje so, za Določi
Poslovili so se in si čvrsto stisnili roke.’ Kurir j® TdH puško ta napotili so se v temo. šli so za drevjem, se spjjjii kolovozu in prečkali njivo ter se kmalu & pred žično oviro, ki je obdajala mesto. Polegli so. D1™«!« drugim so se plazili skozi utor počasi in tiho. Ana J® #
predzadnja, le še Blisk je bil za njo. Sredi ograje se J® jf, pletla v bodice in se ranila. «Hltro naprej!« je priganjal K m Nedaleč od njih Je bela raketa razsvetlila pokrajino irj Jči
oslepila s trepetajočo lučjo. Ko Je zamrl^sijTso^se M napolnile s temo in skoraj ni vedela, zakaj se motovili v t»l
Zapletla se je kot ptica, ujeta v zanko. Blisk jo Je jr	lezla naprej, ko Je raketa zopet švignila Pr£,K ' i8
rr ~i j *	*	*" -- o - v«	e ovi^imo t'
Zagledala sta one tri, ki so ob svetlobi padli na zeta1!0 precej daleč od ovire.	»k«
Za hrbtom se je na obronku oglasila strojnica patrulje. Svetleče krogle so sikale prek glav in Jezljivo k jj^j v zemljo. Strah Jo je ohromil ta zmedel, da ni vedel®’ m. bd počela. Ranila si Je roke do krvi, ogrebla se je P°
«Lezd naprej!« je zavpil Blisk tik za njo. Tedaj se Je v od koder je regljala strojnica, z gromkim pokom raZ«mtf' ročna granata ta za njo še ena. Vrgel ju je kurir. 1.^1! pok eksplozij je zaustavil Nemce. Medtem sta Ana in \rt<l prilezla iz žice. Pred njima se Je razprostrla golj®vfl ro%°
kritla. za njo pa se je vil gozd. Blisk jo je zgrabil	Ljii8
in io pov.vjInp, seboj med drevje. Strojnica je Se jezno f SvetKč'	-- --	••	■->- (n v
uei
tal
dia
»4
Stat
ia
«nt
Z
Scot
Si
»en
f
E*
*Dot
k :
£)?f
(ato
•so se odbijali v vejah
klop
C
'ola;
(16)
(18)!
'fra:
Tu
deri
'Stal
N
S
Tiit
'eze;
S
S
4tet
itj
*»la
1 ns
P
%lij
%
i.Sf
‘isito
*iih
‘Ofei
S
Idk
N
>
N
m
t
»i
vrii
i.
%
i
»e
3.
»let
$
So-
S
t5li'
i
A
kilo3
H
5
S
s
jih
s
%
‘ta
S
s
H
%
s
$
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
20. februarja 1971
DANES V CAGLIARIJU
V srečanju s Španijo sedma zmaga Italije?
JfGLlARI, 19. — Prijateljska nogometna tekma med jjl® 1,1 Španijo je zbudila v Ca-^ju zelo malo zanimanja. Pred-
ŠPORT NA TV Mednarodno tekmo Italija — Penija, ki jo bodo danes igrali Ugliariju bo italijanska TV Prenašala ob 14.25 po nacional-Dem sporedu.
italijanske nogometne zveze J**®! razlaga ta pojav s tem, j®* v vrstah italijanske repre-rjtw!Ce "iti enega igralca, ki bi v Cagliariju. Ob to se je tudi Cagliarijev trener jkrip10, ki je obžaloval, da so j^rane ekipe izključili tudi Do-
m je po njegovem *nju vsekakor bolj zaslužil me-p l^n^tvu, kot pa Mazzola. 'nticcio Valcareggi je medtem
časnikarjem, da bo Itali ZoffStppil® z naslednjo postavo: tato' d ’ Facchetti, Bertini, Ro-Rw.’ °urgnich, Mazzola, Rivera, Ij^gna. De Sisti Prati. Na AjE za rezerve bodo pa sedeli ^tosi (št. 12), Spinosi (13), Nic-(16) Ferrante (15)4 Juliano (Ig) Domenghini (17) ter Gori terie* ^Sem polčasu bo po vsej • jetnosti namesto Burgnicha za-
iPetrante-
sterirT ^nični vodja španske enaj-ijf.j ® K že objavil imena svo jih Posla ' igrali bodo z naslednjo Kjj v®; Iribar, Sol, Gallego, Co-Pjfjj ■‘<®ono, Claramunt, Amancio, (jjjGarate, Uriarte, Churruca, ^11^13 vratar t>° Fsnaola, s šte-
V'
.Na
Pa bo na klopi De La Marcial, 15 Rexach, 16 17 Anton, 18 Manolo.
^ieta,
i}Na. in Španija sta se do se-Sal, 17-krat. Italija je zrna-11	®’*rat, sedemkrat so igra-
eno, štirikrat pa je zrna
>dloč
suriKiat pa je tiua
%!.3 Španiji. Španija je proti ko š' ?adn jič zmagala leta 1960, ’grali v Barceloni, takratni N" 'e ^ 3:1, edini gol za “ne Pa je dosegel Lojacono.
|:SPt>T
OBVESTILO
Ijepo 1 sPoroča, da je bilo prisi-kili Vnesti v pravilnik 5. sloven-ipi^^hrikih športnih iger nekaj
startnih številk ne bodo Pat Jevaii v Trstu (člen 8), am-Pred 3 startnem mestu 15 minut ki t,,Petkom tekmovanja v vsa-V*^°nji.
kodri PPsameznik bo moral za Vjot° 3nj^številko (člen 9) plačati
^	« • «	r- i l
Vj^stalemu že objavljenemu pra »ji 3 ie treba dodati še nasled-* oj]: avUnik otroškega tekmovanja s kepami:
tekmovanja se lahko Ite ,1° otroci rojeni v letih l1 1?« in 1965.
leL utrok, ki se udeleži tega k v°Vanja, ne sme tekmovati 3. iJMPčanju ne v sankanju. IH^Liljanje bo na razdalji 4
4.	Vsak podrt kegelj velja eno točko. Srednji kegelj (kralj) dve točki.
5.	Vsak udeleženec meče lahko 3-krat.
6.	Vsak udeleženec ima na razpolago samo 3. minute časa za svoje mete.
7.	Najboljši tekmovalec dobi v dar keglje, ostali tekmovalci pa male nagrade.
8.	Vsak otrok si mora sam pripraviti kepe.
9.	Točke tega tekmovanja ne veljajo za lestvico najuspešnejšega društva v mladinskih kategorijah.
10.	Tekmovanje se bo pričelo ob 14. uri. Tekmovalci bodo imeli 15 minut časa za pripravo kep, ob 14.15 bo začel ciljati prvi izžrebani tekmovalec, itd.
11.	Vrstni red metanja bo obešen pri vhodnih vratih «Baitej>.
Vpisovanje za to tekmovanje bo v petek, 26. februarja, od 19.30 do 20.30 v Ulici Geppa (v klubu). Vpisnina znaša 100 lir.
,	UCA N JZ
V	preteklih dneh so se v Pianca-vallu (Pordenone) zbrali najboljši smučarji naše dežele, da se pomerijo v veleslalomu in slalomu za naslov conskega prvaka. Dobre vremenske in snežne razmere ter brezhibna organizacija (SCI CAI Pordenone) so omogočili nemoten potek tekmovanj.
Za SO SPDT sta nastopila Miran
Dolhar in Danilo Mužiria, ki pa se ni uvrstil v končno lestvico. Dolharjev« 36. mesto v slalomu in 52. v veleslalomu pa je dober rezultat, saj letos sploh ni treniral, povrh vsega pa je imel še smolo.
V	prvi vožnji veleslaloma je padel že pri tretjih vratih in imel 20” zaostanka za zmagovalcem (Hoffer iz Sappade, m. kategorija — Dolhar ni niti1 v VI.). V drugem spustu je vozil zelo dobro
V	slalomu je že skoraj uspešno zaključil prvi spust, ko ga je pred zadnjimi vrati zaneslo v kol in je seveda padel. V drugem spustu je smučal nekoncentrirano a si je vseeno priboril solidno 36. mesto.
V	slalomu je nastopilo 91 tekmovalcev, proga je bila dolga 450 m, višinska razlika 150 m, postavljenih je bilo 50 vrat.
V	veleslalomu je startalo 160 smučarjev, na 980 m dolgi progi, z višinsko razliko 250 m in 40 vrati.
M. J.
ZENSKA MLADINSKA ODBOJKARSKA UGA
Po zmagi nad borovkami Sokol na vrhu lestvice
SOKOL - BOR	2:0
(15:5, 15:12)
SOKOL: Gabrovec, Zidarič, Škerk, Petelin, Colja, Rebula, Legiša.
BOR: Hrovatin, Ozbič, Kalan, Artač, Bolčina, Švagelj.
V srečanju ženskega mladinskega odbojkarskega prvenstva na stadionu d. maj* v Trstu je v preteklem tednu Sokol premagal Bor s čistim izidom 2:0. Tekma je bila precej nezanimiva, saj so «plave* povsem odpovedale. Zlasti v prvem setu jim ni šlo prav nič izpod rok, kar jasno kaže tudi' le pet, osvojenih točk. Nekoliko lepša in bolj borbena je bila tekma v drugem nizu. Kazalo je, da bodo Tržačanke osvojile set, saj so vodile z 12:9, ko so popustile in prepustile zmago Nabrežinkam.
Sedaj je vprašanje prvega mesta v tem prvenstvu povsem odprto. OMA in Sokol imata namreč vsak po en poraz in le njuno medsebojno srečanje bo pokazalo zma-
govalca.
niiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiuiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
ODBOJKARSKA PRVENSTVA ZOPET V POLNEM TEKU
Drevi šesterka Bora v Trstu proti Tomboliniju iz Loreta
Kras bo drevi igral v Miljah, jutri Breg v Rocolu - Ta teden nadaljevanje ženske B lige
MOŠKA B LIGA
Tudi moška B liga se polagoma približuje h koncu. Ostale so namreč le še štiri prvenstvene tekme, v katerih bo Bor dvakrat nastopil doma, dvakrat pa bo gostoval (v Veroni proti Ferroniju in v Padovi proti vodeči Petrarci).
Drevi se bodo «plavi» pomerili s šesterko Tombolinija iz Loreta. Zanimivo je, da niso borovci že od lani, od 12. decembra, ko so premagali Celano, osvojili nobene tekme brez zgubljenega seta. Zato bodo drevi skušali zmagati s čistim izidom, čeprav to ne bo lahko, kajti Tombolini bo gotovo stopil na igrišče s trdnim namenom, da se borovcem maščuje za poraz, ki so mu ga zadali v prvem delu prvenstva. Razen tega se nahaja dreviš-nji nasprotnik Bora v dokaj slabih vodah in nujno potrebuje točke za obstanek v iigi- Njegovo ekipo' sestavljajo večinoma mladi igralci, ki dajo — ob podpori dveh bolj izkušenih odbojkarjev —,v- vsaki tekmi od sebe vse sile. Znajo pa tudi izkoristiti vsako popuščanje na nasprotnikovi strani igrišča. Kot zanimivost naj še navedemo, da je Tombolini pred dvema letoma nastopal še v D ligi in je nato v dveh letih napredoval preko C lige v B Ligo.
Vsako podcenjevanje gostov bi bilo torej lahkomiselno dejanje. Vemo pa, da so naši igralci dovolj izkušeni in take napake gotovo
3. AMATERSKA LIGA NA GORIŠKEM
Wodnje igrajo v Medeji
Ovodnjah bo na sporedu mladinski derbi med domačini in Juventino
* MftrfNci bodo igrali v nedeljo cer trenirala redno, kar da slu-Domačini so solidna e- titi, da je v dobri formi in da Vatj^a, ki jo ne gre podcenje- lahko upa na pozitiven izid.
V	nedeljo naj se zberejo kot običajno ob 13.45 naslednji igralci: Tomazin, Batistič, Florenin, Kuz min, Vodopivec, Gruden, čeme, Marson, Dužman, Tomšič I., Mozetič, Tomšič II.
V	nedeljo bo na sporedu tudi go-riški mladinski nogometni derbi med Sovodnjami in Juventino. Tek ma bo ob 10.00 na igrišču v So vodnjah.
. 'av so v zadn jih dveh na-h r-. ^riodnje zelo dobro zaigrale N*10' da ne bi smele niti v V „ aa'°teti na trd oreh. HL-rdeljskem zavrtljaju so So J to trenutno 4. na lestvici. Da k? Ih	obdržali,	je potrebno,
*lo Navijači spodbujajo, zato bi v čte. av; da bi prišli v Medejo t“o J,ec-iern številu.
Stat	'xiu	trenerja	Marsona	je
zelo	negotov,	ekipa .je	si-
____________________
ne bodo storili. Njihova trenutna forma je še kar zadovoljiva in počitek v preteklem tednu .jim gotovo ni škodoval. Sicer pa lahko ekipa igra sproščeno, sa.i ima dni go mesto na lestvici praktično zagotovljeno.
MIG
MOŠKA C LIGA
Po dveh zaporednih porazih se bo drevi moška šesterka Krasa iz zgoniške občine pomerila na do mačem igrišču z ekipo goriškega Audaxa. Vsa predvidevanja govore v korist Krasovega moštva, ki je že premagalo svojega drevišnjega nasprotnika v prvem delu prvenstva. Tedaj so «belordeči» predvajali za razred boljšo igro in so z veliko avtoriteto odnesli iz Gorice celotni izkupiček.
Vsak pretiran optimizem pa bi ne bil na mestu, ker se Goričani nahajajo v zelo nevarnih vodah in zato lahko pripravijo presenečenje. Poleg tega pa je Audax v zadnjem času z ostrimi treningi zelo izboljšal svojo igro, saj so Goričani pred tremi tedni podlegli Libertasu iz Padove le s tesnim izidom 3:2.
Kras je utrpel v zadnjih dveh kolih dva pekoča poraza, vendar ima pri tem olajševalne okoliščine. Proti Libertasu je odigral eno svojih najboljših letošnjih tekem, vendar .je bil nasprotnik zanj praktično nepremagljiv. Na zadnjem gostovanju v Meranu pa je prišla, bolj kot kdajkoli prej, do izraza velika utrujenost igralcev, ki so predvajali zelo medlo odbojko. Kljub porazu pa ima sobotno gostovanje na Tirolskem tudi pozitivno plat: v vrstah »belordečih* je ponovno zaigral in zablestel I-gor Guštin, ki je bil že skozi vso prvenstvo žrtev hude psihične krize. Ta mu nd dopustila, da bi na igrišču pokazal to, kar v resnici zna. Tudi v soboto je bal Guštin ob prvih udarcih zelo negotov, vendar se je ob glasni podpori občinstva zelo popravil, tako da mu je vsaka dobro tolčena žoga vlila novega poguma in elana. Na koncu je bil Igor med najboljšimi v svojem taboru. Tako bo lahko drevi trener prof. Drasič računal še z enim odličnim tolkačem, kar bi moralo biti odločilno za zmago slo venskih barv v tekmi z obsoškimi predstavniki.
Tekma Krasi - Audax Gorica bo drevi v Miljah, s pričetkom ob 20. uri.
- bs -
MOŠKA D LIGA
Breg bo gostoval pri Acegatu, verjetno najmočnejši ekipi prvenstva D lige. Trenutno deli prvo-mesto z videmskim CSI, ki je tudi še nepremagan. Ekipo Acegata sestavljajo sami stari «lisjaki*, ki nastopajo celo po dvajset let in še več. Letos .je pristopil tudi Gia-neseili, ki je pred kratkim nastopal v prvi ekipi Arc-Linee. Ekipa .je postala močnejša v obrambi, napad pa je dobil z njim režiserja.
Za Breg bo torej to najtežji nastop v prvenstvu, zlasti ker so fantje po zadnjem nepričakovanem porazu še nekoliko poparjeni. Moštvo .je tehnično dobro, vendar je premalo borbeno. Sicer .je v zadnji tekmi šesterka že zaigrala nekoliko bolj odločno, a premalo, da bi lahko z zaupanjem zrla na svoje prihodnje nastope. Kljub temu pa lahko rečemo, da je moštvo trenutno na razpotju: če bo zaigralo odslej bolj borbeno, bd moralo v kratkem doseči cilj, ki si ga je zastavilo. V nasprotnem primeru, pa seveda lahko zapade v še večjo krizo.
v V jutrišnji tekmi ne moremo pričakovati pozitivnega izida. Od Brega pa pričakujemo, da bo zaigral borbeno in z vsemi svojimi močmi.
Tekma bo ob 10.30 v šolski telovadnici v Rocolu.
S. R.
ŽENSKA B LIGA
V	nedeljo se bo začel povratni del ženskega odbojkarskega prvenstva B lige. V drugi skupini te lige nastopata dve slovenski ekipi-Breg se je v prvem delu prvenstva dobro izkazal in zaseda sedaj prvo mesto na lestvici, z enim samim porazom. Nekoliko slabše gre Boru, Ta ekipa je prvenstvo dobro začela, potem pa je, predvsem zaradi odsotnosti Pemaroičeve, nekoliko popustila in je sedaj na četrtem mestu lestvice.
V	nedeljo bo na stadionu «1. maj* v Trstu na sporedu srečanje med borovkami in ekipo FARI Ul-travox iz Brescie. To ekipo je Bor v prvem delu prvenstva premagal s čistim 3:0. Prepričani smo, da bodo «plave» dale vse od sebe, da bi rezultat ponovile, posebno še, ker sta jim dve točki zelo potrebni. V primeru poraza bi namreč nji hovo stanje postalo kritično.
Tekma bo na sporedu ob 10.30, v predtekmi se pa bosta pomerili med seboj mladinski ekipi Bora in Primorca.
INKA
Trenutno je lestvica tega prven-
stva taka: Sokol	7	6	1	13	2	12
OMA	6	5	1	10	2	10
Bor	7	5	2	10	5	10
Gaja	5	2	3	4	7	4
Zarja	5	1	4	2	9	1
Primorec	6	0	6	2	12	— 1
Zarja in	Primorec		imata		zaradi	
odpovedane tekme točko manj.
INKA
SMUČANJE
Stefano Anzi v smuku
SUGARLOAF, 19. — 22-letni Italijan Stefano Anzi je osvojil prvo mesto v smuku veljavnem za svetovni pokal. Drugi je bil Avstrijec Karl Cordin, tretji pa Gustav Thoe-ni, ki je z današnjim tretjim mestom spet zasedel prvo mesto na lestvici za svetovni pokal. Po ženskem smuku je na isti lestvici na čelu Avstrijka Anne Marie Proell s 161 točkami, pred Michele Jacotovo, ki jih ima 133.
SMUK MOŠKI
1.	Stefano Anzi (It.)	1’32”05
2.	Karl Cordin (Av.)	1’32”09
3.	Gustav Thoeni (It.)	1’32"13
4.	Jean D. Daetwiller (Švi.) 1'32”40
5.	Bernard Russi (švi.) 1’32”63
6.	Henri Duvillard (Fr.)	1’32”92
7.	Michele Stefani (It.)	1’33”08
8.	Michel Daetwiller (Švi.) l’33”20
9.	Frank Voegler (ZN) 1'33' 28
10. Kari Schranz (Av.)	1’33”31
SMUK ŽENSKE
1.	Anne Marie Proell (Av.) l'23”04
2.	Jacqueline Rouvier (Fr.) 1’23”24
1’23"44 1’23”73 1'24”22 1'24”29 l'24”56 t’24”61
3.	Annie Famose (Fr.)
4.	Isabelle Mir (Fr.)
5.	Francoise Mačehi (Fr.)
6.	Karen Dudge (ZDA)
7.	Michele Jacot (Fr.)
8.	Marilyn Cochran (ZDA)
9.	Margarete Hafen (Nem.) 1'24"76 10. Susan Corrock (ZDA) 1’25”08 LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL
1.	Anne Marie Proell (Av.)	161
2.	Michele Jacot (Fr.)	133
3.	Isabelle Mir (Fr.)	110
4.	Wiltrud Drexel (Av.)	108
5.	Francoise Mačehi (Fr.)	102
6.	Britt Laforgue (Fr.)	so
7.	Jacqueline Rouvier (Fr.)	89
8.	Betsy Clifford (Kan.)	64
9.	Florence Steurer (Fr.)	61
10. Gertrud Gabi (Av.)	59
sarilce—srednje junior—taie--proti
Špancu Joseju Hemandezu. Srečanje bo 31. marca v madridski! športni palači.
V MOŠKI D LIGI
Jutri v težki tekmi Bor proti Casteifranču
Začelo se bo tudi prvenstvo v minibasketu
D LIGA
Jutri čaka Borove člane težko srečanje proti ekipi Castelfranco Veneto. Za «plave» je namreč to srečanje velike važnosti, kajti vsak spodrsljaj proti jutrišnjemu nasprotniku bi pomenil nazadovanje na lestvici in s tem bi se ponovilo lansko vprašanje izpada. Borovci morajo nujno zmagati Žal pa naši košarkarji ne bodo nastopili v najbolj ugodnih okoliščinah. Ekipa ni v najboljši formi, vseeno pa smo prepričani, da bodo igralci lahko s požrtvovalnostjo nadoknadili marsikatero drugo hibo, in da bodo nasprotniku odvzeli ti dve za «plave» izredno dragoceni točki.
Bor bo nastopil z običajno postavo, in sicer: 5 Zavadlal, 7 Fabjan, 8 Ruaes, 9 Lakovič, 10 Starc, 12 Sirk, 13 Kralj, 15 Ambrožič, 16 Pertot, 18 Valter Hrvatič.
Tekma Bor — Castelfranco Veneto bo jutri v telovadnici v Ulici Della Valle, ob 15.30.
JUTRIŠNJE KOLO
Thiene — Dukcevich GO Zuccheri BO — Siloplast Treviso — San Dona D. Bosco RO — Friulana UD Pro Pace PD — Italcantieri Bor — Castelfranco (15.30)
NARAŠČAJNIKI
Obe naši peterki bosta jutri, kljub temu da se je prvenstvo uradno končalo, zaposleni Igrali bosta odloženi tekmi.
Poletovci bodo na domačih tleh nastopili proti Lloydu A. Odveč je, da povemo, da je favorit Lloyd A. Ta ekipa namreč še ni doživela poraza in premočno vodi na vrhu lestvice. Poletovci pa nikakor ne bodo igrali podrejene vloge in bodo skušali ponoviti lep nastop iz prejšnje sobote, ko so proti istemu nasorotn:ku odigrali eno svojih naj lepših tekem tega prvenstva.
Polet bo jutri, ob 1-. uri, na Opčinah igral z naslednjo postavo: Sosič, Daneu, Starc, Jugovič, Guštin, Gantar, Kraus, Dolenc, Rau-ber.
Borovci pa bodo na stadionu «Prvi maj* igrali proti peterki Lloyda B. in sicer ob 11. uri.
Borovci so trenutno v zadavoljivi formi, kar so tudi dokazali prejš-MADRID, 19. — Italijan Cairmelo njo soboto, ko so v telovadnici Gin-Bossi bo branil svetovni naslov bok- nastice igrali proti isti ekipi LJoydu
UL—*Rlavi»—bo—gmkivoljiH v-obwwn.
bi, nekoliko pa so šepali v napadu, kjer sta se izkazala le Kapič in Koren. Tudi v tem srečanju so fa-
•iiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiimiimiiiuiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimmtmiimii
NA M!IN! TENIS
TRŽAŠKI POKAL
Nabrežinci zmagali v vseh dvobojih
V četrtek sta se v okviru moškega namiznoteniškega turnirja za tržaški pokal v Nabrežini srečali e-kipi Sokola in ENAOLI. Srečanje je bilo povsem nezanimivo, saj so Tržačani za razred slabši od Nabre-žincev. Sokol je tokrat nastopil ponovno v standardni postavi, to je z Ukmarjem, ki je na zadnjih dveh tekmah manjkal. O srečanju samem pa ni kaj dosti povedati. Nabrežinci so igrali solidno, nikakor pa ne izredno. Proti začetniški ekipi1 se jim namreč ni bilo treba posebno truditi.
Izidi:
Fabjan - Venutti	2:0 (17, 10)
Radovič - Cescutti 2:0 ( 8, il) Fabjan, Ukmar - Venutti, Dreco-
gna	2:0 (18, 16)
Cattonar - Fruet	2:0 ( 9, 3)
Ukmar - Drecogna 2:0 ( 9, 13)
Cattonar, Radovič - Fruet, Drecogna	2:0 (12, 16)
Prihodnji teden bodo Nabrežinci odigrali zadnjo tekmo na domačih tleh. V četrtek se bodo namreč srečali s Tržaško ekipo ACLI Kolonja.
S. J.
ODHODI AVTOBUSOV V TRBIŽ SPDT obvešča, da bodo v nedeljo, 21. februarja, ob priliki zadnjega smučarskega tečaja, avtobusi vozili s sledečim voznim redom:
6.00 iz Trsta, 6.10 iz Rojana, 6.15 iz Barkovelj, 6.25 iz Križa, 6.30 iz Sesljana, 6.00 z Opčin, 6.15 s Proseka.
Ker so avtobusi popolnoma zasedeni, tisti, ki se niso pravočasno prijavili v Ulici Geppa, nimajo vstopa na avtobus v nobenem primem.
voritd gostje, ki so trenutno na tretjem mestu lestvice in ki uvrščajo več res dobrih igralcev.
Borova postava: Barazzutti, Kos-mina, Francia, Nadlišek, Vukotič, Koren, Žetko, Umek, Kapič.
MINIBASKET
Danes bodo najmlajši Borovi košarkarji, to so letniki 1961, ’62 in '63, igrali svojo prvo prvenstveno tekmo na turnirju za Veliko nagrado Coca Cola. Naši igralci po bodo že v prvem dnevu naleteli na dokaj težko oviro, saj se bodo spoprijeli z ekipo SABA, ki ima daleč najboljši naraščaj minibaske-ta v Trstu. V vrstah Bora pa bo nastopilo tudi nekaj poletovcev, ki so zares dobro pripravljeni ’ bodo tako ekipo močno ojačili.
Tekma SABA — Bor bo danes, na Greti, ob 15.30.
b.I.
		
	
NATEČAJ ŠT. 26	
Arezzo — Mantova	X
Atalanta — Bari	1
Cesena — Livorno	X 1
Como — Monza	X l 2
Novara — Massese	1
Palermo — Brescia	1 X
Perugia — Modena	X l
Piša — Catanzaro	1
Reggina — Casertana	1
Taranto — Ternana	1
Genoa — Spal	1 X
Sambenedettese — Rimini	1
Venezia — Parma	1 X 2
	
mrn	1 * j
1. — prvi	2 1
drugi	1 2
2. — prvi	1 X
drugi	X 1
3. — prvi	2 2 1
drugi	1 X 2
4. — prvi	1
drugi	2
5. — prvi	1
drugi	2
6. — prvi	2 2
drugi	1 X
DANES
Sobota, 20. februarja 1971
ODBOJKA
MOŠKA B LIGA
21.15 v Trstu, Ul. della Valle
Bor — Tombolini * * *
ŽENSKA B LIGA
21.15 v Modeni
C. Dop. Minelli — Zarja * * *
MOŠKA C LIGA
20.00	v Miljah
Kras — Audax Gorica ★ * *
KOŠARKA
MINIBASKET
15.30 v Trstu, na Greti
SABA — Bor
JUTRI
Nedelja, 21. februarja 1971
1. AMATERSKA LIGA
15.00	v Fiumicellu
Pro Fiumicello — Vesna A
2. AMATERSKA LIGA
15.00 na Proseku
Primorje A — Pro Farra
3. AMATERSKA LIGA
08.30 v Trstu, Ul. Flavia
Inter SS — Primorec * * *
13.00	na Opčinah
Don Bosco — Devin
* * *
10.00	v Križu
Vesna B — Audax * * *
15.00	v Bazovici
Breg — Viani
* * *
09.00	na Proseku
Olimpija — Zarja * * *
15.00	v Medeji
Medea — Sovodnje
MLADINSKO PRVENSTVO
10.00	v Sovodnjah
Sovodnje — Juventina * * *
13.00	na Proseku
Gaja — S. Anna
NARAŠČAJNIŠKO PRVENSTVO
10.00 na Padričah
Breg — Fortitudo * * *
11.30	na Padričah
Gaja — Primorje * * *
13.30	v Križu
Vesna — Aurisina
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
15.00 v Nabrežini
Sokol — COMA Cabatsl * * *
10.30 v Trstu, stadion «1. maj»
Bor — FARI Ultravox
15.00 v Miljah
OMA — Breg
MOŠKA D LIGA
10.00 v Trstu, Rocol
ACEGAT — Breg
PRVENSTVO MLADINK
09.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Primorec
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
15.30 v Trstu, Ul. della Valle Bor — Castelfranco Veneto
NARAŠČAJNIKI
1000 v Trstu, stadion «1. maj»
Bor — Lloyd B * * *
11.00 na Opčinah, Prosvetni dom
Polet — Lloyd A
NAMIZNI TENIS
EKIPNO PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV
09.30 v Nabrežini
Sokol — Julia
SMUČANJE
TROFEJA GIORDANI (tek na 5 km ženske)
09.00 v Clautu
Nastopa SPDT
NAGRADA BERZOTTI (slalom molki)
10.00 v Pontablju
Nastopa SPDT
Hitf0t razdražene ose. Tekla sta, kar so jima dale noge, r, nista utonila v gozdu. Obstala sta Sele, ko se je svet in se oddahnila Streljanje je utihnilo. V nenadno ^SihSe	z drevja usipalo listje In šelestelo v spiralastih
T' 2 neba je lila mesečina.
It J^bila sva se. Kdove kje so?» je dejal zaskrbljeno Blisk &f(J?*jh$al v noč. Nič se ni zganilo. Ana je, še vedno vsa %il ena> vdano prikimala in mu sledila, ko je krenil naprej.
J° je za roko. Sla sta dalje v gozd, včasih postala in Jih ””ala, toda kurirja in onih dveh m bilo nikjer. «Morava ^ je ^licatd! Dobro, da smo se zmenili za znake.» Naslonil *>& drevo in vtaknil pištolo za pas. Stisnil je skupaj Jih prislonil k ustom. Potem je zaskovikal kot sova. uhu — uhu — uhu se je razlegel po gozdu, Nista * dolgo, ko se je oglasila sova desno od njiju. Obrnila 2a glasom. Ko se je Blisk znova oglasil, se je sova % 3 že bliže. Pod nogami je šumelo listje. Sla sta skozi po občutku in spet zaskovikala. Slišala sta, da Htfjj lomasti med drevjem in zagledala sta ga, kako se je <3 deblo.
4° Je,» je siknil glas.
*k-r°^ar!,> Je odgovoril Blisk.
^ u ranJ,» mu je dejal kurir in se napotil k njima. «Da
® vidva. Je hudič, saj zna tudi Švaba zaskovikati.« if 86 Je v redu,« Je dejal Blisk.
pa se je jezil, ker je to noč že drugič padel v 'V,- tol je bil mnenja, da bodo še tretjič, preden bo jutro.
lepe Jesenske noči, v katerih tiče Nemci in beli ne-'leijj v zasedah. Peter In Sokol sta čakala na kolovozu, ‘dober večer,« se Je nasmehnil Peter, «all ne, Ana?« toiwa Je šele dobro jutro,« je dejal kurir, star partizan, Pred novinci, z občutkom, ko da so se Iz pernic . naravnost v partizane.
gosjem redu so krenili po kolovozu proti gozdovom. S, ^ sproščeno in z užitkom po poteh, po stezah, navkre-\ rjvzdol in spet navkreber. Sli so mimo vasi, kjer so v senci sadnega drevja in so Jih psi naznanjali t
utrujenim, naveličanim laježem. Spustih so se v neko dolino, kjer je šumela voda, nato pa so morali čez most pod vasjo. Kurir jih je pustil, da so polegli v travo, sam pa je šel pogledat na most. Zasede ni bilo. Sli so čezenj, nato pa ob robu vasi zopet strmo v hribe. Ana, ki ni bila vajena hoje, je postala utrujena. Občutek začetnih težav je dramil slutnjo, da se bližajo hudi dnevi.
Prišli so do gozdne jase, kjer je na obronku dremal senik. Kurir je odprl vrata in jim predlagal, da se vležejo in poči-jejo ,ker jih bo od tod dalje vodil drug kurir. Bili so na ozemlju, ki so ga kontrolirali beli. Zato je bilo nujno, da še pred svitom izginejo. Povedal jim je, da so beli zaradi izdaje domačinov v zadnjih dneh ubili nekaj kurirjev. Zlezli so na seno In utrujeni legli. Sokol se je javil za stražo in Blisk mu Je posodil orožje.
«Ali si videl hudiča, kako nas je gonil? Gre kakor pes po sledi. Tako hitro, kot bd nesel poročilo o nemški predaji v glavni štab!« se je hudoval Peter.
Blisk se je nasmejal: «V resnici pa se mu Je mudilo le v svojo karavlo. Gotovo nas je pustil najmanj pol ure od nje. To Je konspiracija. Lahko Je med nami nemški ali beli vohun, ki jim pripelje Švabe za vrat, da jih polove kot zajce.«
Ana je bila vesela, da je bilo temno. Biiskova pripomba jo je zadela v živo. Gotovo bo vse drugače, kot si je Wolf zamišljal. Bila pa je tako utrujena, da so se ji oči same zaprle in so besede fantov, ki so se menih med seboj, prihajale kakor daljni odmev. Blisk ji Je ponudil klobaso.
«Ze spdm. Trudna sem in prav nič lačna.«
Zdelo se JI je, da je komaj zaprla oči, ko Jo Je Peter predramil, čeprav Je spala celo uro. «Gremo naprej!«
Vstala je. Noge so jo bolele in nobene volje ni imela, da bi nadaljevala pot. Najraje bd spala. Noč je bila temna in mesec se Je zgubil za hribi, šli so proti zahodu. Za njimi pa Je na vzhodu bledelo nebo. Umikali so se postojankam in izgubljali mnogo časa z ovinki. Kurirju, ki je bil spočit, se je mudilo. Priganjal Jih je in jih strašil z belimi. Počivaii
so redko, le po nekaj minut.
«Kod blodimo?« je vprašala Ana, «Imam občutek, da se vrtimo v fcrogu.»
Blisk je, naslonjen k drevesu, zastiral z roko gorečo cigareto in ji pojasnil: »Skozi Dolomite gremo proti hribom na nekdanji jugoslovansko-italijanski meji.«
Kurir jim je pravil, da je dan za dnem slabše. Duhovniki in beli agitatorji so zvabili mnogo kmečkih ljudi k domobrancem. Bele postojanke rastejo kot gobe po dežju.
«Kako dolgo bomo še hodih, da bomo spali?« se je zanimala Ana.
«čez uro in pol bomo pri našem človeku, kjer bomo prespali dan,« je pojasnil kurir.
«Ne zaupaj kurirjem, kar se tiče podatkov o hoji! Spoznali boste kurirske ure. Brat ml je pravil o tem. To ni čas za običajne zemljane. Pravijo, da je ena kurirska ura za naše tri ali štiri.«
«Ne šali se, Blisk,# je dejala Ana. «Kar ulegla se bom in zaspala.« Noge so Jo bolele in roke so ji brezvoljno visele ob telesu.
Blisk in Peter sta jo spodbujala: «Ana, to je začetek. Človek zdrži in prenese toliko, da sam niti ne sluti. Samo premagati Je treba utrujenost. Ne bi rad belim že prvi dan prodal svoje rdeče kože,« se je norčeval Blisk in Peter mu je potrdil.
Zagrizli so se v strmo pobočje visokega hriba, ki je bil podoben konjskemu hrbtu. Opletala je za njimi, kot bi bila pijana in dremala stoje. Toda šla je. Cez dve uri so bili pod vrhom.
Modrino neba Je preplavila luč vzhajajočega sonca in pršeča svetloba med drevjem Je pregnala iz njih zaspanost. Ustavili so se na golem hribu, kjer je steza vodila čez sedlo, in se razgledali nazaj po poti, od koder so prišli. Jeziki meglenega morja so se stezah v doline. Dolomitski vrhovi so se kot neznano otočje, ki ga obliva voda, prikazovali iz nje v svežih, pastelnih jesenskih J>arvah
»Kako čudovito je tofnje vzimknila Ana z otroškim vese-
ljem nad nenavadno lepoto, ki ji je božala dušo in Ji vrnila moči.
Usedli so se in počivali. Blisk in kurir sta si prizadevala, da sta ji razložila, kje so, ker se ni znašla v neznanem hribovju.
Sh so dalje. Bližali so se samotni gorski kmetiji. Zajedena v strmo gozdno pobočje je domačija, kjer je že nekaj rodov s svojim potom napajalo zemljo in krčilo gozd, kraljevala samotna in tiha nad dolino. Nad hišo je poplesaval dim Zavili so na dvorišče. Iz hleva je prišla ženica z golido sv* zega mleka v rokah. Zagledala jih je to jih počakala.
«Dobro jutro, mama!« jo je pozdravil kurir to za njim tudi drugi. »Ravno prav, da ste namolzli. Spet nekaj žejnih m lačnih vodim s seboj.« »Pozdravljeni, tovariši,« je dejala ženica to jih radovedno ogledovala. «Tilen Je navadno zgoden! Včasih me spravi iz postelje, danes pa ste kar pozni«
Stopah so v hišo. Kurir jih je peljal v veliko kmečko hišo to posedli so okoh mize. Mati je kmalu prinesla na mizo skledo kadečih se žgancev in skledo toplega mleka. Domača hčerka pa jim je razdelila žlice. Medtem ko so jedli ta se šalih, je oče pridrsal iz kamre.
»Pozdravljeni! Ravno prav, da sl prišel, Tilen!« Je nagovoril kurirja to si natlačil pipo. «Staoči sem se vrnil iz doline Precej Nemcev se je pripeljalo s kamioni m beli so oživeli" Pod Kalno vodo so me ustavili. Cene je z njimi Tisti ki je bU včasih pri vas to se je tudi pri nas kdaj najedel. Obljubila so mi, da nas bodo prišli obiskat in da bodo požgali kurirska gnezda — domačije, kakor je naša.«
«Ne bojte se!« ga je tolažil kurir. «Kamor gredo, plašijo ljudi. Požigati pa si ne upajo, ker lahko tudi ml njim požge-mo. Dobro vemo za njihove hiše in za njihove pomagače.*
Ko so pojedli, jih je mati peljala na seno to jim dejala, naj zaspe brez skrbi, ker bodo otroci stražili.
Pospali so kot pobiti to se prehudih šele popoldne, ko jih je mati prišla budit za kosilo. V mraku so se poslovili.
(Nadaljevanje tledij
Uredništvo
Podružnica
Uprava
TRST
GORICA
TRST
Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina	Ul- SV- Franeiska 20 Telefon 37 338
9 600Čr]fr 950 "r| T Vnaprej’ .kletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna v.ouu lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ Dosa-
PoUn? tekoč kračulednU V nedeli° 80 Par- mesečna 14 din, letna 140 din, tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/
*ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon
Stran 6
20. februarja 1971
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, F'.nan^l?fs|,
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. .Mali °9 . 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubblicita
Odgovorni urednik Stanislav Renko
Izdaja in tiska
ZT1-W
SKLEP PREDSTA VNIKOV ČLANIC EVROPSKEGA ODBORA
Odobren načrt izgradnje protosinhrotrona v Švici


svet za jedrske raziskave dokončno odobril zgraditev protosinhrotrona z jakostjo 300 gev. Kot domnevajo, bo mogoče to začetno jakost v nekaj letih dvigniti na 1.000 gev. z uporabo posebnih magnetov. Že z jakostjo 300 gev pa bo ta proto-sinhrotran spadal v vrsto največjih aparatov te vrste na svetu. Kar bo omogočilo evropskim državam, posebno tistim, M so včlanjene v EOJR, da bodo lahko uspešno konkurirale z ZDA na eni strani in Sovjetsko zvezo na drugi. Novi protoslnhrotran bodo zgradili na nekem področju, ki je blizu že obstoječih laboratorijev EOJR, ki sedaj delujejo v Meyrinu blizu Ženeve.
Kot je znano, je načrt izradnje orjaškega protosinhrotrona star že domala 8 let, saj segajo njegovi zametki tja v leto 1968. Tedaj je obstajal (in obstoji še danes) manjši protosinhrotron z jakostjo 28 gev, ki pa se je izkazal za diooela preživelega spričo hitrega razvoja znanosti na področju visokih energij.
Prvotni načrt izgradnje novega protosinhrotrona je predvideval zelo visoke investicije. Izračunali so namreč, da bi veljal okoli 213 milijard lir, kar bi predstavljalo pre-cejšnje breme za šesterico držav, ki so tedaj pristale na pobudo, to je za Avstrijo, Belgijo, Francijo, Zahodno Nemčijo, Italijo in Švico.
Prvotni načrt je propadel zaradi nesoglasja prizadetih držav glede kraja, kamor naj bi ga postavili. Italija je tedaj forsirala kandidaturo izgradnje protosinhrotrona v Doberdobu, ali p« v Nardoju. Zahodni Nemci pa so s svoje strani postavili zahtevo, da se zgradi v Zahodni Nemčiji. Na kraju so se zeidnili glede petih možnih kandidatur, toda vse je ostalo le pri tem. Leta 1969 je postalo očitno, da ne bo mogoče zgraditi orjaškega stroja po stari zamisli. Težave niso namreč izvirale samo iz vprašanja kraja, temveč tudi iz visokih stroškov.
Spričo vseh teh težav je ravnatelj načrta prof. John Adams izdelal nov načrt, ki ga je odbor za raziskave predložil državam članicam. Po tem načrtu naj bi zgradili protosinhrotron blizu Meyrina, kjer obstajajo že druge naprave,
nejše izkoriščanje, uporabo nove tehnike, znižanje stroškov izgradnje in stroškov za delovno silo. Na drugi strani bi bilo mogoče nadomestiti klasične magnete s sodobnejšimi, ki bi dvignili jakost nad 300 gev. Predvidevajo, da bo novi stroj stal okoli 163 milijard Ur, kar je precej manj od stroška prvotnega načrta.
Danes so države članice odbora skoraj soglasno sprejele ta novi načrt, pod pogojem seveda, da ga ratificirajo njihovi parlamenti. Italijanski predstavnik Smoquina je izjavil, da tudi Italija podpira načrt, pod pogojem, da bi pri njegovem izvajanju sodelovala velika večina držav. Ta italijanska poteza se nanaša skoraj izključno na fi-
nančno breme. Po prvotnem načrtu bi morala namreč Italija prispevati nekaj več kot 42 milijard, po novem pa bi njena kvota padla na 21,6 milijarde lir. To znižanje je treba povezati na eni strani s celotnim znižanjem stroškov izgradnje, na drugi strani pa dejstvu, da bi pri izvajanju načrta sodelovale poleg že omenjenih držav tudi Velika Britanija, Holandska, švedska in Norveška.
če bo šlo vse po sreči, bo gradnja novega protosinhrotrona traja, la 8 let. če bo uspešno zaključena, bo Evropa razpolagala s strojem, Id bo zelo pomemben za spoznavanje pojavov, ki se dogajajo v svetu visokih energij, tako na Zemlji (kjer jih je zelo malo) kot tudi v vesolju.
SKOZI OKNO V PREMIČNEM STANOVANJSKEM VOZILU
Vesoljci pokazali znanstvenikom tri kamne po 9 in 5 kilogramov
Največji kamen so pobrali po vrnitvi s «stožčevega kraterja» Nobelov nagrajenec George Wald kritizira vesoljski načrt
HOUSTON, 19. — Kozmonavti iiApaUa 14» Alan Shepard, Edgar MltcheU in Stuart Roosa, ki so še vedno v karanteni (tam bodo ostaU do 27. februarja), so pokazali danes znanstvenikom tri velike Lunine kamine. Ko je Mitčhell potegnil iz torbe prvi kamen, ki meri v premeru kakih 25 cm ter je visok le nekaj manj, so znanstveniki zbrani pred okencem premičnega stanovanjskega vozila burno zaploskali.
Poleg tega naijvečjega kamna, ki je sivkaste barve in kaže le dve razpoki, je Mitčhell potegnil iz dveh drugih torb še dva nekoliko manjša kamna. Prvi tehta okoli 9 kg, druga dva pa po dobrih 5 kg.
Ti kamni, ki so jih ameriški ve-
niiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiuiiiuiiiiiimiiniiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiioiiiIiiiHm,„„ii„Illilli,llllllI|llIlllmltlllii11iIINi1iIIIllI1|lllliIIIImliMlliiii1IIii1i,1»
VEST! IZ JUGOSLAVIJE
Problemi jugoslovanskih časnikarjev
Sodna afera zaradi popisa prebivalstva na Hrvaškem
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 19. — Izredna skupščina Zveze novinarjev Jugoslavije je danes po obširni razpravi o poklicnih vprašanjih časnikarjev priporočila vsem časnikarskim podjetjem in aktivnim novinarjem, naj čimprej rešujejo vprašanja v zvezi z delovnimi in življenjskimi razmerami, da bi časnikarji mogli čim učinkoviteje opravljati svoje poklicne funkcije. Zveza novinarjev Jugoslavije je pozvala vsa časnikarska podjetja, naj se samoupravno dogovorijo za sprejem novinarjev -pripravnikov, o prejemanju in razdelitvi dohodka ter o posameznih funkcijah.
Zveza novinarjev šteje danes o-krog 4.500 članov, od katerih ima samo okrog 500 novinarjev 5-letno delovno dobo, nad ena tretjina pa že preko dvajset let novinarske službe. Skupščina je postavila zelo ostre zahteve glede zdravstvene zaščite novinarjev, od katerih so mnogi zadnja leta podlegli raznim poklicnim boleznim. Zveza novinarjev zahteva od podjetij, naj uvedejo najmanj enkrat letno sistematične podrobne preglede. Podatki, ki bi jih dobili na osnovi poprečnega
zdravstvenega stanja novinarjev, bi služili med drugim kot podlaga, na kateri bi se zahtevalo naj se časnikarjem prizna krajša delovna doba za dosego polne pokojnine. V sklepih skupščine je tudi zahteva, naj se vsi zaposleni novinarji življenjsko zavarujejo in naj se sklepa posebno zavarovanje pri opravljanju nevarnih nalog tako doma, kot v tujini. Delovnim organizacijam je Zveza še svetovala naj preučijo možnost dajanja neke doklade upokojenim časnikarjem, da bi na ta način bila njihova pokojnina v skladu s povečanjem življenjskih stroškov. Poleg 120 delegatov in gostov so bili na skupščini navzoči član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Budislav šoškič, član izvršnega biroja zvezne konference SZDL Aleksander Petkovič, zvezni tajnik za informacije Dragoljub Bu-dimovski in drugi zastopniki družbeno - političnih organizacij in zastopniških organov.
BEOGRAD, 19. — Okrožno javno tožilstvo v Beogradu je zavrnilo kazensko prijavo, ki jo je vložila skupina članov Zveze komunistov odvetniške zbornice Hrvaške proti

TRŽAŠKI DNEVNIK
NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA
Soglasno sprejeta zakona izrazito socialne narave
Denarna pomoč kmetijskim delavkam materam ob porodu • Lekarniška oskrba tudi za kmete, trgovce in obrtnike - Pozneje bodo ustrezna skrb in bremena prešla na državo
Deželni svet je včeraj soglasno janske države, to je naša dežela,
sprejel dva nova zakonska načrta izrazito socialne narave. Prvi načrt, ki ga je pred tem odobrila tretja stalna posvetovalna komisija, in ki ga je pred deželnim svetom objasnila svetovalka Pittino (KD) predvideva vrsto posegov iz deželnih finančnih razpoložljivosti v korist delavkam v kmetijstvu ob porodih. V bistvu gre za to: delavke, zaposlene v industriji in drugih gospodarskih panogah, so deležne ob porodu raznih olajšav na osnovi državnega zakona štev. 860 z dne 26 8.1950. Delavke v kmetijstvu pa ne uživajo nobene take olajšave, čeprav je osrednja vlada napovedala, da bo to vprašanje v doglednem času rešeno v okviru splošne zdravstvene reforme. Deželna uprava namerava uvesti podobne olajšave tudi za delavke v kmetijstvu ter obnavljati te posege leto za letom vse dotlej, dokler ne bo država dokončno rešila celotnega problema.
Zakonski načrt, ki so ga sprejeli na včerajšnji seji, daje deželni u-pravi na razpolago po 100 milijonov lir za vsako poslovno leto od leta 1971 do leta 1973. Iz teh sredstev bodo podeljevali delavkam v kmetijstvu, spoJovinarjem in neposrednim obdelovalkam zemlje nb vsakem porodu pomoč v višini RO tisoč lir. V razpravo so posegli številni svetovalci, in sicer po vrsti Morelli (MSI), Rizzi (PSIUP), Trau-ner (PIJ), Bergomas (KPI), D'An-toni (PSDI) in Cogo (KD), svetovalka Pittino in odbornik za delo Stopper. V glavnem so svetovalci pozdravili pobudo deželnega odbora in naglasili, da so nakazana sredstva nesorazmerna z dejanskimi potrebami kmetijskih delavk. Zlasti komun la tični svetovalec Bergomas je naglasil zahtevo, naj bi v Italiji uraaničili popolno socialno zaščito mater in otrok, kakršno predvideva član 37 republiške ustave.
Pitonov« je v svojem nastopu naglasila, da se s tem del itali-
te uvršča med dežele Evropske go-spodarsde skupnosti, ki so rešile ta problem. Stopper je navedel, da bo predvidoma izdanih na leto po 1200 do 1300 takšnih prispevkov po 80.000 lir.
Drugi zakonski načrt se nanaša na lekarniško oskrbo in uvaja njeno raztegnitev na neposredne obdelovalce zemlje, na trgovce in obrtnike ter na njihove svojce. Tudi o tem zakonskem načrtu se je pred razpravo v deželnem svetu soglasno izrekla tretja stalna posvetovalna komisija, v dvorani pa ga je obrazložil svetovalec Zanin (KD). Tudi v tem primeru se država pripravlja na to, da izpolni vrsto zakonodajnih vrzeli in pomanjkljivosti socialne narave pred državo. V tem smislu so se v svojih nastopih izrekli svetovalci Cogo (KD), Rizzi (PSIUP), Trauner (PLI), D’Antoni (PSDI), Je Biasio (KD), Morelli (MSI), Urli (KD), Moschio-ni (KPI), Virgolini (KD) in sam poročevalec Zanin. Slednji je naglasil, da bo dežela poverila bolniškim blagajnam nalogo, da podeljujejo predvideno socialno skrbstvo zavarovancem. Ti pa bodo morali kriti iz lastnega del stroškov za nabavo zdravil. Razpravo je zaključil odbornik Stopper, ki je naglasil, da bo dežela pomagala tudi novim zavarovancem vse dokler ne bo država prevzela skrb nad njimi. Dežela bo dala v ta namen v letošnjem letu 500 milijonov, v naslednjih dveh letih pa po 650 milijonov lir. To je prvi korak na poli raztegnitve omenjenih olajšav nu vse sloje deželnega prebivalstva. Da bi z enim samim zamahom rešili ta problem za vse deželane, to je tudi za neodvisne delavce, bi morala Furlanija - Julijska krajina izdati na leto okoli štiri milijarde lir, kar je za sedaj nemogoče, je zaključil odbornik Stopper.
Kakor že omenjeno, je deželni svet soglasno sprejel oba predlo-
žena zakona. Naslednja seja je bila napovedana za prihodnji torek.
Deželni odbor za zaščito ptičev
glavnemu ravnatelju zveznega zavoda za statistiko Ibrahimu Latiši-ču. Odvetniki so v prijavi obdolžili glavnega ravnatelja zveznega zavoda za statistiko, da je s podpisom navodila o splošnem popisu prebivalstva, ki se bo pričel 1. aprila zakrivil kazensko dejanje »izzivanja nacionalne nestrpnosti*. Omenjeno navodilo namreč daje možnost, da občani v odgovoru na vprašanje o narodni pripadnosti lahko navedejo narodnost ali pa krajevno oziroma deželno pripadnost (na primer Tolminec, Dalmatinec, Primorec ali pa Slovenec, Srb, Hrvat in podobno), ali pa na to vprašanje sploh ne odgovore. Proti tej možnosti so precej ostro nastopile najprej Matica Hrvaška, zatem društvo književnikov Hrvaške in druge družbeno -politične organizacije na Hrvaškem. Pri tem so se sklicevale na dejstvo, da se ustvarja nevarnost, da se s popisom ne dobi prava slika o številčnem stanju, na primer, Hrvatov. Njihova bojazen je razumljiva, ker je na Hrvaškem precej razvit prav ta občutek krajevne oziroma pokrajinske pripadnosti, nekaj podobnega se godi tudi v Italiji. Večina Tržačanov, sicer italijanske narodnosti, bi na primer pri podobnem popisu in možnosti, ki se daje v tem primeru v Jugoslaviji, verjetno odgovorila, da so Tržačani in ne Italijani.
Okrožno javno tožilstvo v Beogradu je v zavrnitvi prijave navedlo, da sta zvezni zavod za statistiko in njegov glavni ravnatelj ravnala popolnoma v skladu z dogovorom in s sklepi zveznega izvršnega sveta in zveznega odbora SZDL Jugoslavije. Istočasno je javno tožilstvo opozorilo na člen 14 zvezne ustave, ki pravi, da nihče ni dolžan, če tega ne želi, da pove, kateri narodnosti pripada. Za kaj se bo izrekel, oziroma opredelil, je odvisno samo in izključno od njegove svobodne volje.
B. B.
soljci prinesli na Zemljo, so od vsega začetka njihove vrnitve na nato oblo shranjeni v premičnem stanovanjskem vozilu, ker jih zaradi velikosti niso mogli spraviti v za to nalašč pripravljene kontejnerje. Znanstveniki so zahtevah od vesoljcev, naj jim prinesejo z Lune dva kamna v velikosti ameriške nogometne žoge (rugbyjeva varianta z enajsterico). Ko pa so zagledali prvi kamen v velikosti košarkaste žoge, so bili seveda zelo presenečeni.
Največ ji kamen so vesoljci pobrali pri svojem drugem »sprehodu)) i» Luni, ko so se vračali s «stožčevega kraterja« (na rob katerega se niso mogli povzpeti, kot je znano, ker so izgubili smer ter se jim je mudilo nazaj k lunarnemu vozilu). Kamen so opazili že prej, toda s sabo so ga vzeli šele pri povratku.
Medtem sporočajo, da je prispelo v Houston tudi premično stanovanjsko vozilo, ki so ga vesoljci uporabili pri prevozu od kraja pristanka do otoka Fago Pago. Vozilo je bilo to pot brez potnikov, toda v njem je spojna aparatura v obliki sonde, ki je delala toliko preglavic vesoljcem na poti proti Luni. Kot je znano, se jim je tedaj posrečilo spojiti lunarni modul in matično ladjo šele po petih poskusih. Cez nekaj dni, to je po preteku karantene, ga bodo strokovnjaki pregledali, da bi ugotovili, zakaj ni prišlo takoj do spojitve. Ugotavljanje bo seveda precej težko, ker je pri povratku deloval brezhibno.
Jutri pa bo z letalom prispela v Houston vesoljska ladja «Kitty Hawk», katero bodo najprej razkužili in potem temeljito pregledali.
V	ZDA raste medtem odpor proti vesoljskim raziskavam, že številnim nasprotnim glasovom se je pridružil tudi dr. George Wald, ki poučuje biologijo na vseučilišču Harward v Cambridgu (Massachus-set). 63-letni Nobelov nagrajenec v 1. 1967 trdi, da predstavlja znanstveni dejavnik morda samo eno desetinko načrta in da bi bilo bolje porabiti predvidena denarna sredstva za graditev velikih teleskopov. Prof. Wald je znan kot vnet nasprotnik vojne v Indiokini.
V	Washingtonu se sedaj mnogo govori o imenovanju bodočega načelnika ustanove NASA. Kot je znano, je prejšnji načelnik Thomas Paine svoj čas odstopil ter ga je začasno zamenjal njegov namestnik George Low. Nekateri so mislili, da bo morda prav ta postal novi načelnik, toda te domneve so za sedaj neutemeljene. Ne ve se še, koga bo predsednik Nixom postavil na to odgovorno mesto.
ti, da ne bi zunanje ministrstvo dovolilo nekomu obiska v Ljudski republiki Kitajske.
Glasnik je pripomnil, da se dela na reviziji dosedanjih ukrepov, ki so predvidevali omejitve potovanj zaradi državne varnosti in zunanje političnih razlogov.
RAVALPINDI, 19. — V Pakistanu so včeraj usmrtili devet ljudi ki so bili obtoženi in potem tudi obsojeni na smrt, ker so žive zažgali devet oseb. Zločin je bil storjen zaradi krvnega maščevanja, ki se je že dalj časa vleklo v krogu dveh družin.
Devet obsojencev je zažgalo v neki vasi hišo ter s puškami v rokah preprečilo, da bi ljudje pomagali nesrečnim žrtvam.
Stavke
in brezposelnost v Anglil1
Street«
PRI VASI D0RGALI NA SARDINIJI
Sprevod stavkajočih angleških telefonistk na Oxford
LONDON, 19. - Angleški PjjjjJ uslužbenci še vedno stavkajo^ jj.
Spopad med karabinjerji in tatovi živine: 1 mrtev
Karabinjerska patrola je zasačila zlikovce, ko so se sumljivo vzpenjali po stezi - Med streljanjem je eden od tatov izgubil življenje
«Westem-fllmi» v Franciji
S posebnim sklepom deželnega odbora je bil te dni ustanovljen deželni odbor za proučevanje in zaščito ptičev. Odbor, ki mu predseduje prof. E. Bassini z bolonjske univerze bo pomagal reševati vprašanja, ki zadevajo življenje in zaščito ptičev, proučeval ptičje selitve ter jim sledil tudi s praktičnim poseganjem v raziskovalno delo, tako da bodo strokovnjaki v njegovem okviru v rednih presledkih spuščali določene vrste ptičev, opremljenih, z običajnim kovinskim obročkom. Odbor bo nadalje nadzoroval krajevne omito-loške postaje ter proučeval posledice uporabe raznih škodljivih snovi v kmetijstvu. Preiskovali bodo čistost vode, zraka in zemlje ter skušali ugotoviti, v kakšni meri so ptiči prenašalci škodljivih virusov.
Nalezljive bolezni
Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 8. do 14. febr. letos zabeležil na področju občine naslednje primere nelezljivih obolenj: škrlatink 15, tifoidna in pa-ratifoidna mrzlica 1, ošpice 18, norice 33 (3 izven občine), epidemično vnetje priušesne slinavke 11 (1 izven občine), šen 3, srbečica 3 (2 izven občine), infekcijsko vnetje jeter 4 (1 izven občine).
• Po pomoti je lz prejšnjega sporočila o borzni deputaciji za leto 1971 Izpadlo tudi Ime dr. Alfreda Boste, direktorja zavoda Credito Italiano, ki je bil Imenovan za čla-na-suplenta.
PARIZ, 19. — Največ uspeha žanjejo v Franciji italijanski «We-stern-filmi*. Ameriški filmi so šele na petem mestu, na drugem, tretjem in četrtem mestu pa so francoski filmi ali vsaj filmi, ki so izdelani v sodelovanju s Francijo.
Očiten
je močan poudarek
(Nadaljevanje s 4. strani)
di razvoj šolstva, bomo omenili, da se v sedanjem načrtu predvideva splošna obveznost srednješolske vzgoje za vso sovjetsko mladino. V času teh petih let bi morale srednje in visoke šole dati 9 milijonov novih strokovnjakov.
Končno še en podatek, ki je neposredno povezan z življenjsko ravnijo: v petih letih 1971 — 1975 bodo v Sovjetski zvezi, kakor predvideva predlog plana, zgradili od 565 do 575 milijonov kv.m novih stanovanj. Če bi to površino razdelili na stanovanja s po 100 kv.m površine, kar je v poprečju zelo veliko, bi dobili obilnih 5,5 milijona novih stanovanj.
Načrt, ki ga je predložil Brež-njev, govori tudi o nadaljnjih naporih za napredek znanosti, o naporih za utrditev oorambne moči dežele, o nadaljnjih gospodarskih in poslovnih zvezah z deželami Comecom, tretjega sveta in ostalega sveta. Pa tudi o tem, kako se bo pospešilo sodelovanje s tujino za razvoj znanosti na področju kibernetike, za razvoj jedrske fizike, za nadaljnje uspehe na področju kozmičnih raziskav itd. V zvezi s tem je zanimiva zahteva, da naj bo tudi astronavtika v službi gospodarstva. Tudi sput-nikl bodo torej služili razvoju v deželi.
McCloskey o potovanjih v Ljudsko republiko Kitajske
WASHINGTON, 19. - Glasnik a-meriškega zunanjega ministrstva Robert McCloskey je izjavil, da bo Nixonova uprava mogoče preklicala vse omejitve potovanj v Ljudsko republiko Kitajske, na Kubo, v Severni Vietnam in Severno Korejo.
McCloskey je dodal, da je postalo že zkoraj nemogoče samo pomisli-
DORGALI (Nuoro), 19. — V hri-bovnatem predelu, približno deset kilometrov od kraja Dorgali, sta se sinoči spopadli karabinjerska patrola in skupina tatov živine. Eden od zlikovcev je izgubil življenje, eden od karabinjerjev pa je bil laže ranjen.
Ura je bila približno 22.30, ko so karabinjerji, ki so patrolirali okolico in predvsem polja ob Dorga-liju, opazili skupino oseb, ki so se vzpenjale po nevarni stezici. Obnašanje skupine se jim je zdelo sumljivo in ukazali so ji, naj se nemudoma ustavijo. Skupinica pa je nadaljevala svojo pot, mogoče še nekoliko pohitela. Karabinjerji so segli po orožju in začeli streljati, istočasno pa so zlikovci tudi sami sprožili. Šibre so laže ranile finega od karabinjerjev, 26-letnega Maria Salvatoreja di Fede iz Ba-risarda, ki so ga malo kasneje odpeljali v bolnišnico. Kljub temu, da so se karabinjerji poslužili mitraljezov, se skupinica — kasneje so ugotovili, da je šlo za tatove živine — ni ustavila. Zlikovcem je uspelo, da so se oddaljili, ne da bi jih karabinjerji lahko ustavili. Obležal je samo 40-letni Salvatore Catgiu. V rokah je še tiščal lovsko puško na krogle kalibra 22, ob njem pa je ležal tudi revolver kalibra 9 s kroglo v cevi.
Karabinjerji so med kasnejšim pregledom ugotovili, da je Catgiu streljal z obojim orožjem. Truplo so odnesli na pokopališče v Dorgali, kjer bo moral sodni zdravnik izvesti obdukcijo.
Nekaj skupin karabinjerjev je takoj podrobno pregledalo celotno področje, o ostalih tatovih živine pa ni bilo več sledu. Catgiu je bil star znanec policije, saj so ga že večkrat sodili zaradi prekrškov proti lastnini.
več filmov, ugotovila pa je, da je zanjo konec tzlatih časov*. Pred leti ji proizvajalci in režiserji niso dovolili niti trenutka oddiha, sedaj pa, ko se je njeno izvajanje še izboljšalo, snema kak film le od časa do časa. Zdi se, da režiserji ne razpolagajo z mnogimi vlogami, ki bi bile njej primerne. Začela je celo snemati nekaj manjših stvari za televizijo, katero je do sedaj vzvišeno zanemarjala.
Peking prepovedal polaganje vencev
lični. Mnogi dolžijo vlado, da pira* brezposelnost, da ^
oslabila sindikate in omejil« ve po povišku plač in mezd’
MOSKVA, 19. — Agencija Tass sporoča v svojem dopisu iz Pekinga, da je zunanje ministrstvo Ljudske republike Kitajske odbilo zahtevo sovjetskih dpilomatoc (kar se je zgodilo tudi v prejšnjih letih), da bi se podali na grobove sovjetskih vojakov v Mandžurijo, ki so tam padli za osvoboditev Kitajske.
................................................
ni tajnik sindikata TUC C^a, nion Congress) Victor drugi sindikalni voditelji so danes pogovarjali s predse &
poštne uprave in ravnateljstva- ^ dikalno delegacijo je sprej« minister za zaposlitev Rob^J Ob zaključku pogovorov je * izjavil, da trenutno ni noben« ^
nosti, da bi prišlo do sprejeti3^ lavskih zahtev in prekinitve
iavsK.111 zaruev m preKm*1-'- . jj Popoldne se je spet sestal sin ni izvršni odbor, ki jew<^>j’uSliji'
pravljal o problemih poštnih u ... bencev. Sindikati so vsekakor^
dili, da se stavka nadaljuje ^ dogled, kljub vsem težavam všečnostim.
LONDON, 19. - Podatki,
•1-	_ V	•	t •	1__.
jih včeraj objavili o
v Angliji, so razburili go: nike, politike in sindikaliste.
d« ?
Angleži so včeraj izvedeli, «» v Veliki Britaniji (ne da bi vali Ulster) kar 721 tisoč selnih. Nekateri ekonomisti P ^ devajo celo, da bi število do £ leta lahko narastlo do milijo^' ^ ; že dosež13 ^
S;
cer je brezposelnost
dobni nivo leta 1963,
'tedaj P3
bili vzroki in razmere Pr®fel<poii
Prispevajte za šol°" spomenik v Cerknem •
Težave Rite Hayword
HOLYWOOD, 19. — Znana filmska igralka in bivša filmska zvezda Rita Hayword bi želela snemati
SOBOTA, 20. FEBRUARJA 1971
igra; 14.00 Resna glasba:	■$.
Sodobna glasba; 17.40 GlajJV ven sporeda; 18.45 Gledališki nik; 21.30 Simfonični konceh'
SLOVENIJA
19.3°
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15,
17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi;
11.50 Veseli motivi; 12.10 Ljudska verovanja in vraže; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; • u j„’,,,	.......uneia; r’
15.55 Avtoradio; 16.10 Operetne Ja' 818 ^asbena irmtmeja „ melodije; 16.30 »Pod svobodnim	‘e^lk:	4
soncem*; 16.50 Znani pevci; 17.20 kl' 515 P.n vas d°ma,_^; l2.3« Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nepozabne melodije; 19.10 Družinski ob-
7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17-°°' dda' Poročila; 7.45 Informativna g(5
sip Slavenski: Balkanofonij3' ^ Kmetijski nasveti; 12.40^ p(tf
nist Edvard Sršen; 13.30 *jj^ji ročajo vam...;	14.10	^ „asi:
pravljica; 14.30 Od vasi do
zornik; 19.30 Zborovsko petje;
19.45 Jazz; 20.00 Šport; 20.50 Radijska priredba; 2140 Vabilo na ples; 22.40 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran.
KOPER
6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00,
^	19.15, 22.30 Po- svet^ i7 domorinoT^LlS
ročila, 7.10 Jutranja glasba; 8.00 zabavne glasbe; 22.20 Oddaj Jjj Popevke- o sn *on nnn u«. »„ ....*	..	___ c nos«1
15.30 Glasbeni intermezzo; ^ Pesmi in plesi jugoslovanski jS(j
rodov; 16.40 Dobimo se $1 uri; 17.10 Gremo v kino; * ’jg,l5 orkestrom HoIlywood Boum .8; Mezzosopranistka B OlaV« 18.45 S knjižnega trga;
otroci!; 19 15 A°s
ko noč.
Mihe Dovžana; 20.00 Spozn3 fada
9.30 «20.000 lir za vaš naše izseljence; 23.05 S PeS1 spored*; 10.05 Juke box; 10.45 in plesom v novi teden. Plošče Rifi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Lahka glasba;
15.30 Juke box; 16.20 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in nje ni ljudje; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.30 Glasba za godala;
18.00 Izbrali ste; 19.30 Prenos RL;
22.15 Plesna glasba.
ITAL. TELEVIZIJ^
: »
12.30 Kulturna oddaja;
mike; 13.30 Dnevnik; M.25'gpir met: Italija — Španija;
NACIONALNI PROGRAM
Kati* Christine — protagonistka Lucidijevega filma »Določena žrtev*
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.09 Spored s Franco Va-leri; 14.25 Nogomet: Italija - Španija; 16.30 Malo za šalo, malo zares; 17.10 Veliki variete; 18.30 Lahka glasba; 20.20 Jazz; 21.03 Radijska priredba.
iiaiijn --- onanij« ,	- /jt/IPfl
red za najmlajše; 17.30 ^ 17.45 Oddaja za otroke; * t Protagonisti; 19.10 Sedem 0 .jj-parlamentu; 19.35 Nabožna ja; 19.50 Športni dnevnik ' jpc kronike; 20.30 Dnevnik; eiale per noi»; 22.15 A -dek zakaj in kako; 23.00 Dn
II. KANAL
18.30 odprta šola; 2100
nik; 21.15 Tisoč in en " fV
II. PROGRAM
22.30 »Začarani suknjič*: priredba; 23.30 Danes v mentu.
JUG. TELEVIZIJA
20.00. 23.15 Poročila; 9.35 . v
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po-
8-4° Spored za odrasle; ^.w, 40.la rorotIla, — rl, ■ 9.35 Strnjena komedija; 10.35 Spo- šoli; 16.25 in 17.10 Drž. Prjg.05 red z G. Bramierijem; 12.35 Alto košarki - Olimpija : CZ: j£Sji gradimento; 16.05 Popoldanska od- Obzornik; 18.20 Narodni °aj5l« daja; 18.00 Zakaj in kako; 19.02	“
Spored z G. Cervijem; 20.10 G.
Verdi: »Moč usode*.
III. PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 12.20 Ital. instrumentalna glasba; 13.00 Med-
cetinske krajine; 18.50	K«'
ser. film; 19®3 *
dragulji*
mero po svetu; 20 35
»Pesem Evrovizije*; 21-35 ^ virano za smeh; 22.05 «Nepiu k«' Ijivi* — ser. film; 22 55 J1, tek' žipot; 23.20 Smučarska U’1-5' movanja na Vitranc