Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2016 Kakovost zraka v Sloveniji ISSN 1855-0827 Ljubljana, november 2017 Izdajatelj: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, Vojkova 1b Odgovarja: mag. Joško Knez, generalni direktor Avtorji: Mateja Gjerek, Tanja Koleša, dr. Martina Logar, Luka Matavž, Marijana Murovec, dr. Boštjan Paradiž, Marko Rus, dr. Rahela Žabkar Pri pripravi poročila so sodelovali: Damijan Bec, mag. Tanja Cegnar, dr. Jana Faganeli Pucer, Tajda Mekinda Majaron, Primož Ribarič, Bojan Rode, dr. Janja Turšič Druge sodelujoče organizacije: Elektroinštitut Milan Vidmar je pripravil podatke: EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Ljubljana, TE-TO Ljubljana, MO Celje Nacionalni inštitut za javno zdravje Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Maribor je pripravil podatke: MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju Salonit Anhovo pripravlja podatke za EIS Anhovo Deskriptorji: Slovenija, kakovost zraka, kakovost padavin, onesnaževala, izpusti, delci, ozon, dušikovi oksidi, ogljikov monoksid, benzen Descriptors: Slovenia, air quality, precipitations quality, pollutants, emissions, particulate matter, ozone, nitrogen dioxide, carbon monoxide, benzene ©2017, Agencija Republike Slovenije za okolje Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2016 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Ljubljana, 2017 II Poročilo kakovost zraka 2016 Kazalo 1 Uvod 1 2 Obveščanje javnosti 7 2.1 Indeks kakovosti zunanjega zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 2.2 Napovedovanje ravni ozona in delcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 2.3 Objava podatkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 3 Ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka 13 3.1 Meritve na stalnih merilnih mestih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 3.2 Modeliranje kakovosti zraka z modelom CAMx . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 4 Delci PM10 in PM2,5 27 4.1 Izpusti primarnih delcev in predhodnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 4.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 4.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 4.4 Epizode čezmerne onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 4.5 Viri delcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 4.6 Kemijska in elementna sestava delcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 4.7 Preseganja mejnih vrednosti zaradi naravnih virov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 4.8 Primerjava ravni onesnaženosti z EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 5 Onesnaževala v delcih - benzo(a)piren in težke kovine 53 5.1 Benzo(a)piren . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 5.2 Težke kovine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 6 Ozon 69 6.1 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 6.2 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 6.3 Epizode čezmerne onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 6.4 Primerjava ravni onesnaženosti z EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 7 Dušikovi oksidi 81 7.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 Poročilo kakovost zraka 2016 III KAZALO 7.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 7.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 7.4 Primerjava ravni onesnaženosti z EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 8 Žveplov dioksid 93 8.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93 8.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 8.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95 8.4 Primerjava ravni onesnaženosti z EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 9 Ogljikov monoksid 103 9.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103 9.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104 9.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104 9.4 Primerjava ravni onesnaženosti z EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 10 Benzen 107 10.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107 10.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109 10.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109 11 Živo srebro v zraku 111 11.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 11.2 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112 11.3 Primerjava ravni onesnaženosti z EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113 12 Kakovost padavin 115 12.1 Raven vrednosti pH, električne prevodnosti in onesnaženosti padavin z nekaterimi anorganskimi ioni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115 12.2 Raven onesnaženosti padavin s težkimi kovinami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124 12.3 Raven onesnaženosti padavin z živim srebrom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125 12.4 Raven onesnaženosti padavin s policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki . . . . . . . 127 13 Žveplove in dušikove spojine ter ostali anorganski ioni 129 13.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129 13.2 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131 13.3 Primerjava ravni onesnaženosti z EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133 14 Meteorološke značilnosti leta 2016 135 14.1 Vreme leta 2016 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135 14.2 Značilnosti posameznih letnih časov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135 IV Poročilo kakovost zraka 2016 Seznam kratic AMP Avtomatska merilna postaja ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje BF Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani DMKP Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti padavin DMKZ Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zunanjega zraka EEA Evropska okoljska agencija EIS Ekološki informacijski sistem EIMV Elektroinštitut Milan Vidmar EU Evropska unija IJS Institut Jožef Stefan NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje TEB Termoelektrarna Brestanica TEŠ Termoelektrarna Šoštanj TET Termoelektrarna Trbovlje TE-TOL Termoelektrarna Toplarna Ljubljana EMEP Evropski program za spremljanje in ocenjevanje v okviru Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja NEC Direktiva o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka US EPA Agencija za okolje Združenih držav Amerike WHO Svetovna zdravstvena organizacija WMO-GAW Program Svetovne meteorološke organizacije za globalno spremljanje ozračja AV Alarmna vrednost CV Ciljna vrednost MV Mejna vrednost OV Opozorilna vrednost BaP Benzo(a)piren EC/OC Elementni in organski ogljik KPI Kazalnik povprečne izpostavljenosti NMVOC Nemetanski lahko-hlapni ogljikovodiki PAH Policiklični aromatski ogljikovodiki Poročilo kakovost zraka 2016 V PM Delci v zraku PM10 Delci z aerodinamičnim premerom manjšim od 10µm PM2,5 Fini delci z aerodinamičnim premerom manjšim od 2,5µm LJ Ljubljana MB Maribor MO Mestna občina MS Murska Sobota OMS-MOL Okoljski merilni sistem mestne občine Ljubljana VI Poročilo kakovost zraka 2016 Nagovor direktorja Spoštovani, Onesnažen zrak vpliva na zdravje in počutje ljudi bolj kot drugi okoljski vplivi. Kakovost zraka je v Sloveniji zaradi specifičnih nacionalnih razmer posebej izpostavljena. Soočamo se z neugodnimi vremenskimi razmerami za razredčevanje izpustov, zato lahko v slabo prevetrenih kotlinah in dolinah že nižja gostota izpustov čezmerno onesnaži zrak. Tudi zaradi tega je kakovost zraka v Sloveniji slabša kot marsikje drugod po Evropi. Danes nas najbolj skrbijo visoke ravni delcev PM10 v zraku, ki so predvsem posledica lokalnih izpustov malih kurilnih naprav za ogrevanje gospodinjstev in izpustov iz prometa. Čezmerne so tudi ravni ozona, ki pa so regionalnega značaja in predvsem posledica prenosa onesnaženega zraka preko meja. Spremljanje kakovosti zraka je ena izmed osrednjih nalog Agencije Republike Slovenije za okolje. Na Agenciji že več kot štiri desetletja upravljamo državno mrežo meritev kakovosti zraka in padavin. Pripravljamo tudi napovedi kakovosti zraka in izdajamo opozorila v primeru prevelike onesnaženosti. Rezultate meritev sproti objavljamo na spletu, prve analize stanja kakovosti zraka pa so prikazane v biltenu Naše okolje, ki ga Agencija izdaja mesečno. Letno pripravimo celovito poročilo o kakovosti zraka, v katerega vključimo tudi podatke drugih institucij, ki spremljajo kakovost zraka v Sloveniji. Na Agenciji pripravljamo tudi strokovne osnove za Načrte za kakovost zraka, ki so usmerjeni v zmanjšanje čezmernih ravni delcev PM10. Za spremljanje učinkovitosti ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka in njihovo posodabljanje je treba nadgraditi poznavanje in razumevanje izpustov onesnaževal, njihovega razširjanja ter ravni v ozračju. Zato smo na Agenciji zasnovali in že začeli izvajati projekt Sinica, ki je podprt z evropskimi sredstvi. Prenovili bomo merilno mrežo kakovosti zraka, omogočili izvajanje intenzivnih merilnih kampanj, razširili nabor meritev onesnaženosti zraka in stanja atmosfere ter nadgradili modelska orodja. Poleg tega smo začeli tudi z projektom PREPAIR v okviru katerega bomo naslovili predvsem regionalne vidike in čezmejni transport onesnaženega zraka. Kakovost zraka nenazadnje vpliva tudi na ekosisteme in je tesno povezana s podnebnimi spremembami. Boljše poznavanje onesnaženosti zraka in vzrokov zanjo je pomembno tudi za boljšo obveščenost in ozaveščenost vseh nas, saj je od našega ravnanja v marsičem odvisno, kakšen zrak dihamo in v kakšnem okolju bomo živeli. Obveščanju in ozaveščanju je namenjeno tudi to poročilo. mag. Joško Knez, Generalni direktor Poročilo kakovost zraka 2016 VII VIII Poročilo kakovost zraka 2016 Povzetek Onesnažen zrak vpliva na zdravje in počutje ljudi bolj kot drugi okoljski vplivi. Poleg tega škodljivo vpliva tudi na ekosisteme ter gradiva zgradb in naprav, ki jih uporabljamo. Zato je kakovost zraka osrednji pokazatelj stanja okolja. V Sloveniji je bil pred desetletji največji problem žveplov dioksid. Tedaj so ravni za več kot red velikosti presegale danes veljavne mejne vrednosti. Po izvedenem odžvepljevanju dimnih plinov v termoelektrarnah in industriji ter uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla v prometu in gospodinjstvih, v Sloveniji težav z žveplovim dioksidom nimamo več. Sedaj sta v Sloveniji najbolj izražena izziva čezmerne ravni delcev PM10 in ozona. Slovenija se glede delcev uvršča med države Evropske unije z bolj onesnaženim zrakom in je v vrhu po izpustih delcev na prebivalca in tudi na enoto površine. Visoki specifični izpusti delcev v Sloveniji so predvsem posledica močno razširjene uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah gospodinjstev. Dodatno na povišane ravni delcev v zraku vplivajo tudi neugodne vremenske razmere v slabo prevetrenih kotlinah in dolinah celinskega dela Slovenije, kjer so pogosti izraziti temperaturni obrati. Tedaj lahko že manjša gostota izpustov povzroči čezmerno onesnaženost zraka. Preseganja dnevnih mejnih vrednosti so omejena na hladni del leta, ko so meteorološke razmere za razredčevanje izpustov še posebej neugodne, hkrati pa zrak onesnažujejo male kurilne naprave, ki imajo v Sloveniji kar dvotretjinski delež v skupnih izpustih delcev. S skladnostjo z letnimi mejnimi vrednostmi je v Sloveniji manj težav kot z dnevnimi mejnimi vrednostmi, ker so ravni delcev v topli polovici leta zaradi boljše prevetrenosti nizke, poleg tega pa so izpusti delcev izven kurilne sezone bistveno manjši. Čezmerna onesnaženost z delci v Sloveniji je predvsem posledica lokalnih izpustov in le v manjši meri prenosa onesnaževal v regionalnem merilu. Tako je na primer število dni s preseženo dnevno mejno vrednostjo delcev PM10 v Velenju kar petkrat manjše od tistega v Celju, merilni mesti pa sta oddaljeni manj kot dvajset kilometrov in imata podobne meteorološke značilnosti. V zadnjih petih letih je bilo dopustno število preseganj dnevne mejne vrednosti za delce PM10 preseženo na skoraj vseh stalnih merilnih mestih v urbanem okolju. Preseganj dopustnega števila dnevnih mejnih vrednosti nismo zabeležili na Primorskem, kjer je boljša prevetrenost kot v celinskem delu Slovenije, hkrati pa je zaradi toplejšega podnebja manjša potreba po ogrevanju in so zato manjši tudi izpusti malih kurilnih naprav za ogrevanje stavb. Od merilnih mest na urbanih področjih celinskega dela Slovenije dopustnega števila preseganj nismo izmerili le na merilnem mestu Velenje. Tudi tam so meteorološke razmere neugodne, so pa zaradi razvitega sistema daljinskega ogrevanja, ki je nadomestil večino malih kurilnih naprav za ogrevanje stavb na tem območju, ravni delcev PM10 Poročilo kakovost zraka 2016 IX pod mejnimi vrednostmi. Letna mejna vrednost za delce PM10 je bila po letu 2008 prekoračena le na merilnem mestu Ljubljana Center, ki je izpostavljeno izpustom prometa. Za doseganje skladnosti z mejnimi vrednostmi za delce PM10 je Vlada Republike Slovenije v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pripravila Načrte za kakovost zunanjega zraka za mestne občine Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto ter Zasavske občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Načrti so usmerjeni predvsem v zmanjševanje izpustov zaradi ogrevanja stavb in izpustov cestnega motornega prometa. Ravni delcev PM10 so bile leta 2016 podobne kot leto poprej. Dopustno število preseganj dnevne mejne vrednosti za delce PM10 (35) je bilo preseženo na desetih merilnih mestih v urbanem okolju. V celinskem delu Slovenije na urbanih merilnih mestih dopustno število preseganj ni bilo preseženo le na merilnih mestih Kranj, Hrastnik, Velenje in Maribor- Vrbanski plato. Na merilnih mestih na Primorskem, kot običajno dopustno število prekoračitev dnevne mejne vrednosti ni bilo preseženo. Največ 66 preseganj je bilo leta 2016 izmerjenih na prometno zelo obremenjenem merilnem mestu Ljubljana Center. Letna mejna vrednost za delce PM10 v letu 2016 na nobenem merilnem mestu ni presegla mejne vrednosti, čeprav se je povprečna letna raven delcev PM10 na postaji Ljubljana Center zelo približala tej vrednosti. Po letu 2002 je predvsem na urbanih lokacijah opazen trend zmanjševanja ravni, a hkrati izrazite medletne variacije zaradi različnih meteoroloških razmer posameznih let. Trend zmanjševanja ravni delcev pripisujemo predvsem zmanjšanju izpustov v industriji. Za delce PM2,5 je določena letna mejna vrednost. V Sloveniji se s povišanimi ravnmi delcev srečujemo predvsem v hladni polovici leta, letno povprečje pa zniža z delci manj onesnažen zrak v topli polovici leta. Od začetka meritev in tudi v letu 2016 na nobenem od štirih merilnih mest mejna vrednost delcev PM2,5 ni bila prekoračena. Dominanten vpliv kurjenja lesa k čezmerni onesnaženosti zraka z delci PM10 je pokazalo tudi receptorsko modeliranje. V zadnjih letih je bila analiza opravljena na merilnih mest Ljubljana Biotehnična fakulteta, Maribor, Celje, Novo Mesto in Kranj. V dnevih, ko je bila presežena dnevna mejna vrednost za delce PM10, je v Novem mestu, Ljubljani in Celju polovični delež k ravni delcev v zraku prispevalo kurjenje lesa. V Kranju in Mariboru pa je bil prispevek kurjenja lesa tretjinski. Na večini lokacij nato sledi prispevek anorganskih sekundarnih delcev, ki so po izvoru večinoma širšega regionalnega značaja ter lokalni prispevek zaradi prometa in resuspenzije. Onesnaženost z ozonom ima v nasprotju z onesnaženostjo z delci izrazit regionalni značaj z odločilnim vplivom čezmejnega transporta onesnaženosti. Podatki meritev kažejo, da je Slovenija ena izmed z ozonom bolj onesnaženih evropskih držav. Dopustno število prekoračitev ciljne maksimalne 8-urne ravni za zaščito zdravja je bilo v zadnjih letih preseženo na skoraj vseh merilnih mestih. Izjema so le merilna mesta pod neposrednim vplivom izpustov prometa, kjer je zaradi reakcije ozona z dušikovimi oksidi raven ozona na omejenem območju nižja. Ravno tako so na reprezentativnih merilnih mestih za zaščito vegetacije presežene tudi kritične vrednosti. Onesnaženost z ozonom je najvišja na Primorskem, ki je bolj pod vplivom čezmejnega transporta ozona in njegovih predhodnikov, hkrati pa so tam ugodnejši meteorološki pogoji za tvorbo ozona. Z vidika letnih povprečij pa so v Sloveniji najvišje izmerjene ravni ozona na merilnem mestu na Krvavcu, kar je značilno za postaje v visokogorju. X Poročilo kakovost zraka 2016 V letu 2016 so bile ravni ozona nekoliko nižje kot v letu 2015, kar predvsem pripisujemo manj ugodnim meteorološkim pogojem za tvorbo ozona. Opozorilna urna vrednost v letu 2016 ni bila zabeležena na nobenem merilnem mestu. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom je največja na merilnih mestih izpostavljenih cestnemu prometu, ki je največji vir dušikovih oksidov. Glede na skladnost z mejnimi vrednostmi za dušikov dioksid Slovenija spada med manj onesnažene države Evrope. Čezmerna onesnaženost je bolj izrazit problem večjih mest in aglomeracij. Dnevna mejna vrednost v Sloveniji v letu 2016 kot tudi v preteklih letih ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Letna mejna vrednost po letu 2014 ni prekoračena tudi na z dušikovimi oksidi najbolj obremenjeni merilni postaji Ljubljana Center. Po onesnaženosti zraka z benzo(a)pirenom je Slovenija nekoliko nad povprečjem držav EU. Ravni so zaradi neugodnejših meteoroloških pogojev in izpustov malih kurilnih naprav bistveno večje pozimi. Ravni benzo(a)pirena v urbanem okolju (merilni mesti Ljubljana Biotehnična fakulteta in Maribor Center) sta bili v letu 2016 na nivoju ciljne vrednosti, ki pa ni bila presežena. Raven benzo(a)pirena na merilnem mestu Iskrba je bistveno nižja. V letu 2016 na vseh merilnih mestih v Sloveniji ni bila izmerjena niti ena prekoračitev urne mejne vrednosti za žveplov dioksid. Za vsako merilno mesto pa je dopustno 24 prekoračitev urne mejne vrednosti v koledarskem letu. Izmerjene povprečne dnevne ravni so na vseh postajah precej pod mejno vrednostjo. Ravni benzena in ogljikovega monoksida so pod mejnimi vrednostmi. Povprečna letna raven benzena na merilnem mestu mestnega ozadja Ljubljana Bežigrad in na prometnem merilnem mestu Maribor Center je v letu 2016, kakor tudi v vseh drugih letih v nizu meritev, znašala manj kot tretjino mejne vrednosti. Najvišja izmerjena raven ogljikovega monoksida se na nobenem merilnem mestu ni niti približala mejni vrednosti. Nekoliko povišane so ravni težkih kovin na merilnem mestu Žerjav v Mežiški dolini zaradi dolgoletnega pridobivanja svinca in njegove predelave, ki poteka še danes. Na merilnem mestu Žerjav je raven svinca v letu 2016 znašala dve tretjini mejne vrednosti, za nikelj in arzen pa so bile ravni v primerjavi s ciljnimi vrednostmi še nižje. Ravni arzena, niklja in svinca se v Žerjavu v zadnjih letih niso bistveno spreminjale. Raven kadmija v zraku v Žerjavu pa kaže trend naraščanja in je v letu 2016 rahlo presegla ciljno vrednost. Povišane ravni težkih kovin v Zgornji Mežiški dolini, predvsem pa vzroke zanje, bo potrebno bolje raziskati. Na drugih merilnih mestih so ravni arzena, kadmija, niklja in svinca močno pod mejnimi oziroma ciljnimi vrednostmi. Škodljive snovi v tla in površinske vode se lahko vnašajo tudi s padavinami. Onesnaženost in kislost padavin v Sloveniji, ki je predvsem pokazatelj regionalne kakovosti zraka, je manjša, kot v povprečju v Evropi in kaže rahel trend izboljševanja. Povzetek rezultatov meritev kakovosti na posameznih merilnih mestih v letu 2016, s poudarkom na skladnosti z mejnimi in ciljnimi vrednostmi je prikazan v tabeli A. Tabela prikazuje ravni kakovosti zraka. Pri tem so kot kriteriji izbrane mejna ali ciljne vrednosti, ter spodnji in zgornji ocenjevalni prag. Spodnji in zgornji ocenjevalni prag se sicer uporabljata za določevanje načina ocenjevanja kakovosti zraka, posredno pa lahko služita tudi za ilustracijo kakovosti zraka. Poročilo kakovost zraka 2016 XI XII Poročilo kakovost zraka 2016 Summary Air pollutants affect human health, ecosystems and the built environment, therefore air quality is a key environmental status indicator. Air pollution is the single largest environmental health risk in Europe and imposes large economic costs to society. In the past the major issue concerning air quality in Slovenia were extreme sulphur dioxide levels. Due to abatement measures in power plants and industry and after the introduction of low sulphur fuels, levels of sulphur dioxide decreased drastically. Nowadays the elevated PM10 and ozone levels in Slovenia represent the major challenge. Slovenia is one of the countries in EU with the highest PM10 levels. It also has one of the largest PM10 emissions per capita and per land area. High emissions are due to widespread use of wood for domestic heating in technically outdated stoves and boilers. In basins and valleys in the continental part of Slovenia low wind speed conditions prevail, accompanied by pronounced long- lasting temperature inversions in the colder period of the year. Those unfavourable meteorological conditions significantly contribute to the high PM10 levels. Regional transport of the pollution is not the dominant reason for the exceeded daily PM10 values. Thus for instance the number of the exceedances for the urban measuring sites in Velenje and Celje differ by a factor of five, despite those locations are less than 20 km apart and share similar meteorological conditions. Most urban monitoring stations in the continental part of Slovenia in the last five years exceeded the allowed number of daily PM10 limit value exceedances. There were fewer exceedances in the Primoska region, Mediterranean part of Slovenia where low wind and stabile atmospheric conditions are much less common. As exceedances are in great part attributed to wood combustion in domestic heating appliances, levels in the warmer part of the year are much lower than in winter. After 2008 the yearly limit value for PM10 was exceeded only at the monitoring site Ljubljana Centre that is directly influenced by road transport Due to the much lower levels in the warmer part of the year, the yearly limit value for PM2,5 has never been exceeded at any of the monitoring sites. To achieve compliance with the PM10 daily limit value, the Government of Slovenia has prepared, in cooperation with the local communities, air quality plans for the municipalities of Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto and for the municipalities in Zasavje region Hrastnik, Trbovlje and Zagorje. Air quality plans mostly target residential heating and road traffic emissions. In 2016 the PM10 levels were similar to the levels in 2015. More than 35 exceedances of the daily limit value were measured at the ten urban monitoring sites. In the continental part of the Slovenia there were only four measuring sites in compliance with the daily PM10 limit value. In the Primorska region, there were, as in previous years, all stations in compliance with the daily Poročilo kakovost zraka 2016 XIII limit value. In 2016, as well as in 2015 there were no exeedances of the yearly PM10 limit value recorded on any of the measuring sites. Similarly, the yearly limit value for PM2,5 was not exceeded anywhere. In general decreasing trend of the PM levels is observed after 2002, although there are significant yearly variation due to different meteorological conditions in particular year. The decrease in PM levels is attributed mainly to decrease in industrial emissions. Receptor modelling proved the dominant influence of the wood combustion on PM10 ambient air levels. In the days with the exceeded daily limit value, the contribution of the wood combustion accounted for half of the PM10 levels in Novo mesto, Ljubljana in Celje. In Kranj and Maribor the contribution of wood combustion accounted for one third of the the PM10 levels. On the most of the locations the contribution of the secondary inorganic particulate matter is second most important, followed by road transport including resuspension. Ozone pollution in Slovenia results mainly from pronounced influence of the trans-boundary pollution which ranks Slovenia among the most ozone affected countries in Europe. The maximum daily eight hour mean value for the protection of human health is exceeded at almost every measuring site. As expected, lower concentrations were measured at the sites, which are directly influenced by the road transport. The highest concentrations are measured in Primorska region that is under the greatest direct influence of trans-boundary pollution. The highest average yearly concentrations are measured at the high altitude monitoring sites (eg. Krvavec). In 2016 levels of ozone pollution were slightly lower than in 2015. There were no exccedance of the information threshold in Slovenia in the year 2016. Nitrogen dioxide levels are the highest at road transport monitoring sites because traffic is the main source of nitrogen oxides. Excessive nitrogen dioxide pollution is an issue especially in large cities and agglomerations. Slovenia ranks as one of less polluted countries in Europe with respect to nitrogen dioxide. In the past years the yearly limit value was exceeded only at the monitoring site Ljubljana Centre while the daily limit value was not exceeded at any monitoring site. Since 2014 there were no excedanaces yearly limit value for nitrogen dioxide recorded at any of the monitoring station in Slovenia. The benzo(a)pirene levels in Slovenia are above the European average. In 2016 the average concentrations were very close to the exceedance of the target value at the urban monitoring sites Ljubljana Biotehnična fakulteta and Maribor Centre, while the levels at the remote station Iskrba were as expected much lower. In 2016 there was no exceedances of the hourly, daily and yearly SO2 limit value recorded in Slovenia. Benzene and carbon monoxide levels are below the limit value at all monitoring sites in Slovenia. The yearly average concentration of benzene was, at the urban background monitoring site of Ljubljana Bežigrad and at the traffic monitoring site of Maribor Centre, less than one third of the limit value. The maximal concentration of carbon monoxide was far below the limit value. The levels of arsenic, cadmium, nickel and lead were much below their target or limit values, with the exception of the Žerjav. The surroundings of Žerjav is contaminated with heavy metals because of the past lead mining and processing. In the 2016 the level of lead in Žerjav was two thirds of the limit value. The levels of cadmium in Žerjav were in 2015 close to the target value, XIV Poročilo kakovost zraka 2016 however in 2016 the target value was slightly exceeded. Precipitations can also contribute to the contamination of soil and water. Pollutant content and acidity of precipitations is an important indicator of regional air quality. Precipitations in Slovenia are in comparison with Europe on the average less polluted and the situation is also slightly improving. The outline of pollution levels at the individual stations for the year 2016 is presented in table A. Poročilo kakovost zraka 2016 XV XVI Poročilo kakovost zraka 2016 Tabela A: Tabela prikazuje povprečne letne ravni onesnaževal zraka (Cp), število preseganj mejnih (>MV), ciljnih (>CV) in opozorilnih vrednosti (>OV) ter AOT40 za ozon v letu 2016. Prikazana je tudi maksimalna povprečna 8-urna vrednost (Cmax) za ogljikov monoksid. Rdeča barva predstavlja presežene mejne ali cilje vrednosti, oranžna predstavlja raven nad zgornjim ocenjevalnim pragom, rumena med spodnjim in zgornjim ocenjevalnim pragom in zelena raven pod spodnjim ocenjevalnim pragom. Ravni PM10, PM2,5, ozona, NO2, NOx, SO2 in benzena so podane v enotah µg/m3, CO v mg/m3, ravni benzo(a)pirena, arzena, kadmija, niklja in svinca pa v ng/m3. PM10 PM2,5 ozon NO2 SO2 CO benzen B(a)P As Cd Ni Pb leto 24 ur leto 1 ura 8 ur leto 1 ura leto zima 1 ura 24 ur 8 ur leto leto leto leto leto leto Cp >MV Cp Cp >OV >CV Cp >MV Cp Cp >MV >MV Cmax Cp Cp Cp Cp Cp Cp DMKZ LJ Bežigrad 24 36 39 0 13 29 0 6 6 0 0 3.0 1.9 Maribor 27 43 21 27 0 2.2 1.4 1.4 0.44 0.19 1.6 7.0 MB Vrbanski 19 49 0 7 Celje 32 53 39 0 7 22 0 6 7 0 0 0.53 0.95 1.6 7.5 MS Rakičan 26 42 48 0 7 12 0 Nova Gorica 21 15 46 0 34 24 0 Trbovlje 26 38 36 0 5 18 0 7 8 0 0 3.2 Zagorje 29 51 36 0 1 24 0 5 5 0 0 Hrastnik 22 25 41 0 5 6 6 0 0 Koper 19 11 67 0 51 15 0 Iskrba 11 0 9 50 0 14 2 0 0.3 0.3 0.2 0.23 0.07 0.83 1.6 Žerjav 23 19 1.9 5.7 1.2 351 LJ Biotehniška 27 40 23 1.4 0.40 0.22 2.6 6.1 Kranj 23 27 Novo mesto 26 41 Velenje 19 10 Otlica 78 0 31 Krvavec 91 0 57 0.4 Dopolnilna merilna mreža TEŠ Pesje 23 8 6 8 0 0 Škale 16 1 9 0 5 4 0 0 Šoštanj 19 3 2 3 0 0 Zavodnje 72 0 14 5 0 2 2 0 0 Velenje 43 0 4 3 3 0 0 Topolšica 3 3 0 0 Veliki vrh 3 3 0 0 Graška gora 4 3 0 0 TET Prapretno 18 1 Kovk 75 0 25 6 0 5 5 0 0 Dobovec 1 0 8 6 0 0 Kum 5 4 0 0 Ravenska vas 6 6 0 0 OMS-MOL LJ Center 39 66 32 0 2 2 0 0 EIS TE-TOL Vnajnarje 17 2 66 0 14 9 0 MO Celje AMP Gaji 27 45 16 0 4 5 0 0 EIS TEB Sv. Mohor 54 0 20 7 0 3 4 0 0 M0 Maribor MB Vrbanski 20 21 13 0 Pohorje 72 0 9 EIS Anhovo Morsko 16 6 Gorenje Polje 17 3 Občina Miklavž na Dravskem polju Miklavž 27 45 XVIII Poročilo kakovost zraka 2016 1. Uvod Kakovost zraka je eden izmed najpomembnejših vidikov stanja okolja. Še več, onesnažen zrak vpliva na zdravje in počutje ljudi bolj kot drugi okoljski vplivi in velja za najpomembnejši javno zdravstveni problem povezan z onesnaževanjem okolja. Predstavlja tveganje za zdravje, ki se mu praktično ni mogoče izogniti. Poleg tega onesnažen zrak vpliva tudi na ekosisteme ter škoduje stavbam in drugi infrastrukturi. Med onesnaževala zraka sodijo plini kot so na primer dušikovi in žveplovi oksidi ali ozon. Med onesnaževala zraka uvrščamo tudi delce različne velikosti in sestave, ki zaradi svoje majhnosti leb- dijo in se zato dlje časa zadržujejo v zraku. Onesnaženost zraka je predvsem posledica človekove dejavnosti. Kakovost zraka lahko poslabšajo tudi naravni viri, kot so na primer izbruhi ognjenikov, požari v naravnem okolju ali saharski prah. Nekatera onesnaževala v zrak neposredno sproščajo viri onesnaževanja. Druga, tako imenovana sekundarna onesnaževala, kot na primer ozon, na- stajajo v ozračju kot produkt zapletenih kemičnih pretvorb snovi, ki jih imenujemo predhodniki. Pomemben vidik onesnaženosti zraka je tudi transport onesnaževal zaradi gibanja zračnih mas, ki lahko poteka tudi na velike razdalje. Tako lahko onesnaževala zraka vplivajo na človeka in okolje daleč od mesta njihovega izpusta. V Evropi je bilo v obdobju od 2012 do 2014 več kot 90 % mestnega prebivalstva izpostavljenega ravnem onesnaževal v zraku, ki so višja od priporočil Svetovne zdravstvene organizacije [1]. Neposredni vplivi onesnaženega zraka na človeka potekajo predvsem preko dihalnih organov, kjer škodljive snovi prehajajo v telo in na kompleksen način vplivajo na procese v človeku (slika 1.1 in tabela 1.1). Škodljive snovi v zraku lahko onesnažijo tudi tla ali hrano, vstopijo v prehransko verigo človeka in tako vplivajo na človekovo zdravje in počutje. Evropska agencija za okolje ocenjuje, da je onesnažen zrak v EU-28 v letu 2013 povzročil več kot 400.000 prezgodnjih smrti [1], kar je desetkrat več, kot je bilo smrtnih primerov zaradi prometnih nesreč. Najpogostejši vzroki prezgodnje smrti povezani z onesnaženostjo zraka so bolezni srca in obtočil, srčna kap (80 odstotkov primerov), sledijo pa bolezni dihal in pljučni rak [2]. Poleg tega onesnažen zrak zvišuje pogostnost zbolevanja za boleznimi dihal, srca in obtočil ter pljučnim rakom. Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) je onesnažen zunanji zrak leta 2013 uvrstila med kancerogene vplive na ljudi. S povečano pojavnostjo raka je najtesneje povezana onesnaženost zraka z delci. Izpostavljenost onesnaženemu zraku povzroča nastanek pljučnega raka in je povezana s povečanim tveganjem za nastanek raka na mehurju [3]. Novejše raziskave kažejo, da lahko izpostavljenost onesnaženemu zraku v zgodnjem otroštvu pomembno vpliva na razvoj otroka in sproži nastanek bolezni, ki se pokažejo šele kasneje v odrasli Poročilo kakovost zraka 2016 1 dobi [4]. Po podatkih WHO lahko izpostavljenost onesnaženemu zraku med nosečnostjo med drugim povzroči zmanjšano rast plodu, prezgodnje rojstvo in spontani abortus [5, 6]. Obstajajo indikacije, da je lahko prizadet tudi imunski sistem novorojenčkov. Vplivi onesnaženega zraka na razvijajoči se zarodek so še posebej zaskrbljujoči, saj lahko vplivajo na razvoj otroka in sprožijo nastanek različnih bolezni, ki se razvijejo kasneje v življenju (astma, alergije, diabetes) [7]. Pri ocenjevanju vpliva onesnaženega zraka na zdravje in počutje ljudi je pomembno, da je delež ljudi, na katere ima onesnažen zrak manjše učinke, bistveno večji od deleža ranljivejše populacije, ki ima izrazit zdravstveni odziv na onesnažen zrak (slika 1.2). Slika 1.1: Vpliv onesnaževal na človeka [8]. Onesnažen zrak v znatni meri prizadene tudi ekosisteme, tako neposredno, kakor tudi posredno zaradi vnosa škodljivih snovi preko zraka v vode in tla. Leta 2010 je bilo 7 % površine ekosistemov v EU-28 izpostavljenih zakisljevanju zaradi žveplovih in dušikovih oksidov. Še več, istega leta je bilo kar 63 % površine ekosistemov EU izpostavljenih onesnaženosti zraka, ki presega meje evtrofikacije. Na območjih Nature 2000 je ta delež še višji in znaša 73 % [1]. Ekonomski vidik onesnaženosti zraka se zrcali v naraščajočih stroških medicinske oskrbe in zmanjšanju produktivnosti zaradi bolezni. Onesnažen zrak zmanjšuje količino in kakovost pridelkov v kmetijstvu in škodljivo vpliva na gozdove, škoduje pa tudi zgradbam in drugim konstrukcijam. Skupni eksterni stroški, ki so posledica vplivov na zdravje, so v razponu od 330 do 940 milijard EUR. Neposredna gospodarska škoda vključuje 15 milijard EUR zaradi izgubljenih delovnih dni, zdravstvene stroške v višini 4 milijard EUR, izgubo pridelka v višini 3 milijard EUR in škodo na objektih, ki znaša 1 milijardo EUR [2]. Kljub bistvenemu zmanjšanju onesnaženosti zraka v zadnjih 2 Poročilo kakovost zraka 2016 Slika 1.2: Piramida učinkov na zdravje (Vir: US EPA). 50 letih je izboljšanje kakovosti zraka še vedno eden izmed osrednjih ciljev okoljskih politik. Evropska okoljska agencija je po enotni metodologiji pripravila oceno vplivov onesnaženega zraka na zdravje prebivalcev po državah v Evropi za leto 2013 [1]. Kot je prikazano na sliki 1.3 imajo daleč največji vpliv na leta izgubljenega življenja delci, v Sloveniji več kot desetkrat večji od NO2. Vpliv ozona je še nekoliko manjši od vpliva NO2. V primerjavi z EU je vpliv delcev in ozona v Sloveniji nekoliko večji kot v EU, NO2 pa manjši kot v EU. Slika 1.3: Izgubljena leta življenja zaradi vpliva onesnaženega zraka v Sloveniji in EU [1]. Okoljski vidiki so le eden izmed dejavnikov, ki vpliva na zdravstveno stanje populacije. To v Poročilo kakovost zraka 2016 3 veliki meri določa tudi način življenja. V Evropi je po ocenah WHO letno 900.000 smrtnih primerov povezanih z nezadostno telesno aktivnostjo, hkrati pa je na tem območju kar 20 do 30 odstotkov populacije predebele. Redno pešačenje in kolesarjenje vključuje telesno aktivnost v vsakdanje življenje, hkrati pa prispeva k zmanjševanju izpustov motornega prometa [9]. Kolesarji in pešci so zaradi povečane telesne aktivnosti lahko bolj izpostavljeni onesnaženemu zraku, vendar izsledki nekaterih novejših raziskav kažejo, da pri zmerni onesnaženosti zraka zdravstvene koristi časovno omejenega aktivnega potovanja v večini primerov presegajo škodljive učinke večje izpostavljenosti onesnaženemu zraku ([10], [11], [12]). Onesnaženost zraka in podnebne spremembe sta različna, a povezana problema. Toplogredni plini, ki se v ozračju zadržujejo daljši čas, tudi več stoletij, so inertni in na zdravje človeka nimajo neposrednega vpliva. Čas zadrževanja onesnaževal zraka v atmosferi pa traja le nekaj dni ali tednov. Kljub temu določena onesnaževala zraka vplivajo na podnebje. Nekatera prispevajo k neto ohlajanju atmosfere, spet druga pa povzročajo njeno segrevanje. Poleg tega onesnaževala in toplogredne pline pogosto sproščajo iste aktivnosti, kot je na primer uporaba fosilnih goriv, zato obstajajo sinergije med zmanjševanjem onesnaženosti zraka in blaženjem podnebnih sprememb. Obstajajo tudi nasprotja, kot na primer uporaba lesa v energetske namene, ker je CO2 nevtralno gorivo, sprošča pa lahko visoke izpuste delcev, še posebej če se uporablja v zastarelih malih kurilnih napravah. Izzive izboljševanja kakovosti zraka in blaženja podnebnih sprememb je zato potrebno reševati povezano in s celovitim pristopom. Zaradi pomembnega vpliva na zdravje in čezmejne narave onesnaževanja je kakovost zraka okoljski vidik, kjer so se najprej začeli procesi usklajevanja in priprave enotnih politik na nivoju Evropske Skupnosti. To velja tudi za standarde kakovosti zraka, ki so enotno urejeni za vse države članice Evropske Skupnosti. Poleg tega je na nivoju EU sprejet širok nabor ukrepov, usmerjen neposredno v zmanjševanje izpustov pri proizvodnji elektrike in toplote, ter iz industrije in vozil. Dodatno so s posebno direktivo [13] omejeni tudi izpusti žveplovih in dušikovih oksidov ter hlapnih organskih spojin in amoniaka na nivoju posameznih držav članic. Standarde kakovosti zraka določata Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo [14], ter Direktiva 2004/107/ES o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih [15] v zunanjem zraku. Direktivi določata mejne in ciljne vrednosti ravni onesnaževal v zraku. Mejna vrednost je raven, določena na podlagi znanstvenih spoznanj, katere cilj je, izogniti se škodljivim učinkom na zdravje ljudi oziroma okolje, jih preprečiti ali zmanjšati. Mejno vrednost onesnaževal je potrebno doseči v določenem roku in ko se le-ta doseže, se ne sme več preseči. Ciljna vrednost je raven, določena z namenom izogniti se škodljivim učinkom na zdravje ljudi oziroma okolje, jih preprečiti ali zmanjšati in ki jo je potrebno, če je to mogoče, doseči v predpisanem času. Mejne in ciljne vrednosti so postavljene ob upoštevanju smernic WHO, a so v večini primerov nekoliko višje zaradi zagotavljanja njihove izvedljivosti. Za varstvo rastlin so določene kritične vrednosti. Pri onesnaževalih z akutno toksičnostjo so prepisane tudi opozorilne in alarmne vrednosti. Opozorilna vrednost pomeni raven, katere preseganje pomeni tveganje za zdravje ljudi zaradi kratkotrajne izpostavljenosti še posebej občutljivega dela prebivalstva in pri kateri je potrebno takojšnje obveščanje javnosti. Pri preseženi alarmni vrednosti pa je tveganje za zdravje ljudi že tolikšno, da se zahteva takojšnje ukrepanje. 4 Poročilo kakovost zraka 2016 Zakonodaja predpisuje mejne vrednosti za delce PM10 in PM2,5, žveplov dioksid (SO2), ogljikov monoksid (CO), dušikov dioksid (NO2), svinec (Pb) in benzen (C6H6). Ciljne vrednosti so predpisane za onesnaževala ozon (O3), arzen (As), kadmij (Cd), nikelj (Ni) in benzo(a)piren. Kritične vrednosti so predpisane za dušikove okside (NOx) in žveplov dioksid. Opozorilna vrednost je predpisana za ozon, alarmne vrednosti pa za dušikov dioksid, žveplov dioksid in ozon. V primeru prekoračenih mejnih vrednosti zahteva direktiva [14] pripravo načrtov za kakovost zraka. Ti načrti na čezmerno onesnaženih področjih nadgrajujejo ukrepe, ki so bili za izboljšanje zraka sprejeti na evropski ali nacionalni ravni. Tako je za doseganje skladnosti z mejnimi vrednostmi za delce PM10 Vlada Republike Slovenije v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pripravila Načrte za kakovost zunanjega zraka za mestne občine Celje [16], Kranj [17], Ljubljano [18], Maribor [19], Mursko Soboto [20], Novo mesto [21] ter Zasavske občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje [22]. Ti načrti, ki so bili sprejeti v letih 2013 in 2014, so usmerjeni predvsem v zmanjševanje izpustov zaradi ogrevanja stavb in izpustov cestnega motornega prometa. Direktivi 2008/50/ES in 2004/107/ES določata na nivoju Evropske skupnosti tudi načine oce- njevanja kakovosti zraka. Tako so lahko podatki o kakovosti zraka primerljivi med članicami EU. Direktivi 2008/50/ES in 2004/107/ES sta v slovenski pravni red preneseni z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka [23], Pravilnikom o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka [24] in Uredbo o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku [25]. Uredbi in pravilnik so skupaj z drugimi predpisi s področja ocenjevanja in upravljanja s kakovostjo zraka zbrani in dostopni na spletnem naslovu pristojnega ministrstva. Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka določa, da v Sloveniji ocenjevanje kakovosti zraka zagotavlja Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). Poleg meritev, namenjenih ugotavljanju skladnosti s standardi kakovosti zraka, izvaja ARSO tudi meritve programa EMEP, ki deluje v okviru Konvencije o prenosu onesnaženja na velike razdalje preko meja [26] in GAW, ki je program Svetovne meteorološke organizacije. Oba programa sta namenjena ugotavljanju prenosa onesnaženja v širših regionalnih in kontinentalnih razsežnostih. Te meritve obsegajo tudi spremljanje kakovosti padavin in usedlin. Podatke o kakovosti zunanjega zraka na ARSO objavljamo sproti na spletu. Izdajamo mesečni bilten, v katerem so predstavljeni tudi rezultati meritev kakovosti zraka. Objavljeni rezultati sprotnih meritev na spletu in rezultati, prikazani v mesečnih biltenih, imajo status začasnih podatkov. Rezultati meritev, objavljeni v tem poročilu, so bili dodatno preverjeni na vseh stopnjah kontrole podatkov in imajo status dokončnih podatkov. V tem poročilu prikazujemo rezultate meritev kakovosti zraka v letu 2016 in za ponazoritev trendov onesnaženosti zraka tudi rezultate meritev iz prejšnjih obdobij. Podajamo tudi podatke o izpustih onesnaževal iz državnih evidenc onesnaževal zraka, ki jih prav tako vodimo na ARSO. Pripravili smo tudi primerjave izpustov onesnaževal zraka in kakovosti zraka v Sloveniji s stanjem v drugih državah Evropske unije. Osredotočili smo se predvsem na onesnaževala, ki imajo predpi- sane mejne ali ciljne vrednosti. Prav tako smo vključili tudi rezultate spremljanja kakovosti padavin, ki prispevajo k izpiranju snovi iz zraka, ter k vnosu le-teh v vode in tla. Poročilo kakovost zraka 2016 5 Tabela 1.1: Vplivi onesnaževal na zdravje (povzeto po [27], [28]). DELCI (PM) Rezultati epidemioloških raziskav kažejo, da ima največji vpliv na zdravje onesnaženost zraka z delci (PM). Izpostavljenost delcem povzroča (ali poslabša) nastanek bolezni dihal ter srca in obtočil, srčnih napadov in aritmij. Povezana je z nastankom ateroskleroze in pljučnega raka. Pri otrocih izpostavljenost z delci onesnaženemu zraku poveča obolevnost za boleznimi dihal (astma). Študije dokazujejo povezavo med onesnaženostjo z delci in prezgodnjo umrljivostjo, boleznimi centralnega živčnega sistema (Alzheimer), presnovnimi boleznimi (sladkorna bolezen tipa 2), ugotavljajo pa tudi druge učinke (npr. prenizka porodna teža). OZON (O3) Izpostavljenost ozonu lahko vpliva na pogostnost obolevanja za astmo, poslabša resnost bolezni in razvoj pljučnih funkcij. Vpliva lahko tudi na prezgodnjo umrljivost. Zadnje epidemiološke raziskave nakazujejo, da je vpliv ozona na umrljivost večji kot je to veljalo do sedaj. DUŠIKOVI OKSIDI (NOx) Številne raziskave objavljene v zadnjem desetletju navajajo povezave med izpostavljenostjo dušikovim oksidom in smrtnostjo zaradi vseh vzrokov ter smrtnostjo zaradi srčno-žilnih bolezni in bolezni dihal ter obolevnostjo dihal. POLICIKLIČNI AROMATSKI OGLJIKOVODIKI (PAH) Policiklični aromatski ogljikovodiki s posebnim poudarkom na benzo-a-pirenu (BaP) veljajo za kancerogene. WHO v svojih publikacijah navaja tudi nove dokaze o povezavah med izpostavljenostjo PAH in povečano obolevnostjo in umrljivostjo zaradi bolezni srca in obtočil. ŽVEPLOVI OKSIDI (SOx) Izpostavljenost žveplovim oksidom poslabšuje astmo, lahko zmanjša pljučno funkcijo in povzroča vne- tja dihal. Izpostavljenost žveplovim oksidom lahko povzroča tudi glavobol, splošno slabo počutje in razdražljivost. OGLJIKOV MONOKSID (CO) Izpostavljenost ogljikovemu monoksidu lahko vodi v bolezni srca in obtočil ter poškodbe živčnega sistema. Povzroči lahko tudi glavobol, omotico in utrujenost. ARZEN (As) Anorganski arzen je za človeka rakotvoren. Pri izpostavljenosti z vdihovanjem lahko povzroča raka pljuč. KADMIJ (Cd) Kadmij in njegove spojine so kancerogene. Vnos kadmija z vdihavanjem predstavlja pri nekadilcih le minimalni del celotne izpostavljenosti, njegova prisotnost v zraku pa je lahko pomembna zaradi posedanja na tla, vstopa v prehransko verigo in s tem zaužitja s hrano. SVINEC (Pb) Svinec lahko prizadene skoraj vse organe in sisteme, še posebej pa to velja za živčni sistem in obtočila. Posebej so ranljivi pri otrocih, pri katerih vpliva na razvoj možganov, pri odraslih pa izpostavljenost svincu lahko povzroči povišan krvni tlak. ŽIVO SREBRO (Hg) Izpostavljenost živemu srebru lahko negativno vpliva na jetra, ledvice, prebavila in dihala. Škodljivo lahko vpliva tudi na centralni živčni sistem. NIKELJ (Ni) Nikelj in številne nikljeve spojine so kancerogene, ima pa tudi druge učinke na zdravje. Vpliva lahko npr. na delovanje žlez. BENZEN (C6H6) Benzen je rakotvorna snov, ki lahko povzroči levkemijo. Lahko škoduje plodu, vpliva na kri (povzroča slabokrvnost in pretirano krvavenje) in slabi imunski sistem (zmanjšuje odpornost pred infekcijami). 6 Poročilo kakovost zraka 2016 2. Obveščanje javnosti Obveščanje o sedanji in pričakovani kakovosti zraka prebivalcem omogoča, da zmanjšajo svojo izpostavljenost onesnaženemu zraku in ob epizodah povišane onesnaženosti s svojim ravnanjem pripomorejo k nižjim izpustom onesnaževal. Na ARSO v ta namen sproti posredujemo podatke meritev in pripravljamo napovedi kakovosti zraka. V primerih povišane onesnaženosti objavimo tudi posebna opozorila. Uporabljamo več načinov obveščanja, v nadaljevanju predstavljamo najpomembnejše. 2.1 Indeks kakovosti zunanjega zraka Agencija RS za okolje je v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) vzpostavila prenovljen način napovedovanja in prikazovanja podatkov o kakovosti zunanjega zraka v obliki indeksov onesnaženosti. Na novo opredeljeni razredi kakovosti zraka so povezani s priporočili NIJZ za ravnanje prebivalcev ob različnih ravneh onesnaženosti. Predvideni so štirje razredi, uveden pa je tudi barvni prikaz, ki je skladen s sistemom opozoril za vremenske in hidrološke pojave Agencije RS za okolje. Pri razvoju indeksa so bili pregledani nekateri že obstoječi indeksi (Air Quality Index US EPA, Air Quality Health Index Kanade, Air Quality Health Index Madžarske, Common Air Quality Index razvit v okviru EU projekta CiteAir, Air Quality Index for Health Irske). Izbran je bil način prikazovanja, ki je najbolj primeren za naše razmere. Indeks vključuje štiri onesnaževala: delce PM10, NO2, SO2 in O3. Za vsako onesnaževalo se po določenem postopku vsako uro izračuna indeks onesnaženosti. Za O3, NO2 in SO2 se uporabijo zadnje urne ravni, v primeru delcev PM10 pa 24-urno drseče povprečje. Stopnjo onesnaženosti zraka določa onesnaževalo z najvišje izračunanim indeksom. Na podlagi te vrednosti se stanje onesnaženosti zraka uvrsti v štiri razrede: nizka, zmerna, visoka in zelo visoka. S temi razredi so povezane tudi barvne oznake. Nizka onesnaženost se prikazuje z zeleno barvo, zmerna z rumeno, visoka z oranžno in zelo visoka z rdečo barvo. V primeru O3 je meja za indeks zelo visoke onesnaženosti opozorilna urna vrednost, za NO2 in SO2 pa mejna urna vrednost. Pri delcih PM10 je ta meja postavljena pri 100µg/m3. Za delce PM10 je predpisana dnevna mejna vrednost 50µg/m3, ki je lahko na posameznem merilnem mestu presežena do 35-krat v letu. Območja vrednosti, pripadajoči indeksi in razredi onesnaženosti so predstavljeni v tabeli 2.1. Poročilo kakovost zraka 2016 7 Tabela 2.1: Razredi onesnaženosti s pripadajočimi indeksi. Razred onesnaženosti Indeks PM10 O3 NO2 SO2 µg/m3 µg/m3 µg/m3 µg/m3 nizka 0–50 0–40 0–60 0–50 0–50 zmerna 51–75 41–75 61–120 51–100 51–100 visoka 76–100 76–100 121–180 101-200 101–350 zelo visoka >101 >101 >181 >201 >351 Podatki o kakovosti zunanjega zraka na osnovi indeksov se prikazujejo na spletnih straneh ARSO in so obnovljeni vsako uro. Pod zemljevidom s slikovnimi opozorili (slika 2.1) so navedena priporočila NIJZ, vezana na vplive na zdravje. V zimskem obdobju se ta priporočila nanašajo na ravnanje prebivalcev ob povišanih ravneh delcev PM10, v toplejši polovici leta pa na ravnanje ob povišanih vrednostih ozona. Slika 2.1: Prikaz stopnje onesnaženosti zraka z indeksi. 2.2 Napovedovanje ravni ozona in delcev Skladno z uredbo o kakovosti zunanjega zraka, ki predpisuje opozarjanje prebivalstva v primerih, ko raven ozona preseže opozorilno urno vrednost 180µg/m3, v poletnem obdobju napovedujemo razrede onesnaženosti za maksimalno urno vrednost ozona za tekoči in naslednji dan za celotno Slovenijo. V primeru, ko izmerimo preseganje urne opozorilne oziroma alarmne vrednosti za ozon, takoj pošljemo obvestilo ustreznim ustanovam in javnosti preko medijev. V obvestilu o preseganju poleg informacije o času in lokaciji preseganja podamo še informacijo o povprečni 8-urni vrednosti ozona v času preseganja in pričakovane ravni ozona v naslednjih dneh. Podamo tudi priporočila o ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti prebivalstva ob visokih ravneh ozona. V kolikor pa preseganje opozorilnih vrednosti ozona pričakujemo več dni zapored, o tem že vnaprej 8 Poročilo kakovost zraka 2016 obvestimo javnost in ustrezne institucije, ter opozorilo skupaj s priporočili za ravnanje prebivalstva objavimo na spletni strani ARSO. Pri delcih PM10 skladno z zahtevami načrtov za kakovost zraka napovedujemo epizode povišane onesnaženosti zraka z delci PM10, ko pričakujemo, da bodo ravni delcev na posameznem območju presegle 75µg/m3. Dodatno napovedujemo tudi razrede onesnaženosti za povprečne dnevne ravni delcev PM10. Napovedi pripravljamo za območja občin Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto, Murska Sobota, Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, za katere je Vlada Republike Slovenije sprejela odloke o načrtu za kakovost zraka. Napovedi pripravljamo tudi za mestni občini Koper in Novo Gorico. V primeru, ko pričakujemo dnevne ravni delcev PM10 nad 40µg/m3, pošljemo obvestilo o pričakovanih razredih onesnaženosti občinam in nekaterim institucijam. Medije obveščamo, ko pričakujemo visoko ali zelo visoko stopnjo onesnaženosti, torej dnevne ravni delcev PM10 nad 75µg/m3. V tem primeru tudi objavimo oranžno opozorilo na osrednji spletni strani ARSO in napovedim dodamo priporočila za zmanjšanje izpustov. Prebivalcem priporočamo da: • zmanjšajo ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov, • uporabljajo goriva, ki sproščajo nižje emisije delcev, če imajo to možnost, • intenzivno uporabljajo javni prevoz in druge oblike trajnostnega transporta, • zmanjšajo uporabo osebnih vozil, • ne izvajajo dejavnosti na prostem, ki povzročajo razpršene izpuste prahu (npr. gradbišča, pometanje cest, suhega listja), • ne uporabljajo sekundarnega ogrevanja na biomaso. Tako pri ozonu kot pri delcih PM10 objavimo grafično napoved na spletnih straneh ARSO do 9. ure dopoldne (sliki 2.2 in 2.3). Pri delcih PM10 poleg slikovne napovedi dodamo tudi tekstovno. Pri napovedovanju razredov onesnaženosti si pomagamo s statističnim modelom, ki izračuna ravni onesnaževal za tekoči in naslednji dan, z napovedmi operativnih meteoroloških modelov ter napovedjo modelskega sistema ALADIN/SI-CAMx nad območjem Slovenije in sosednjih držav. Ključno pri izdajanju napovedi je poznavanje tematike ter izkušnje z uporabo in interpretacijo različnih modelov v specifičnih geografskih razmerah Slovenije. Kakovost napovedi onesnaženosti zunanjega zraka se s časom izboljšuje zaradi boljšega razumevanja procesov nad geografsko kompleksnim območjem Slovenije. Poleg spremljanja napovedi ozona in delcev PM10 na spletnih straneh ARSO priporočamo tudi sprotno spremljanje izmerjenih urnih vrednosti avtomatskih merilnih postaj, da lahko prebivalci glede na trenutne razmere prilagodijo svoje dejavnosti in na ta način zmanjšajo svojo izpostavljenost onesnaženemu zraku. Tekom dneva se namreč lahko pojavijo obdobja, ko se kakovost zraka razlikuje od povprečne dnevne ravni onesnaženosti zraka. Poročilo kakovost zraka 2016 9 Slika 2.2: Primer napovedi ravni ozona. Slika 2.3: Primer napovedi ravni delcev PM10. 10 Poročilo kakovost zraka 2016 2.3 Objava podatkov Podatke iz avtomatskih merilnih postaj tekoče objavljamo na spletni strani ARSO in na teletekstu nacionalne televizije na strani 167, pa tudi na spletnih straneh nekaterih mestnih občin. Pred objavo so podatki le delno preverjeni, zaradi česar imajo splošno informativni pomen. Vrednosti avtomatskih meritev lahko odstopajo od dejanskih in od uradnih kontroliranih vrednosti meritev. Status dokončno potrjenih podatkov dobijo meritve šele po vseh kontrolah, ki se izvajajo na dnevni, mesečni in letni ravni, torej po letnem pregledu. Po mesečnem pregledu podatke meritev objavimo v mesečnem biltenu Naše okolje. Status dokončno potrjenih podatkov pa imajo meritve objavljene v letnih poročilih o kakovosti zunanjega zraka v Sloveniji. Najbolj pogosti vzroki za izpad avtomatskih meritev oziroma nepravilne vrednosti onesnaževal na spletnih straneh ARSO so naslednji: izpad podatkov zaradi prekinjene komunikacije med merilnim mestom in računalnikom na ARSO, izpad podatkov zaradi prekinjene povezave med merilnikom in postajnim računalnikom, napake na postajnem računalniku oziroma ob izpadu elektrike, izpad podatkov zaradi napake na merilniku, izpad podatkov zaradi napačno izmerjenih kontrolnih vrednosti, ki jih dnevno preverjamo, napačno podana previsoka ali prenizka vrednost onesnaževala, ki je izmerjena ob servisnem posegu ali ob umerjanju merilnikov. Na spletni strani so dosegljivi tudi dnevni in mesečni podatki o ravneh onesnaženosti z delci ter podatki o kemijskih analizah delcev in padavin. Ti podatki so objavljeni kasneje, ko so opravljene analize v laboratoriju. Na spletni strani ARSO so objavljena tudi druga poročila o dodatnih meritvah ter študijah in modeliranju kakovosti zraka. Poročilo kakovost zraka 2016 11 12 Poročilo kakovost zraka 2016 3. Ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka V skladu z Direktivo o kakovosti zraka ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka lahko opravljamo s pomočjo rezultatov meritev na stalnih merilnih mestih, indikativnih meritev ali modeliranja kakovosti zraka ter objektivnih ocen. Za meritve na stalnih merilnih mestih Direktiva o kakovosti zraka predpisuje stroge zahteve za kakovost in razpoložljivost rezultatov meritev. Zahteve glede kakovosti meritev za indikativne meritve so nižje, zato jih je mogoče opravljati s preprostejšimi metodami in/ali z manjšo časovno pokritostjo. Način ocenjevanja kakovosti zraka je odvisen od onesnaženosti posameznega območja. Če je onesnaženost višja, je potrebno več meritev, ki morajo biti tudi kakovostnejše. Direktiva o kakovosti zunanjega zraka določa za posamezno onesnaževalo spodnji in zgornji ocenjevalni prag. Kadar so ravni onesnaženosti posameznega onesnaževala pod spodnjim ocenjevalnim pragom, zadostujejo za ocenjevanje kakovosti zraka objektivne ocene ali modeliranje. V primeru, ko so ravni onesnaženosti nad spodnjim ocenjevalnim pragom, so v posameznem območju ali aglomeraciji obvezne meritve na stalnih merilnih mestih. Ko je onesnaženost zraka večja od zgornjega ocenjevalnega praga, so zahteve za najmanjše število stalnih merilnih mest večje. Za vsa onesnaževala na vseh območjih in aglomeracijah smo na ARSO pripravili oceno onesnaženosti zraka za določitev načina ocenjevanja kakovosti zraka. Slovenija je po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka za ocenjevanje kakovosti zraka razdeljena na dve območji in dve aglomeraciji, ki sta različni za težke kovine in za druga onesnaževala (tabeli 3.1 in 3.2). Za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka glede na ravni SO2, NO2, CO, O3, C6H6, PM10, PM2,5 in BaP je Slovenija razdeljena na celinski (SIC) ter primorski (SIP) del. Za težke kovine pa je zaradi svoje specifike iz območja celotne Slovenije izvzeta Zgornja Mežiška dolina, katera se obravnava ločeno. V letu 2016 smo za ocenjevanje kakovosti zraka uporabljali meritve na stalnih merilnih mestih, ki smo jih dopolnjevali tudi z rezultati modeliranja kakovosti zraka. Poročilo kakovost zraka 2016 13 Tabela 3.1: Območja in aglomeracije v Republiki Sloveniji glede na žveplov dioksid, dušikov dioksid, dušikove okside, delce PM10 in PM2,5, benzen, ogljikov monoksid ter benzo(a)piren Oznaka območja Ime območja Karta območij in aglomeracij SIC celinsko območje SIP primorsko območje Oznaka aglomeracije Ime aglomeracije SIL Ljubljana SIM Maribor Tabela 3.2: Območja in aglomeracije v Republiki Sloveniji glede na svinec, arzen, kadmij in nikelj Oznaka območja Ime območja Karta območij in aglomeracij SITK območje težke kovine SITK-ZMD območje Zgornje Mežiške doline Oznaka aglomeracije Ime aglomeracije SIL Ljubljana SIM Maribor 14 Poročilo kakovost zraka 2016 3.1 Meritve na stalnih merilnih mestih S sistematičnimi meritvami ravni onesnaževal na stalnih merilnih mestih smo v Sloveniji začeli v sredini sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Avtomatske merilnike onesnaženosti zraka smo začeli uvajati v okviru državne mreže ANAS (analitično-nadzorni alarmni sistem) v začetku osemdesetih let. V prvem obdobju delovanja državne mreže je bil največji poudarek namenjen meritvam ravni žveplovega dioksida. Kasneje smo merilno mrežo počasi širili in tudi nadgrajevali z meritvami večjega nabora onesnaževal. Državno merilno mrežo za spremljanje kakovosti zunanjega zraka (DMKZ) upravlja ARSO. V letu 2016 jo je sestavljalo 19 merilnih mest, s katerimi lahko zagotavljamo osnovne podatke o kakovosti zraka v Sloveniji. Poleg merilnih mest v okviru DMKZ na stalnih merilnih mestih potekajo meritve za spremljanje vpliva nekaterih večjih energetskih in industrijskih objektov. Dodatne meritve kakovosti zraka zagotavljajo tudi nekatere lokalne skupnosti. V tem poročilu so poleg rezultatov meritev DMKZ navedeni tudi rezultati meritev merilnih mrež termoelektrarn (TEŠ, TET, TEB in TE-TOL), cementarne Salonit Anhovo ter mestnih občin Ljubljana, Maribor in Celje. Podatki o merilnih mestih, na katerih spremljamo ravni onesnaževal in meteorološke veličine, so podani v tabelah 3.3 in 3.4 in prikazani na sliki 3.1. Lokacije merilnih mest v okviru DMKZ so bile izbrane v skladu z določili Pravilnika o ocenjevanju kakovosti zraka. Za vsako merilno mesto je podana nadmorska višina, geografske koordinate, tip merilnega mesta, tip in značilnosti območja ter geografski opis (tabela 3.3). Pri tej določitvi so upoštevana določila Evropske okoljske agencije. Merilna mreža kakovosti zraka DKMZ je bila v letu 2016 po številu merilnih mest, njihovi lokaciji in naboru merjenih veličin enaka kot v letu 2015. Merilna mesta mestnega ozadja, med katere uvrščamo Ljubljano Bežigrad, Celje, Hrastnik, Nova Gorica, Koper, Kranj, Novo mesto in Velenje, so reprezentativna za gosteje naseljene predele teh mest, v katerih živi večina prebivalstva. Z meritvami na prometnih merilnih mestih Ljubljana center, Maribor center in Zagorje pridobimo podatke o kakovosti zraka ob prometnih cestah. Te lokacije so zaradi večje gostote izpustov iz prometa v neposredni bližini praviloma bolj obremenjene. Merilna mesta predmestnega ozadja, kot na primer merilno mesto Trbovlje podajajo razmere glede kakovosti zraka na obrobju mest ali večjih naselij, za katere je značilna manjša gostota prometa in poselitve. Merilno mesto Rakičan uvrščamo v tip podeželskega/obmestnega ozadja. Na to merilno mesto neposredno vplivajo izpusti iz bližnje ceste in naselja ter tudi obdelava kmetijskih površin. Podatki meritev z merilnih mest Krvavec, Iskrba in Otlica so namenjeni predvsem za pridobivanje informacij o stanju onesnaženosti zraka na širšem področju za zaščito okolja (narava, rastline, živali) in ljudi ter za potrebe določanja in raziskav daljinskega transporta onesnaženosti. Merilno mesto Iskrba je vključeno v program EMEP, ki se v okviru Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja osredotoča predvsem na daljinski transport onesnaženosti ter posledično na meritve kakovosti zraka in padavin (zakisljevanje, evtrofikacija, fotooksidanti, težke kovine, delci in obstojna organska onesnaževala). Merilno mesto Krvavec je del programov EMEP in GAW Svetovne meteorološke organizacije, in je pomembno predvsem za spremljanje transporta toplogrednih plinov in fotooksidantov. Poročilo kakovost zraka 2016 15 Podrobnejši opis merilnih mest, ki delujejo v okviru DMKZ, je na spletni strani ARSO v Atlasu okolja. Meritve kakovosti zraka na stalnem merilnem mestu morajo biti točne, natančne in zanesljive ter morajo hkrati izpolnjevati zahteve glede razpoložljivosti rezultatov meritev. Zahteva se uporaba standardiziranih referenčnih metod, ki jih navaja direktiva o kakovosti zraka in jih povzema Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Druge metode se lahko uporabljajo le, če je bila s preizkusi dokazana njihova ekvivalentnost referenčni metodi. Merilniki na osnovi referenčnih metod za ozon, dušikove okside, žveplov dioksid, ogljikov dioksid in benzen zagotavljajo rezultate meritev v realnem času s časovno ločljivostjo ene ure ali manj. Referenčna tako imenovana gravimetrična metoda za delce PM10 in PM2,5 temelji na laboratorijskem tehtanju filtrov, skozi katere se je 24 ur prečrpaval zrak. Podatki referenčnih meritev delcev so na voljo le za dnevno povprečje in z večtedenskim zamikom. Enako velja tudi za določanje ravni težkih kovin, kjer se v laboratoriju analizira njihova vsebnost v delcih zbranih na filtrih. Meritve delcev PM10 se na nekaterih postajah vzporedno z referenčno metodo izvajajo tudi z avtomatsko metodo. Avtomatska metoda je sicer manj točna, vendar so podatki na voljo v realnem času in s časovno ločljivostjo 30 minut. Podatke z avtomatskih merilnikov delcev PM10 DMKZ uporabljamo predvsem za obveščanje javnosti in analize obdobij s prekomerno onesnaženostjo in ne za določanje skladnosti z mejnimi vrednostmi. Za meritve ravni drugih onesnaževal zraka na ARSO uporabljamo referenčne metode. Meritve kakovosti padavin v okviru državne merilne mreže kakovosti padavin (DMKP), ki jih izvaja ARSO, potekajo na petih merilnih mestih, ki so enakomerno razporejena po Sloveniji. V tabeli 3.5 podana merilna mesta za meritve kakovosti padavin v letu 2016, ki delujejo v okviru DMKP. Nabor meritev za ugotavljanje kakovosti padavin na merilnih mestih DMKP je podan v tabeli 3.6 Štiri merilna mesta so v podeželskem okolju (Iskrba pri Kočevski Reki, Rakičan pri Murski Soboti, Rateče-Planica, Škocjan), v urbanem območju je le merilno mesto Ljubljana Bežigrad. Tudi za mrežo kakovosti padavin velja, da se glede na leto 2015 ni spremenila. Umerjevalni laboratorij ARSO je imenovan za nacionalni referenčni laboratorij za področje kakovosti zunanjega zraka in sodeluje v evropskem združenju AQUILA – mreži nacionalnih refe- renčnih laboratorijev za kakovost zraka. Redno sodeluje v mednarodnih primerjalnih meritvah, ki jih organizira Skupni raziskovalni center Evropske komisije v Ispri. Umerjevalni laboratorij ARSO, ki skrbi za kalibracijo merilnikov ogljikovega monoksida, žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in ozona v mreži DMKZ, je akreditiran po standardu SIST EN ISO/IEC 17025:2005 za področje parametrov kakovosti zraka že od leta 2005. Obseg akreditacije je naveden na spletnem mestu Slovenske akreditacije. Zagotavljanje kakovosti meritev onesnaženosti zraka je podrobneje opisano v Poročilu o kakovosti zraka v Sloveniji v letu 2012 [29]. Kemijske analize delcev in padavin, z izjemo določanja živega srebra, izvaja Kemijsko analitski laboratorij ARSO. Za meritve pH vrednosti, električne prevodnosti, anorganskih ionov, masnih koncentracij, težkih kovin in policikličnih organskih ogljikovodikov je laboratorij akreditiran v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025:2005. Obseg akreditacije Kemijsko analitskega laboratorija je naveden na spletnem mestu Slovenske akreditacije. 16 Poročilo kakovost zraka 2016 Tabela 3.3: Nadmorska višina (NV), koordinati (GKKy, GKKx), tip merilnega mesta, tip območja in značilnosti območja za stalna merilna mesta kakovosti zraka v letu 2016. Merilno mesto NV GKKy GKKx Tip merilnega mesta Tip območja Značilnost območja DMKZ LJ Bežigrad 299 462673 102490 B U RC LJ Biotehniška 297 459457 100591 B U R Maribor 270 550305 157414 T U RC MB Vrbanski* 280 548452 158497 B U R Kranj 391 451356 122802 B U R Novo mesto 214 514163 73066 B U R Celje 240 520614 121189 B U R Trbovlje 250 503116 110533 B S RCI Zagorje 241 500070 109663 T U RCI Hrastnik 290 506805 111089 B U IR Nova Gorica 113 395909 91034 B U RC Koper 56 399911 45107 B U R MS Rakičan 188 591591 168196 B R(NC) A Velenje* 389 508928 135147 B U RCI Žerjav 543 490348 149042 I R RA Krvavec 1740 464447 128293 B R(REG) N Iskrba 540 489292 46323 B R(REG) N Otlica 918 415980 88740 B R(REG) N Dopolnilna merilna mreža OMS MO Ljubljana LJ Center 300 461919 101581 T U RC EIS TEŠ Šoštanj 362 504504 137017 I S I Topolšica 399 501977 140003 B S IR Veliki Vrh 555 503542 134126 I R(REG) A Zavodnje 765 500244 142689 I R(REG) A Velenje 389 508928 135147 B U RCI Graška gora 774 509905 141184 I R(REG) A Pesje 391 506513 135806 B S IR Škale 423 507764 138457 B S IR EIS TET Dobovec 695 506034 106865 I R A Kovk 608 508834 109315 I R A Ravenska vas 577 501797 108809 I R A Kum 1209 506031 104856 B R(REG) I Prapretno 380 506155 110524 I R A Lafarge Cement Zelena trava 467 502393 109693 I R A EIS TEB Sv.Mohor 390 537299 93935 B R A EIS TE-TOL Vnajnarje 630 474596 100884 I R A MO Celje AMP Gaji 240 522888 122129 B U IC MO MARIBOR MB Vrbanski 280 548452 158497 B U R Pohorje 725 544682 148933 B R A EIS ANHOVO Morsko 130 394670 104013 B R AI Gorenje Polje 120 393887 103094 B R AI Občina Miklavž na Dravskem polju Miklavž 260 554400 151105 T R R Tip merilnega mesta: B=ozadje (background), T=prometno (traffic), I=industrijsko (industrial) Tip območja: U=mestno (urban), S=predmestno (suburban), R=podeželjsko (rural), NC=primestno (near city) REG=regionalno (regional) Začilnosti območja: R=stanovanjsko (residential), C=poslovno (commercial), I=industrijsko (industrial), A=kmetijsko (agricultural), N=naravno (natural) * Z merilnim mestom ne upravlja ARSO Poročilo kakovost zraka 2016 17 Tabela 3.4: Meritve onesnaževal in meteoroloških parametrov na stalnih merilnih mestih v letu 2016. Merilno mesto SO2 O3 NO2, NOx PM10 PM2.5 CO Benzen Težke kovine in PAH v PM10 Ioni v zraku EC/OC v PM2.5 in ioni Hg Meteorološkiparametri DMKZ LJ Bežigrad + + + + + + + LJ Biotehniška + + + + Maribor + + + + + + + + + + MB Vrbanski* + + Kranj + Novo mesto + + Celje + + + + + Trbovlje + + + + + + Zagorje + + + + + Hrastnik + + + + Nova Gorica + + + + Koper + + + MS Rakičan + + + + Žerjav + +** Krvavec + + + Iskrba + + + + + + + + + + Otlica + + Velenje* + Dopolnilna merilna mreža OMS MO LJUBLJANA LJ Center + + + + + EIS TEŠ Šoštanj + + Topolšica + + Veliki Vrh + + Zavodnje + + + + Velenje + + + Graška gora + + Pesje + + Škale + + + + EIS TET Dobovec + + + + Kovk + + + + + Ravenska vas + + Kum + + Prapretno + + Lafarge Cement Zelena trava + + + + + EIS TEB Sv. Mohor + + + + EIS TE-TOL Vnajnarje + + + + + MO MARIBOR MB Vrbanski + + + + Pohorje + MO Celje AMP Gaji + + + EIS ANHOVO Morsko + Gorenje Polje + Občina Miklavž na Dravskem polju Miklavž + PM10: delci z aerodinamičnim premerom do 10 µm PM2,5: delci z aerodinamičnim premerom do 2,5 µm PAH: policiklični aromatski ogljikovodiki v delcih PM10 Težke kovine: arzen, kadmij, nikelj in svinec v delcih PM10 in PM2,5 EC/OC: Elementni in organski ogljik Meteorološki parametri: temperatura zraka v okolici, hitrost vetra, smer vetra, relativna vlažnost zraka, globalno sončno sevanje, zračni tlak (se ne meri na Iskrbi) * Z merilnim mestom ne upravlja ARSO ** Samo analiza težkih kovin 18 Poročilo kakovost zraka 2016 Tabela 3.5: Nadmorska višina in koordinate merilnih mest za meritve kakovosti padavin v DMKP. NV GKKy GKKx Iskrba 540 489292 46323 LJ Bežigrad 299 462673 102490 MS Rakičan 188 591591 168196 Rateče 864 401574 151142 Škocjan 420 421891 58228 Tabela 3.6: Nabor meritev za ugotavljanje kakovosti padavin na merilnih mestih DMKP. Količina padavin pH Električna prevodnost Osnovni kationi in anioni Težke kovine PAH Iskrba + + + + + + LJ Bežigrad + + + + MS Rakičan + + + + Rateče + + + + Škocjan + + + + Osnovni kationi in anioni: Ca2+, Mg2+, NH+4 , Na +, K+, Cl−, NO−3 , SO 2− 4 Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH): benzo(a)piren, benzo(a)antracen, benzo(b,j,k)fluoranten, indeno(1,2,3-cd)piren, dibenzo(a,h)antracen Težke kovine: As, Cd, Co, Cu, Hg, Pb in Zn Poročilo kakovost zraka 2016 19 S lika 3.1: M erilna m reža kakovostizunanjega zraka. 20 Poročilo kakovost zraka 2016 3.2 Modeliranje kakovosti zraka z modelom CAMx Modeliranje kakovosti zraka uporabljamo pri ocenjevanju in napovedi ravni onesnaževal s pomočjo numeričnih modelov za oceno kakovost zraka. Prednost modelov v primerjavi z meritvami je prostorska pokritost. Izračun časovnega poteka ravni onesnaževal zagotavljajo modeli tudi na območjih, kjer meritev ne izvajamo. Ravni onesnaževal v zraku so v največji meri odvisne od količine izpustov posameznih onesna- ževal ter meteoroloških pogojev. Slednji vplivajo na različne načine na to, kako se onesnaževala v ozračju prenašajo, redčijo, sodelujejo v kemijskih pretvorbah ter izločajo oziroma ponovno vnašajo v ozračje. Zaradi zapletene narave meteoroloških in fotokemičnih procesov v ozračju je modeliranje časovnega spreminjanja ravni posameznih onesnaževal še posebej težavno. Poleg tega so podatki o izpustih večinoma obremenjeni z veliko napako, saj je skoraj nemogoče povsem natančno določiti lokacijo, raven in časovno razporeditev posameznih izpustov. Modelski rezultati imajo zato lahko veliko negotovost, še posebej v primeru izračuna ravni delcev, ki med vsemi onesnaževali veljajo za krajevno in časovno najbolj spremenljive. Na ARSO se za potrebe ocene onesnaženosti zraka na območju Slovenije, analize vzrokov čezmerne onesnaženosti zraka in za podporo napovedovanju ravni onesnaževal, uporablja regi- onalni disperzijsko-fotokemičen model CAMx (Comprehensive Air quality Model with extensions; Environ, 2016), ki je sklopljen z operativnim meteorološkim modelom ALADIN/SI. 3.2.1 Sklopitev numeričnih modelov ALADIN/SI in CAMx V modelski sistem ALADIN/SI-CAMx so poleg meteoroloških polj (zračni tlak, temperatura zraka, temperatura tal, hitrost in smer vetra, specifična vlaga, voda v oblaku, padavinska voda, optična debelina oblakov, turbulentna difuzivnost) vključeni tudi podrobno opisani antropogeni izpusti na območju Slovenije in sosednjih držav, kemijske lastnosti modeliranih onesnaževal, fiziografske zna- čilnosti (raba tal, indeks listne površine) ter transport onesnaževal prek robov območja modeliranja, pridobljen iz globalnega fotokemijskega modela. Za modelski sistem ALADIN/SI-CAMx je značilna ločena obravnava meteoroloških in kemijskih procesov. Izračun meteoroloških spremenljivk v modelu ALADIN/SI tako ni odvisen od rezultatov modela CAMx, vendar omogoča izračun ravni onesnaževal z vključitvijo najboljših meteoroloških polj, ki so na voljo na območju Slovenije. V sedanji konfiguraciji modelskega sistema ALADIN/SI-CAMx je območje modeliranja pri- lagojeno obstoječi konfiguraciji modela ALADIN/SI. Zaradi časovne zahtevnosti modela CAMx uporabljamo postopek gnezdenja, v katerem imamo dve računski območji. Horizontalna ločlji- vost notranjega (gnezdenega) računskega območja je 4,4 km in je enaka ločljivosti operativne konfiguracije modela ALADIN/SI. Notranje računsko območje namenoma vključuje tudi večino industrializirane Padske nižine, ki lahko ob določenih vremenskih razmerah s svojimi izpusti znatno poveča količino nekaterih onesnaževal v Sloveniji. Zunanje območje po velikosti skoraj sovpada z območjem meteorološkega modela, ločljivost pa je trikrat manjša (13,2 km). Vertikalni modelski nivoji se ujemajo z vertikalnimi nivoji v modelu ALADIN/SI, le da imamo v modelu CAMx vključenih samo spodnjih 68 nivojev od skupno 87 nivojev v modelu ALADIN. Računanje disperzije onesna- ževal in fotokemijskih pretvorb na najvišjih nivojih, zaradi velike nadmorske višine teh nivojev za Poročilo kakovost zraka 2016 21 napovedovanje kakovosti zraka, v plasti zraka blizu tal ni potrebno. Zaradi negotovosti vhodnih polj, pomanjkljivosti v opisu procesov v modelskem sistemu, pred- vsem pa zaradi zapletenosti terena in hkrati slabe prostorske ločljivosti modela, modelski rezultati modelskega sistema ALADIN/SI-CAMx večinoma podcenijo ravni onesnaževal. V primeru delcev PM10 modelski izračuni tipično podcenijo izmerjene vrednosti približno za faktor 2. Ocenjujemo, da je to v veliki meri posledica slabe prostorske ločljivosti modela, ki ne sledi dovolj dobro razgibanemu terenu. Ozkih dolin in kotlin pogosto sploh ne zazna. Posledica tega sta v modelu napovedana manj izrazit temperaturni obrat in bolj intenzivno turbulentno mešanje, kar vodi v nižje izračunane ravni delcev PM10. Problem slabe ločljivosti modela se opaža tudi na tistih območjih z najvišjimi ravnmi onesnaževal, ki so po površini večinoma manjša od velikosti modelske celice. V takih okoliščinah so izračunane ravni onesnaževal v modelski simulaciji dodatno znižane zaradi načina obravnavanja izpustov, ker se le-ti v modelu izračunajo kot povprečje v posamezni modelski celici. 3.2.2 Obravnava obdobja povišane onesnaženosti z delci PM10 Primerjava med modelskimi rezultati in izmerjenimi vrednostmi na merilnih postajah nas še posebej zanima v časovnih obdobjih s povišanimi ravnmi onesnaževal. Pri delcih PM10 se povišane ravni tipično pojavljajo v zimskih mesecih, ko se v primeru an- ticiklonalnih razmer s šibkimi vetrovi v prizemnih plasteh pogosto pojavi temperaturni obrat. V teh plasteh imamo šibko vertikalno mešanje zraka, kar povzroči, da se onesnaževala dlje časa zadržujejo v bližini tal. Obenem so v zimskih mesecih tudi najbolj aktivna mala kurišča, ki imajo največji prispevek k izpustom delcev PM10. V letu 2016 smo za primerjavo modelskih ravni delcev PM10 z izmerjenimi vrednostmi na merilnih postajah izbrali obdobje od 5.12.2016 do 16.12.2016, ko so bile na večini merilnih postaj izmerjene povišane ravni delcev PM10. Grafični prikazi podajajo nekaj primerjav med modelskimi rezultati in izmerjenimi vrednostmi za to obdobje. Na sliki 3.2 imamo za posamezne merilne postaje prikazan primer ujemanja modelskih re- zultatov z meritvami. Na postajah Ljubljana Bežigrad, Maribor, Iskrba, Koper in Nova Gorica je ujemanje precej dobro. V nekaterih drugih krajih (Murska Sobota, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Novo mesto) so odstopanja precejšnja. Vzroke za odstopanja gre pripisati predvsem že prej omenjeni slabi prostorski ločljivosti modelskega sistema, ki ne razloči posameznih dolin in kotlin in s tem posledično redči ravni delcev PM10. Vzrok je tudi napačna prostorska razporeditev in podcenjene vrednosti izpustov obravnavanega onesnaževala. Za nekatere lokacije imamo lahko zelo dobro kvalitativno ujemanje med modelskimi rezultati in izmerjenimi vrednostmi (slika 3.3), čeprav model CAMx pri trenutni konfiguraciji v splošnem podcenjuje raven delcev PM10. Pri primerjavi in interpretaciji rezultatov se je potrebno zavedati, da izmerjene vrednosti ravni onesnaževal predstavljajo točkovni podatek in se lahko tudi v času in prostoru močno spreminjajo. Modelske vrednosti se po drugi strani izračunajo kot volumsko povprečje znotraj modelske celice. To pomeni, da ima izbira lokacije merilne postaje vpliv na rezultate primerjalne analize. Iz slike 3.4 je razvidno nabiranje delcev v dovolj velikih kotlinah npr. Ljubljanski, v primeru 22 Poročilo kakovost zraka 2016 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 70 75 80 85 90 95 100  µg m 3  ● ● ● ● ● ● ● ●● ● ● ● ● Slika 3.2: Prikaz polja povprečne dnevne ravni delcev PM10 [µg/m3] modelskega sistema ALADIN/SI-CAMx na prvem modelskem nivoju v notranjem računskem območju, dne 10.12.2016. Točke predstavljajo merilne postaje, ki so obarvane skladno z izmerjenimi vrednostmi dnevne ravni delcev PM10 na posameznih postajah. Slika 3.3: Primerjava časovnega poteka dnevne ravni delcev PM10 [µg/m3] med modelom CAMx in izmerje- nimi vrednostmi, na merilnih postajah Ljubljana Bežigrad (levo) in Maribor (desno), v obdobju od 05.12.2016 do 16.12.2016. Kot modelski rezultat so prikazane vrednosti na prvem modelskem nivoju v notranjem računskem območju. manjših kotlin (Celjski) pa ta pojav ni tako izrazit. Poleg vertikalnega poteka ravni delcev PM10 je prikazan relief, kot ga vidi modelski sistem ALADIN/SI-CAMx. Velike kotline se v modelu dovolj dobro razločijo, da se v njih zaradi napovedanega temperaturnega obrata lahko nabirajo delci, medtem ko za manjše kotline ta pojav zaradi preslabe modelske ločljivosti ni tako izrazit. V primeru zelo ozkih dolin in kotlin model terena ne razloči, zato so izračunane ravni delcev na takšnih lokacijah močno podcenjene, kot na primer v Zasavju. Vertikalni časovni presek pokaže značilen potek urne ravni delcev v zimskih dneh s stabilnimi vremenskimi razmerami, ko je zrak najbolj onesnažen v zgodnjih jutranjih urah in zvečer (slika 3.5). Takrat je namreč temperaturni obrat najbolj izrazit in tudi mala kurišča so najbolj aktivna. Čez Poročilo kakovost zraka 2016 23 Slika 3.4: Vertikalni krajevni presek urne ravni delcev PM10 [µg/m3] modela CAMx čez Slovenijo, kot ga kaže rdeča črta na zemljevidu (levo zgoraj), dne 10.12.2016, ob deseti uri zvečer. V belih kvadratkih so podane vrednosti ravni v izbranih modelskih točkah nad površjem. dan se zaradi povečanega vertikalnega mešanja onesnaženost zraka z delci prehodno zmanjša, pozno popoldne in zvečer pa se spet začne vzpostavljati stabilna plast hladnega zraka pri tleh, kar posledično privede do povišanih ravni delcev. Urna raven delcev PM10 je odvisna od intenzivnosti in višine temperaturnega obrata. V primeru nizke višine je plast hladnejšega zraka pri tleh plitva oz. volumen zračne mase pod njo majhen, zato lahko že majhna količina izpustov znatno vpliva na ravni delcev pri tleh. Na podlagi dosedanjih izkušenj opažamo, da do takšnih situacij pride predvsem ob jasnem vremenu in manj v primerih z nizko oblačnostjo oziroma meglo. Na povišane ravni delcev PM10 dodatno vpliva snežna odeja, saj je takrat ohlajanje spodnjih plasti ozračja izrazitejše, s tem pa je bolj izrazit tudi temperaturni obrat in zmanjšano vertikalno mešanje. Za izboljšanje modelskih rezultatov, vrednotenje scenarijev izpustov in ocene posameznih učinkov bomo modelski sistem ALADIN/SI-CAMx posodobili in nadgradili na način, ki bo v prihodnje omogočal tudi uporabo lokalnih disperzijskih modelov z boljšo prostorsko ločljivostjo in podrobnej- šim opisom lokalnih meteoroloških značilnosti. Prav tako bomo izboljšali vse vhodne podatke za fotokemični in disperzijski model. Na ARSO posodobitve že izvajamo v okviru projektov LIFE-IP PREPAIR in Sinica. V okviru prvega preverjamo nekatere novejše pristope za opis turbulence in določitev vertikalne turbulentne difuzivnosti, ki imajo neposreden vpliv na redčenje onesnaževal z višino in s tem na onesnaženost zraka pri tleh. Spremenili bomo računsko območje, ki bo v večji prostorski ločljivosti poleg Slovenije prekrivalo tudi Padsko nižino. Hkrati bomo pri model- skih zagonih upoštevali bolj podroben opis podatkov o izpustih. V okviru projekta Sinica bomo podrobneje preučili disperzijske modele na lokalni oziroma urbani skali in možnosti sklopitve z regionalnim modelom CAMx. Hkrati bomo izdelali nove evidence o izpustih, ki bodo za širok nabor onesnaževal vsebovale podrobne informacije o njihovi prostorski in časovni razporeditvi. Velik 24 Poročilo kakovost zraka 2016 Slika 3.5: Vertikalni časovni presek urnih ravni delcev PM10 [µg/m3] v Ljubljani, dne 10.12.2016. V kvadratkih so podane vrednosti ravni v izbranih modelskih točkah. poudarek tega projekta je predvsem na posodabljanju in nadgrajevanju merilne mreže z boljšimi merilniki in širšim spektrom opazovanih spremenljivk, kar bo omogočilo boljše razumevanje lokalnih razmer na območjih s povišanimi ravnmi izbranih onesnaževal ter izboljšave lokalnih disperzijskih modelov za oceno in napoved onesnaženosti zraka. Poročilo kakovost zraka 2016 25 26 Poročilo kakovost zraka 2016 4. Delci PM10 in PM2,5 Izraz delci (angl. Particulate Matter – PM) uporabljamo kot splošen pojem, ki obsega suspendirane delce (tekoče in trdne) v plinu. PM2,5 se nanaša na fine delce (angl. fine particles), ki imajo aerodinamski premer manjši od 2,5µm. PM10 se nanaša na delce z aerodinamičnim premerom pod 10µm. PM10 poleg finih delcev z aerodinamičnim premerom pod 2,5µm vključujejo tudi grobe delce (angl. coarse particles) z aerodinamičnim premerom med 2,5 in 10µm. Glede na izvor lahko delce razdelimo na primarne in sekundarne. Primarne delce sproščajo v ozračje viri izpustov neposredno, sekundarni delci pa nastajajo v ozračju z oksidacijo in pretvorbo primarnih plinastih izpustov. Najbolj pomembni plini, ki prispevajo k tvorbi delcev, so SO2, NOx, NH3 in hlapne organske spojine. Imenujemo jih predhodniki delcev. Pri reakcijah med SO2, NOx in NH3 pride do nastanka spojin, ki vsebujejo sulfat, nitrat in amonij in s kondenzacijo tvorijo delce, ki jih imenujemo sekundarni anorganski aerosoli. Pri oksidaciji nekaterih hlapnih organskih spojin nastajajo manj hlapne spojine, ki tvorijo sekundarne organske aerosole. Nastajanje sekundarnih delcev je odvisno od številnih kemijskih in fizikalnih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so ravni predhodnikov, reaktivnost ozračja, ki je odvisna predvsem od ravni visoko reaktivnih spojin (ozon in hidroksilni radikali) in meteorološke spremenljivke (sončno sevanje, relativna vlaga, oblačnost). Sekundarni anorganski in organski aerosoli, elementarni ogljik, dviganje usedlin s tal (resuspenzija) in morski aerosoli, predstavljajo približno 70 % mase PM10 in PM2,5. Preostalih 30 % lahko pripišemo vodi. Delci so lahko naravnega ali antropogenega izvora. Naravni viri so predvsem posledica vnosa morske soli, naravne resuspenzije tal, saharskega prahu in cvetnega prahu. Antropogeni viri obsegajo izpuste povezane z izgorevanjem goriv v termoenergetskih objektih in industriji, ogrevanjem stanovanjskih in drugih stavb ter prometom. V naseljih predstavljajo pomemben vir delcev predvsem izpusti iz prometa in individualnih kurišč ter resuspenzija s cestišč. Značilnost teh virov so nizke višine izpustov, ki so navadno nižje od 20 m, zato ti viri občutno prispevajo k ravnem onesnaženosti zunanjega zraka pri tleh. Epidemiološke študije kažejo, da imajo z vidika onesnaženosti zraka najbolj negativen vpliv na zdravje prav delci. Celo ravni pod sedanjimi zakonodajnimi mejnimi vrednostmi predstavljajo zdravstveno tveganje. Poročila Svetovne zdravstvene organizacije kažejo na to, da ne obstaja meja, pod katero ni pričakovati vpliva na zdravje. Do vpliva na zdravje prihaja zaradi vdihavanja delcev in posledičnega vdora v pljuča in krvni sistem, kar povzroča okvare respiratornega, kardiovaskular- nega, imunskega in živčnega sistema. Manjši kot so delci, bolj globoko lahko prodrejo v pljuča. Do vnetja ali poškodb tkiva prihaja tako zaradi kemijskih kot fizikalnih interakcij med delci in tkivom. Poročilo kakovost zraka 2016 27 Poleg negativnega vpliva na zdravje, vpliva onesnaženost z delci tudi na podnebje in ekosisteme. Delci v ozračju zmanjšajo vidnost, povzročajo škodo na objektih, vplivajo na padavinski režim in spreminjajo odbojnost zemeljske površine za svetlobo. 4.1 Izpusti primarnih delcev in predhodnikov Letni izpusti primarnih delcev manjših od 10µm (PM10) so v Sloveniji leta 2015 znašali 13 tisoč ton (slika 4.1). V primerjavi z letom 2000 so se zmanjšali za 14 %. Glavni vir delcev je zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, predvsem zaradi uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah. Mala kurišča so k skupnim izpustom PM10 na nivoju države (slika 4.2) v letu 2015 prispevala kar 69 %. Letni izpusti primarnih delcev manjših od 2,5µm (PM2,5) so v Sloveniji leta 2015 znašali 12 tisoč ton (slika 4.3). V obdobju 2000–2015 so se zmanjšali za 3 %. Daleč najpomembnejši vir delcev PM2,5 so mala kurišča, ki prispevajo kar 74 % k skupnim izpustom primarnih delcev manjših od 2,5µm, sledi cestni promet z 9 %. Delce v cestnem prometu sproščajo predvsem dizelski motorji, nastajajo pa tudi pri obrabi cest, gum in zavor. Delež izpustov na izpuhu predstavlja 65 % delcev PM2,5 iz cestnega prometa, obraba gum in zavor prispevata 22 % in obraba cest 13 % (slika 4.4). Slika 4.5 prikazuje prevladujočo vlogo kurilnih naprav na les v skupnih izpustih malih kurilnih naprav. Slika 4.1: Letni izpusti delcev PM10 po sektorjih v Sloveniji. 28 Poročilo kakovost zraka 2016 Slika 4.2: Izpusti delcev PM10 po sektorjih v Sloveniji za leto 2015. Slika 4.3: Letni izpusti delcev PM2,5 po sektorjih v Sloveniji. Poročilo kakovost zraka 2016 29 Slika 4.4: Izpusti delcev PM2,5 po sektorjih v Sloveniji za leto 2015. Slika 4.5: Izpusti delcev PM10 in PM2,5 iz malih kurišč glede na vrsto uporabljenega goriva v letu 2015. 30 Poročilo kakovost zraka 2016 4.2 Zahteve za kakovost zraka Mejne vrednosti za delce so predpisane v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [23]. Prikazane so v tabeli 4.1. Za delce PM10 sta predpisani dnevna in letna mejna vrednost. Dnevna mejna vrednost, ki znaša 50µg/m3, ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu. Za delce PM2,5 je predpisana letna mejna vrednost 25µg/m3. Tabela 4.1: Mejne in ciljne vrednosti za PM10 in PM2,5 ter WHO smernice. Čas merjenja Vrednost Komentar WHO PM10, mejna vrednost 1 dan 50µg/m3 Največ 35 preseganj v koledarskem letu. 50µg/m3 PM10, mejna vrednost Koledarsko leto 40µg/m3 Datum, do katerega je bilo treba doseči mejno vrednost, je 1.1.2005. 20µg/m3 PM2,5 1 dan 25µg/m3 PM2,5, mejna vrednost Koledarsko leto 25µg/m3 Datum, do katerega je bilo treba doseči mejno vrednost, je 1.1.2015. PM2,5, mejna vrednost Koledarsko leto 20µg/m3 Datum, do katerega je bilo treba doseči mejno vrednost, je 1.1.2020. PM2,5, obveznost glede stopnje izpostavljenosti Triletno povprečje 20µg/m3 2015 PM2,5, ciljno zmanjšanje izpostavljenosti 0-20 % zmanjšanje izpostavljenosti (odvisno od indeksa povprečne onesnaženosti v referenčnem letu) Tabela 4.2: Mejna vrednost z vključenim sprejemljivim preseganjem za delce PM2,5 (µg/m3). Po letu 2015 je sprejemljivo preseganje 0µg/m3 oziroma mejna vrednost 25µg/m3. 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 30 29 29 28 27 26 26 25 25 Kazalnik povprečne izpostavljenosti za PM2,5, izražen v µg/m3 (v nadaljnjem besedilu KPI), temelji na meritvah na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju. Mesta v neizpostavljenem mestnem okolju so merilna mesta v mestih, na katerih so ravni reprezentativne za izpostavljenost mestnega prebivalstva in nanje praviloma ne vpliva samo en vir onesnaževanja. KPI je treba oceniti kot drseče povprečje srednjih vrednosti letnih ravni v treh zaporednih koledarskih letih na relevantnih vzorčevalnih mestih. KPI za leto 2016 je triletno drseče povprečje vrednosti ravni na vseh teh vzorčevalnih mestih za leta 2014, 2015 in 2016. Predpisana stopnja izpostavljenosti znaša od leta 2015 dalje 20µg/m3. KPI uporabljamo za preverjanje doseganja ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni. 4.3 Ravni onesnaženosti Pregled izmerjenih ravni delcev PM10 v letu 2016 je prikazan v tabelah 4.3, 4.4 in 4.5 ter na slikah 4.6 in 4.8. Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila leta 2016 primerljiva z letom poprej. Dopustno število preseganj dnevne mejne vrednosti za delce PM10 (35) je bilo v celotnem letu 2016 preseženo na enajstih merilnih mestih. Največ 66 preseganj je bilo izmerjenih na merilnem mestu Ljubljana Center, sledijo Celje (53), Zagorje (48), AMP Gaji Celje (45), Miklavž na Dravskem Polju (45), Maribor center (43), Murska Sobota Rakičan (42), Novo mesto (41), Ljubljana Biotehniška fakulteta (40), Trbovlje (38) in Ljubljana Bežigrad (36). Do večine vseh preseganj je prišlo v Poročilo kakovost zraka 2016 31 mesecu januarju in decembru, ko je bil pogost izrazit temperaturni obrat, ki neugodno vpliva na razredčevanje izpustov. V primerjavi z letom 2015 je bilo v letu 2016 dopustno število preseganj prekoračeno na več merilnih mestih, 2015 na 8 merilnih mestih in 2016 na 11 merilnih mestih. Število preseganj na najbolj obremenjenih merilnih mestih je bilo v letu 2016 nižje kot leto poprej. V letu 2015 je bilo več kot 70 preseganj na štirih merilnih mestih, v letu 2016 pa na nobenem. Na lokaciji Iskrba, ki predstavlja naravno ozadje, v letu 2016 nismo zabeležili niti enega preseganja dnevne mejne vrednosti. Letna mejna vrednost ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Povprečne letne ravni so bile leta 2015 celo nekoliko višje kot leta 2016. V zadnjem obdobju se izkazuje, da imajo na povišane ravni delcev znaten vpliv izpusti zaradi izgorevanja biomase v individualnih kuriščih. Kurjenje drv v zastarelih pečeh in kotlih tako predsta- vlja največji delež pri izpustih delcev. Dodatno so za hladno obdobje leta značilni tudi neugodni meteorološki pogoji, ko se zaradi pogostih in izrazitih temperaturnih obratov onesnažen zrak dalj časa zadržuje v kotlinah in dolinah. Povprečni dnevni hodi ravni PM10 v zimskem obdobju za merilna mesta Ljubljana Bežigrad, Zagorje, Maribor in Koper so prikazani na sliki 4.7. Na vseh lokacijah sta opazna jutranji in večerni maksimum. Bolj izrazit je večerni maksimum, ko se prometni konici pridružijo še izpusti zaradi ogrevanja, hkrati pa se v večernem času začne tvoriti temperaturni obrat, ki močno omejuje prenos onesnaženega zraka v višje plasti ozračja. V tabelah 4.6 in 4.7 ter na slikah 4.9 in 4.10 so prikazani trendi onesnaženosti v obdobju med 2002 in 2016. Kljub temu, da so bile v letu 2016 izmerjene višje ravni kot leta 2014, je v obdobju od leta 2002 naprej predvsem na urbanih lokacijah opazen trend zmanjševanja ravni. Ocenjujemo, da je to predvsem posledica zmanjševanja izpustov industrije. V ruralnem okolju trend zmanjševanja onesnaženja z delci ni tako izrazit. V tem okolju se v zadnjem obdobju za ogrevanje vse več uporablja lesna biomasa, kar prispeva k večjim izpustom. Vpliv ugodnejših vremenskih pogojev v zadnjih zimah je zaradi tega vzroka manj izrazit. Podoben trend je opazen tudi v primeru števila dni s preseženo mejno ravnjo, ki je prikazan na sliki 4.10. V prikazu za ruralno okolje (slika 4.8 in 4.9) izstopa lokacija Žerjav, ki zaradi bližnje industrije ni tipična ruralna lokacija. V Žerjavu je opazno veliko znižanje ravni delcev in preseganj mejne dnevne vrednosti v letu 2014. Razlog je v prestavitvi vzorčevalnika sredi leta 2013 za približno 20 metrov stran od dimnika bližnje hiše. Ravni delcev PM2,5 spremljamo na štirih merilnih mestih – Maribor Center, Maribor Vrbanski plato, Ljubljana Biotehniška fakulteta in Iskrba. Pregled izmerjenih vrednosti za delce PM2,5 je prikazan v tabeli 4.8 ter na slikah 4.11 in 4.12. Za delce PM2,5 je predpisana mejna vrednost kot letno povprečje, ki od začetka meritev ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Letni trendi ravni delcev PM2,5, ki so prikazani v tabeli 4.9 in na sliki 4.13, kažejo, da nivoji onesnaženosti ostajajo na približno istem nivoju. Glede na smernice WHO (10µg/m3) je povprečna letna raven delcev PM2,5 presežena na vseh merilnih mestih razen na Iskrbi. V tabeli 4.8 je v stolpcu z oznako WHO izračunano število dni s preseženo dnevno ravnjo 25µg/m3, ki po smernicah WHO naj ne bi bila presežena. Na merilnem mestu Ljubljana Biotehniška fakulteta je takih dni v letu 2016 kar 83, v Maribor Centru 78, na Vrbanskem platoju 66 in na Iskrbi 9. Kazalnik povprečne izpostavljenosti za PM2,5 je znašal leta 2016 za merilna mesta v neizposta- 32 Poročilo kakovost zraka 2016 vljenem mestnem okolju 21µg/m3 (Ljubljana Biotehniška fakulteta) in 18µg/m3 (Maribor Vrbanski plato). Obveznost glede stopnje izpostavljenosti znaša za leto 2016 20µg/m3 in je bila v letu 2016 presežena na merilnem mestu Ljubljana Biotehniška fakulteta. Izračuni kazalnika povprečne izpostavljenosti so prikazani v tabeli 4.10. Tabela 4.3: Razpoložljivost podatkov (% pod), povprečne letne (Cp), maksimalne dnevne (max) ravni (µg/m3) in število preseganj mejne vrednosti (>MV) za delce PM10 na stalnih merilnih mestih v Sloveniji v letu 2016. Število preseganj, ki je večje od dopustnega, je označeno s krepko pisavo. Leto Dan Merilno mesto %pod Cp max >MV DMKZ LJ Bežigrad 92 24 122 36 Maribor 99 27 102 43 Celje 99 32 127 53 MS Rakičan 99 26 104 42 Nova Gorica 97 21 138 15 Trbovlje 97 26 109 38 Zagorje 98 29 111 51 Hrastnik 100 22 86 25 Koper 100 19 132 11 Iskrba 96 11 38 0 Zerjav 94 23 83 19 LJ Biotehniška 97 27 115 40 Kranj 95 23 100 27 Novo mesto 95 26 121 41 Velenje 90 19 98 10 Dopolnilna merilna mreža EIS Šoštanj Pesje 99 23 78 8 Škale 97 16 51 1 Šoštanj 99 19 61 3 EIS Trbovlje Prapretno 97 18 60 1 OMS-MOL LJ Center 99 39 125 66 EIS TE-TOL Vnajnarje 93 17 56 2 MO Celje AMP Gaji 97 27 126 45 MO Maribor MB Vrbanski 100 20 91 21 Občina Miklavž na Dravskem polju Miklavž 98 27 107 45 Salonit Anhovo Morsko 95 16 101 6 Gorenje polje 97 17 62 3 Poročilo kakovost zraka 2016 33 Tabela 4.4: Povprečna mesečna raven PM10 (µg/m3). Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 54 18 20 18 13 14 14 13 19 18 24 64 Maribor 54 22 23 23 21 21 18 17 23 23 29 55 Celje 68 30 32 24 18 17 16 16 22 23 36 78 MS Rakičan 59 26 23 18 14 14 14 13 20 21 34 54 Nova Gorica 48 24 22 17 11 13 14 12 18 15 25 36 Trbovlje 60 26 28 19 15 14 15 13 18 21 27 63 Zagorje 64 26 27 19 19 14 14 13 18 24 33 77 Hrastnik 46 20 21 17 14 14 15 13 19 17 23 48 Koper 40 21 18 18 13 15 16 14 17 13 19 28 Iskrba 13 7 11 11 10 12 13 12 14 9 10 15 Žerjav 39 21 21 24 18 18 15 15 19 15 23 45 LJ Biotehniška 58 22 25 20 15 16 17 15 20 20 27 62 Kranj 51 24 23 19 13 14 14 13 19 20 26 61 Novo mesto 59 25 26 18 14 13 15 14 19 21 31 56 Velenje 36 20 19 17 12 12 14 13 19 15 19 37 MB Vrbanski 39 14 17 16 12 15 16 12 15 15 21 42 Vnajnarje 22 10 13 21 14 16 19 16 23 13 13 24 Pesje 31 18 22 21 22 24 14 12 18 26 27 35 Škale 23 13 14 16 13 13 13 13 17 13 15 25 Šoštanj 29 17 18 16 12 10 15 15 22 18 21 34 Prapretno 27 14 16 18 14 15 18 17 21 15 18 26 Morsko 36 16 17 14 10 13 13 10 14 9 17 26 Gorenje Polje 27 16 20 15 10 14 15 11 15 10 20 26 LJ Center 70 32 36 34 27 26 29 27 34 33 36 79 AMP Gaji 62 21 24 21 16 19 13 13 21 20 31 65 Miklavž 56 22 25 19 15 16 18 15 19 23 33 68 Is kr b a K op er V el en je N ov a G or ic a LJ B e ig ra d H ra st n ik K ra n j Tr b ov lje er ja v M S R ak i an LJ B io te h n i ka N ov o m es to Z ag or je M ar ib or C el je 0 20 40 60 80 100 120 140 D n e v n a r a v e n P M 10 ( µ g /m 3 ) Slika 4.6: Porazdelitev dnevnih vrednosti PM10 na merilnih mestih DMKZ v letu 2016. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. S + označujemo povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje dnevno mejno vrednost. 34 Poročilo kakovost zraka 2016 Tabela 4.5: Število preseganj dnevne mejne vrednosti PM10 po mesecih v letu 2016. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 16 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 19 Maribor 17 1 0 2 0 0 0 0 0 0 5 18 Celje 20 3 0 0 0 0 0 0 0 0 5 25 MS Rakičan 19 1 0 0 0 0 0 0 0 0 6 16 Nova Gorica 7 2 0 0 0 0 0 0 0 0 3 3 Trbovlje 19 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 17 Zagorje 23 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 26 Hrastnik 10 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 14 Koper 6 2 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 Iskrba 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Žerjav 5 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 12 LJ Biotehniška 18 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 21 Kranj 18 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 Novo mesto 18 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 20 Velenje 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 MB Vrbanski 8 0 0 2 0 0 0 0 0 0 1 10 Vnajnarje 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 Pesje 2 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 4 Škale 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 Šoštanj 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Prapretno 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Morsko 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 Gorenje Polje 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 LJ Center 23 0 5 1 0 0 0 0 2 2 5 28 AMP Gaji 18 1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 23 Miklavž 15 1 0 0 0 0 0 0 0 0 6 23 Poročilo kakovost zraka 2016 35 Tabela 4.6: Povprečne letne ravni PM10 (µg/m3). Vrednosti, ki presegajo letno mejno vrednost, so napisane s krepko pisavo. Merilno mesto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 LJ Bežigrad 42 46 41 37 33 32 30 29 30 32 26 24 23 28 24 LJ Biotehniška / / / / / / / 26 27 30 27 26 22 27 27 LJ Center / / / / / / 44 48 42 44 45 41 38 40 40 Maribor 50 58 48 43 43 40 34 30 33 34 30 30 27 28 27 Kranj / / / / / / / / 32 30 26 25 22 26 23 Novo mesto / / / / / / / / 31 32 28 27 23 28 26 Celje 46 53 41 43 35 32 30 31 32 35 31 29 28 32 32 Trbovlje 47 52 40 55 40 37 38 33 34 35 32 30 27 29 26 Zagorje 47 51 44 52 46 41 44 36 36 37 32 29 28 32 29 Hrastnik / / / / / / / / 27 30 24 23 21 24 22 Velenje / / / / / / / / / / 22 21 20 22 19 MS Rakičan 40 43 32 37 34 30 30 29 30 33 29 28 25 29 26 Nova Gorica 39 37 35 34 32 33 31 28 29 27 24 22 21 24 21 Koper / / / / 31 29 25 23 25 27 24 20 19 23 19 Žerjav / / / / / / / / 26 34 29 26 21 25 23 Iskrba / / / 16 16 15 16 16 14 17 15 13 11 13 11 Morsko / / / / / 23 22 20 19 21 20 16 15 18 16 Gorenje Polje / / / / / 24 26 23 20 23 21 18 17 20 17 MB Tabor 40 42 38 43 47 40 35 30 31 / / / / / / MB Vrbanski / / / / / / / / / 26 24 20 19 21 20 Vnajnarje / / / / 26 22 / 23 20 26 23 24 18 16 17 Pesje / 31 25 27 28 21 20 22 22 22 20 23 23 24 23 Škale / 27 23 23 26 24 22 24 23 23 22 17 17 17 16 Prapretno / / 30 28 34 33 29 31 29 34 28 22 19 21 18 AMP Gaji / / / / / / / / / / / 26 29 35 27 Kovk / / / / / / / / / / 15 14 12 13* / Dobovec / / / / / / / / / / 12 11 11 12* / Šoštanj / / / / / / / / / / / 12 13 16 19 Miklavž / / / / / / / / / / / / / / 27 36 Poročilo kakovost zraka 2016 Tabela 4.7: Letno število preseganj dnevne mejne vrednosti PM10. Število preseganj, ki je večje od dopustnega, je napisano s krepko pisavo. Merilno mesto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 LJ Bežigrad 36 64 71 70 47 46 36 30 43 63 27 22 19 43 36 LJ Biotehniška / / / / / / / 25 32 51 21 24 12 35 40 LJ Center / / / / / / 101 112 74 94 107 74 55 85 66 Maribor 66 129 102 101 108 91 54 35 47 64 34 36 25 34 43 Kranj / / / / / / / / 37 55 27 28 12 17 27 Novo mesto / / / / / / / / 60 69 45 49 22 40 41 Celje 58 100 62 97 59 48 37 42 58 73 55 51 41 70 53 Trbovlje 52 88 48 157 86 81 72 48 64 68 65 50 33 50 38 Zagorje 48 79 82 143 106 99 109 56 68 75 62 48 38 70 51 Hrastnik / / / / / / / / 30 51 17 15 10 22 25 Velenje / / / / / / / / / / 11 8 15 9 10 MS Rakičan 33 58 19 65 54 37 42 30 52 71 44 38 33 47 42 Nova Gorica 24 18 33 37 47 40 33 24 25 28 19 12 19 24 15 Koper / / / / 40 19 11 2 15 21 23 10 16 28 11 Žerjav / / / / / / / / 29 79 44 37 3 6 19 Iskrba / / / 5 5 0 0 5 5 3 1 0 0 0 0 Morsko / / / / / 18 16 14 5 13 10 3 8 7 6 Gorenje Polje / / / / / 16 24 16 13 18 11 5 11 10 3 MB Tabor 38 42 51 111 132 94 52 24 38 / / / / / / MB Vrbanski / / / / / / / / / 25 8 7 10 3 21 Vnajnarje / / / / 20 10 / 7 2 12 8 3 0 1 2 Pesje / 17 11 23 24 14 9 12 10 16 2 6 12 9 8 Škale / 4 8 15 19 11 12 13 12 20 9 0 5 0 1 Prapretno / / 19 15 33 36 25 20 29 49 25 3 2 0 1 AMP Gaji / / / / / / / / / / / 35 41 76 45 Kovk / / / / / / / / / / 1 1 0 0 / Dobovec / / / / / / / / / / 1 1 0 0 / Šoštanj / / / / / / / / / / / 0 0 0 3 Miklavž / / / / / / / / / / / / / / 45 Tabela 4.8: Razpoložljivost podatkov (% pod), povprečne letne ravni (Cp) in najvišje dnevne ravni (Cmax) PM2,5 na merilnih mestih v letu 2016. % pod Cp Cmax WHO Maribor 98 21 96 78 Iskrba 97 9 32 9 LJ Biotehniška 95 23 103 83 MB Vrbanski 100 19 92 66 Tabela 4.9: Povprečna letna raven delcev PM2,5 na izbranih merilnih mestih po letih. 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Maribor / / 22 24 26 21 22 19 21 21 MB Vrbanski / / 20 22 23 18 20 17 19 19 LJ Biotehniška / / 18 22 25 21 20 18 23 23 Iskrba 10 11 12 12 14 13 11 9 10 9 Tabela 4.10: Triletna povprečna raven delcev PM2,5 na neizpostavljenih merilnih mestih mestnega ozadja. 2011 2012 2013 2014 2015 2016 LJ Biotehniška 22 23 22 20 20 21 MB Vrbanski 22 21 20 18 19 18 Poročilo kakovost zraka 2016 37 0:0 0 1:0 0 2:0 0 3:0 0 4:0 0 5:0 0 6:0 0 7:0 0 8:0 0 9:0 0 10 :00 11 :00 12 :00 13 :00 14 :00 15 :00 16 :00 17 :00 18 :00 19 :00 20 :00 21 :00 22 :00 23 :00 10 20 30 40 50 60 70 P o v p re n a u rn a r a v e n P M 10 ( µ g /m 3 ) v d n e v u LJ Be igrad Maribor Zagorje Koper Slika 4.7: Dnevni potek povprečne urne ravni PM10 na izbranih merilnih mestih v hladni polovici leta 2016 (januar do marec in oktober do december). 38 Poročilo kakovost zraka 2016 10 20 30 40 50 60 70 80 Urbano okolje Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 10 20 30 40 50 60 70 80 Ruralno okolje R a v e n P M 10 ( µ g / m 3 ) p o m e se ci h Slika 4.8: Porazdelitev povprečnih mesečnih ravni PM10 na urbanih in ruralnih merilnih mestih v letu 2016. Prikazano je najnižje in najvišje mesečno povprečje na merilnih mestih, oba kvartila in mediana. 0 10 20 30 40 50 60 Urbano okolje 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 10 15 20 25 30 35 40 Ruralno okolje Le tn a r a v e n P M 10 ( µ g / m 3 ) Slika 4.9: Porazdelitev povprečnih letnih ravni PM10 na merilnih mestih urbanega in ruralnega okolja. Prikazano je najnižje in najvišje letno povprečje na skupini merilnih mest, oba kvartila in mediana. Rdeča črta prikazuje letno mejno vrednost. Poročilo kakovost zraka 2016 39 0 20 40 60 80 100 120 140 160 Urbano okolje 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 0 10 20 30 40 50 60 70 80 Ruralno okolje te v ilo p re se g a n j P M 10 Slika 4.10: Porazdelitev števila preseganj PM10 po letih. Prikazano je najnižje in najvišje število preseganj na skupini merilnih mest, oba kvartila in mediana. Rdeča črta prikazuje dovoljeno letno število preseganj dnevne mejne vrednosti. Is kr b a M B V rb an sk i LJ B io te h n i ka M ar ib or 0 20 40 60 80 100 120 D n e v n a r a v e n P M 2. 5 (µ g /m 3 ) Slika 4.11: Porazdelitev dnevnih vrednosti PM2,5 na merilnih mestih v letu 2016. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena vrednost, oba kvartila in mediana. S + je označena povprečna letna raven, ki jo lahko primerjamo z letno mejno vrednostjo. Rdeča črta prikazuje letno mejno vrednost. 40 Poročilo kakovost zraka 2016 0 20 40 60 80 100 120 LJ Biotehni ka 0 20 40 60 80 100 Maribor 0 20 40 60 80 100 MB Vrbanski Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 5 10 15 20 25 30 35 Iskrba D n e v n a r a v e n P M 2 .5 ( µ g / m 3 ) Slika 4.12: Porazdelitev dnevnih vrednosti PM2,5 na izbranih merilnih mestih po mesecih v letu 2016. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena vrednost, oba kvartila in mediana. Poročilo kakovost zraka 2016 41 0 20 40 60 80 100 120 Maribor 0 20 40 60 80 100 120 LJ Biotehni ka 0 20 40 60 80 100 Iskrba 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 0 20 40 60 80 100 MB Vrbanski D n e v n a r a v e n P M 2. 5 (µ g / m 3 ) p o l e ti h Slika 4.13: Porazdelitev dnevnih vrednosti PM2,5 na izbranih merilnih mestih po letih. Letna mejna vrednost začne veljati januarja 2016. Med leti 2008 in 2016 se sprejemljivo preseganje mejne vrednosti zmanjšuje, kot je podano v tabeli 4.2. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena vrednost, oba kvartila in mediana. S + je označena povprečna letna raven. Rdeča črta prikazuje letno mejno vrednost. 42 Poročilo kakovost zraka 2016 4.4 Epizode čezmerne onesnaženosti V letu 2016 je bila onesnaženost z delci PM10 visoka. Na več merilnih mestih so bile presežene zahteve za kakovost zraka. Visoke vrednosti se pojavljajo predvsem v hladnem delu leta, ko se pojavi izrazit temperaturni obrat. Tedaj lahko že manjša gostota izpustov povzroči čezmerno onesnaženost zraka. V letu 2016 je do 88 % vseh preseganj mejne dnevne vrednosti PM10 nastopilo v dveh mesecih: januarja in decembra. Razlog je predvsem v tem, da v hladnem delu leta zrak onesnažujejo male kurilne naprave, ki imajo v Sloveniji kar dvotretjinski delež v skupnih izpustih delcev, hkrati pa so prisotne tudi neugodne meteorološke razmere, ki omejujejo razredčevanje izpustov. Sledi podrobna analiza meteoroloških razmer v teh dveh mesecih. V januarju so bile kljub nestanovitnemu vremenu ravni delcev PM10 visoke. Mejna dnevna vrednost delcev PM10 50µg/m3je bila največkrat, 23-krat, prekoračena na merilnih mestih Zagorje in Ljubljana Center. Zaradi temperaturnega obrata je prišlo do večine preseganj v celinski Sloveniji predvsem med 4. in 10. januarjem in med 19. in 29. januarjem. Sredi meseca je nad naše kraje od severozahoda dotekal hladen in suh zrak, kar je ugodno vplivalo na redčenje onesnaženosti in s tem na kakovost zraka. Nato so bile z dotokom toplejšega zraka v višinah zopet ugodne razmere za vztrajanje temperaturnega obrata, kar je ponovno vodilo v povišanje ravni delcev PM10. Ravni PM10 so se znižale šele v zadnjih dveh dneh meseca januarja, ko je začel pihati okrepljen zahodni do jugozahodni veter in se je plast v temperaturnem obratu povečini premešala. Izjema je bila Primorska, kjer jugozahodni veter po nižinah ni zapihal, zato smo v teh dneh izmerili v Novi Gorici (138µg/m3) in Kopru (132µg/m3) zelo visoke ravni PM10. To sta tudi najvišji izmerjeni vrednosti v letu 2016 v celotni Sloveniji. December je minil brez omembe vrednih padavin. Pogosto se je pojavljal temperaturni obrat. Taka vremenska situacija neugodno vpliva na razredčevanje izpustov in je povzročila zelo visoke ravni delcev PM10. V Ljubljani Center le tri dni v decembru ni prišlo do preseganj. Najvišja raven PM10 je bila v tem mesecu izmerjena 25.12.2016 v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču (127µg/m3). Ravni delcev so bile v celinski Sloveniji večino meseca decembra visoke in so se le občasno znižale. Nekoliko močnejši veter je zapihal 3. in 12. ter 13. decembra in takrat so se ravni delcev prehodno znižale. Tudi v drugi polovici meseca je občasno v nižjih plasteh ozračja zapihal nekoliko močnejši veter, kar se je odražalo na znižanju ravni delcev. 17. in 18. decembra ter od 23. do 27. decembra je bil izrazit plitev temperaturni obrat, zato so bile ravni delcev visoke. Precej izrazit temperaturni obrat se je prav tako pojavil ob koncu meseca in tudi takrat so ravni delcev zopet narasle. Na Primorskem so bile ravni delcev bistveno nižje kot v celinski Sloveniji. Kljub temu je bila mejna dnevna vrednost nekajkrat prekoračena, trikrat v Novi Gorici in dvakrat v Kopru. 4.5 Viri delcev Delci PM10 so škodljivi za zdravje, zato bi jih bilo potrebno predvsem v zimskih mesecih, ko je njihova raven v zraku največja, znižati. Za učinkovito zmanjšanje ravni delcev je najprej potrebno poznati njihov izvor. Na ARSO že več let na različnih merilnih mestih po Sloveniji izvajamo analizo virov delcev. Poročilo kakovost zraka 2016 43 Delce eno leto vzorčimo na filtre (slika 4.14 levo) z visokovolumskim vzorčevalnikom (slika 4.14 desno) ter jih nato kemijsko analiziramo na kovine, PAH, katione in anione, elementarni in organski ogljik ter levoglukozan. Rezultate kemijske analize vnesemo v statistični model EPA-PMF5, ki določi število virov z izpusti delcev, v posameznem viru pa izpostavi najbolj zastopane parametre, ki jih imenujemo indikatorji. Iz različne strokovne literature in člankov povzamemo, kateri indikatorji so značilni za posamezen vir onesnaženja. Slika 4.14: Filter z delci PM10 (levo). Visoko volumski vzorčevalnik Digitel za vzorčenje delcev (desno). Vzorčenje ter nato analiza virov delcev se je v zadnjih letih izvajala na naslednjih merilnih mestih DMKZ: • Celje: 21.4.–12.7.2010 in 4.11.2010–8.2.2011 • Ljubljana Biotehniška fakulteta: 13.1.2012–6.1.2013 • Novo mesto: 9.1.2013–12.1.2014 • Kranj: 15.1.2014–16.1.2015 • Maribor Center: 23.4.2015–19.4.2016. Na vseh merilnih mestih smo dobili zelo podobne vire delcev. K ravnem delcev precej enako- merno prispevajo kurjenje lesa, promet, resuspenzija in sekundarni delci. Kurjenje lesa in promet predstavljajo delce, ki so posledica neposrednih izpustov v zrak. Večina delcev, ki nastane pri kurje- nju lesa, je posledica uporabe zastarelih kurilnih naprav gospodinjstev. S prometom povezujemo delce, ki ki so posledica izpuha pri izgorevanju goriva. K prometu največ prispeva cestni promet, zlasti vozila na dizelsko gorivo. Resuspenzijo predstavljajo delci, ki so se že odložili na tla in se 44 Poročilo kakovost zraka 2016 nato ponovno dvignejo v zrak. V resuspenziji je veliko cestnega prahu, ki je posledica obrabe pnev- matik in zavor v prometu. V večini se pojavlja v toplejših mesecih, ko so ceste suhe. Sekundarni delci nastanejo kot posledica kemijskih reakcij amonijaka (kmetijstvo), dušikovih oksidov (visoko temperaturni procesi izgorevanja) ter žveplovega dioksida (premog). V Celju smo poleg teh virov zaznali tudi industrijo (5 %). Na drugih merilnih mestih opaznega prispevka tega vira nismo zaznali. V naslednjih tabelah so zbrani posamezni deleži virov delcev PM10 na različnih merilnih mestih. Tabela 4.11 prikazuje porazdelitev virov v celem letu, tabela 4.12 pa le v zimskem obdobju. Na podlagi tabel je razvidno, da so izpusti iz posameznih virov odvisni od letnega časa. Po pričakovanjih je kurjenje lesa prisotno v hladnejših mesecih, ko se pojavi potreba po ogrevanju. Pri vsem tem igrajo zelo pomembno vlogo tudi meteorološke značilnosti, ki so v zimskem času neugodne (temperaturni obrati, šibkejši veter), in so velik razlog za povišane ravni tako delcev kot tudi drugih onesnaževal. Mejna dnevna vrednost za delce je 50µg/m3. V tabeli 4.13 je prikazana razporeditev virov v zimskem obdobju v delcih, ko so bile dnevne ravni manjše od mejne dnevne vrednosti, v tabeli 4.14 pa večje. Prispevek prometa je približno enak v celotnem območju ravni delcev na vseh merilnih mestih. Mnogo večji je delež prispevka kurjenja lesa v območju ravni nad 50µg/m3, kjer se raven poveča več kot za trikrat. Raven sekundarnih delcev je na vseh merilnih mestih v območju nad 50µg/m3 podvojen. Kot primer so na sliki 4.15 prikazane časovne porazdelitve virov delcev na merilnem mestu Maribor, kjer je vzorčenje delcev potekalo v delu leta 2015 in 2016. Tabela 4.11: Porazdelitev virov delcev PM10 v celotnem letu v %. Celje LJ Biotehniška Novo mesto Kranj Maribor Kurjenje lesa 34 23 30 21 20 Anorganski sekundarni delci 34 35 35 39 37 Promet/Resuspenzija 27 42 35 40 43 Industrija 5 0 0 0 0 Tabela 4.12: Porazdelitev virov delcev PM10 v zimskem obdobju leta v %. Celje LJ Biotehniška Novo mesto Kranj Maribor Kurjenje lesa 45 34 42 30 25 Anorganski sekundarni delci 30 27 37 41 37 Promet/Resuspenzija 20 39 21 29 38 Industrija 5 0 0 0 0 Tabela 4.13: Porazdelitev virov delcev PM10 v zimskem obdobju leta glede na njihovo raven - pod 50 µg/m3. Celje LJ Biotehniška Novo mesto Kranj Maribor % µg/m3 % µg/m3 % µg/m3 % µg/m3 % µg/m3 Kurjenje lesa 36 11 18 4 37 11 29 8 28 7 Anorganski sekundarni delci 32 10 34 7 38 11 38 11 35 10 Promet/Resuspenzija 26 8 47 10 25 7 33 9 37 10 Industrija 6 2 0 0 0 0 0 0 0 0 Poročilo kakovost zraka 2016 45 Tabela 4.14: Porazdelitev virov delcev PM10 v zimskem obdobju leta glede na njihovo raven - nad 50 µg/m3. Celje LJ Biotehniška Novo mesto Kranj Maribor % µg/m3 % µg/m3 % µg/m3 % µg/m3 % µg/m3 Kurjenje lesa 49 35 46 29 51 33 32 20 38 24 Anorganski sekundarni delci 29 21 39 25 34 22 55 33 45 28 Promet/Resuspenzija 17 12 14 9 15 10 29 8 17 10 Industrija 5 3 0 0 0 0 0 0 0 0 Slika 4.15: Časovna porazdelitev glede na vire delcev PM10 v Mariboru. 4.6 Kemijska in elementna sestava delcev V Evropi povprečno približno eno tretjino mase delcev PM10 in polovico mase delcev PM2,5 v zraku predstavlja vsota anorganskih ionov amonija, nitrata in sulfata (sekundarni anorganski aerosoli). Te spojine so posledica kemijskih reakcij v ozračju, ki vključujejo plinske predhodnike NH3, NOx in SOx. Druga glavna komponenta delcev so organske snovi, ki predstavljajo približno 30 % mase PM2,5 in 20 % mase PM10 [1]. V delcih PM2,5 smo na štirih merilnih mestih – Ljubljana Biotehniška fakulteta, Maribor Center, Maribor Vrbanski plato in Iskrba spremljali vsebnost ionov (klorida, nitrata, sulfata, amonija, kalija, natrija, kalcija in magnezija) ter elementarnega in organskega ogljika. Rezultati so prikazani v tabeli 4.15. Ravni sekundarnih anorganskih aerosolov so bile v poletnih mesecih na vseh lokacijah primerljive, v zimskem obdobju pa so bile na merilnem mestu Iskrba približno 2-krat nižje. Podobna porazdelitev je značilna tudi za organski ogljik. Najmanjša razlika med poletnim in zimskim obdobjem je bila za to komponento izmerjena na Iskrbi. Na tem merilnem mestu pridejo poleti bolj do izraza naravni izpusti vegetacije, medtem ko je pozimi prispevek zaradi lokalnih antropogenih izpustov (ogrevanje, promet) bistveno manj pomemben kot v urbanem okolju. Ravni elementarnega ogljika so bile na vseh lokacijah približno dvakrat višje v zimskem obdobju. 46 Poročilo kakovost zraka 2016 Tabela 4.15: Sestava delcev PM2,5 na lokacijah Ljubljana Biotehniška fakulteta, Maribor Center, Maribor Vrbanski plato in Iskrba. oktober–marec april–september NH+4 +NO − 3 +SO 2− 4 [µg/m3] 7,6 2,6 LJ Biotehniška Organski ogljik [µgC/m3] 9,8 3,4 Elementarni ogljik [µgC/m3] 1,3 0,53 NH+4 +NO − 3 +SO 2− 4 [µg/m3] 11 3,1 Maribor Organski ogljik [µgC/m3] 12 4,4 Elementarni ogljik [µgC/m3] 2,6 1,2 NH+4 +NO − 3 +SO 2− 4 [µg/m3] 6,8 2,5 MB Vrbanski Organski ogljik [µgC/m3] 8,2 3,2 Elementarni ogljik [µgC/m3] 0,98 0,31 NH+4 +NO − 3 +SO 2− 4 [µg/m3] 2,6 2,7 Iskrba Organski ogljik [µgC/m3] 3,0 2,3 Elementarni ogljik [µgC/m3] 0,27 0,10 4.7 Preseganja mejnih vrednosti zaradi naravnih virov Uredba o kakovosti zunanjega zraka [23] določa, da lahko za namen ugotavljanja skladnosti z mejnimi vrednostmi, dnevne ravni delcev PM10 v zunanjem zraku zmanjšamo za ustrezno razliko, če se ugotovi, da je povišanje ravni delcev PM10 v zunanjem zraku povzročil naravni vir. Med naravne vire se šteje: vulkanski prah, saharski prah, gozdne požare ali aerosole iz morja. V letu 2016 smo v Sloveniji zaznali krajše obdobje s povišanimi vrednostmi delcev PM10, ki bi jih lahko pripisali vplivu saharskega prahu. Z modelom NMMB/BSC-Dust je viden prehod saharskega prahu nad severovzhodno Slovenijo (slike 4.16, 4.17, 4.18 in 4.19). V tem času je bilo 5.4. in 6.4.2016 v Mariboru in Žerjavu presežena mejna dnevna vrednost. V nadaljevanju so na kratko predstavljeni rezultati izračuna, s katerim smo na teh dveh merilnih mestih na severovzhodu Slovenije prikazali, da je bilo dvodnevno preseganje dnevne mejne vrednosti PM10 posledica saharskega prahu. Navodilo Evropske komisije »Guidance on the quantification of the contribution of natural sources under the EU Air Quality Directive 2008/50/EC« pravi, da je v primeru ugotovitve prisotnosti saharskega prahu, potrebno na merilnem mestu, ki je tipa regionalno ozadje, določiti prispevek saharskega prahu. Ta prispevek se nato na postaji, kjer je bila izmerjena presežena mejna dnevna vrednost 50µg/m3, odšteje od izmerjene ravni PM10. V Sloveniji je edino merilno mesto, kjer spremljamo ozadje Iskrba pri Kočevski Reki. Iskrba se nahaja na jugu države in v aprilu na tem merilnem mestu ni bilo opaznega zvišanja vrednosti delcev zaradi saharskega prahu. Zato smo pri izračunu upoštevali rezultate iz hrvaškega merilnega mesta Desinić, ki leži tik ob slovenski vzhodni meji. Podatke iz te postaje smo dobili na internetni strani http://iszz.azo.hr/iskzl/podatakexp.htm. Izračun je pokazal, da je bil dne 5.4.2016 prispevek saharskega prahu k skupni dnevni ravni 19µg/m3, dne 6.4.2016 pa 17µg/m3. V Mariboru in Žerjavu po odštetju tega prispevka 5.4. in 6.4.2016 ni več preseganja mejne dnevne vrednosti (tabela 4.16). Dodatno preverjanje smo naredili s pomočjo rezultatov kemijskih analiz delcev. V primeru epizod saharskega prahu smo izmerili povišane ravni železa, aluminija ter v manjši meri tudi kalcija, magnezija in stroncija. Pribitek saharskega prahu smo upoštevali le na merilnih mestih v DMKZ. Poročilo kakovost zraka 2016 47 Slika 4.16: Modelski izračun ravni saharskega prahu nad Evropo za dan 4.4.2016. Slika 4.17: Modelski izračun ravni saharskega prahu nad Evropo za dan 5.4.2016. 48 Poročilo kakovost zraka 2016 Slika 4.18: Modelski izračun ravni saharskega prahu nad Evropo za dan 6.4.2016. Slika 4.19: Modelski izračun ravni saharskega prahu nad Evropo za dan 7.4.2016. Poročilo kakovost zraka 2016 49 Tabela 4.16: Število preseganj mejne dnevne vrednosti PM10 v letu 2016 pred in po upoštevanju deleža saharskega prahu na postajah DMKZ. Število preseganj mejne dnevne vrednosti Merilno mesto pred upoštevanjem saharskega prahu po upoštevanju saharskega prahu LJ Bežigrad 36 36 Maribor 43 41 Celje 53 53 MS Rakičan 42 42 Nova Gorica 15 15 Trbovlje 38 38 Zagorje 51 51 Hrastnik 25 25 Koper 11 11 Iskrba 0 0 Žerjav 19 17 LJ Biotehniška 40 40 Kranj 27 27 Novo mesto 41 41 Velenje 10 10 50 Poročilo kakovost zraka 2016 4.8 Primerjava ravni onesnaženosti z EU Za primerjavo med državami skupne količine izpustov v zrak na nacionalni ravni niso najbolj primerne, saj jih v veliki meri določa velikost posamezne države. V ta namen so bolj uporabni specifični izpusti preračunani na prebivalca ali površino ozemlja. Izpusti na prebivalca nudijo vpogled v družbeno-ekonomske razmere in morebitne posebne nacionalne okoliščine. Specifični izpusti preračunani na prebivalca posredno nakazujejo tudi potencial za njihovo zmanjševanje. Za grobo oceno vpliva izpustov na ravni onesnaženosti zraka so bolj pomembni izpusti preračunani na površino ozemlja - povprečna ploskovna gostota izpustov. Podatke o izpustih za vsa onesnaževala, kot so jih poročale posamezne države, smo pridobili od EMEP. Zadnji podatki so na voljo za leto 2015. Pri primerjavah izpustov nismo upoštevali Malte in Luksemburga. Rezultati za ti dve državi zaradi njune majhnosti, predvsem pa načina izračuna izpustov v prometu na osnovi prodanih količin goriva, niso primerljivi. Glede delcev se Slovenija uvršča v skupino držav EU z visokimi specifičnimi izpusti. Po izpustih delcev PM10 na prebivalca je bila v letu 2015, Slovenija s 6,3 kg izpustov delcev PM10 na prebivalca na devetem mestu. Izpusti delcev PM10 na prebivalca v EU so v širokem razponu od 1,6 kg na Nizozemskem do skoraj 12 kg na prebivalca v Latviji. Pri izpustih delcev PM2,5 je Slovenija s 6 kilogrami na prebivalca na četrtem mestu za Latvijo, Estonijo in Litvo. Najnižji izpusti delcev PM2,5 na prebivalca so na Nizozemskem, kjer so več kot sedemkrat nižji kot v Sloveniji, najvišji pa v Latviji, kjer znašajo 8,9 kg na prebivalca letno. Za večino držav z visokimi izpusti delcev na prebivalca je značilna velika poraba lesa in drugih trdnih goriv v malih kurilnih napravah. Po izpustih delcev PM10 na površino ozemlja je prva Belgija, kjer je velika gostota prebivalstva, kar 3,5 krat večja od tiste v Sloveniji. Pred Slovenijo so tudi Slovaška, Madžarska, Danska, Poljska in Portugalska. Pri izpustih delcev PM2,5 na enoto površine je Slovenija takoj za Belgijo, Slovaško in Madžarsko. V EU je čezmerna raven delcev v zraku eden izmed najbolj izpostavljenih okoljskih problemov. V letu 2014, za katerega so na razpolago zadnji rezultati primerjalnih obdelav Evropske okoljske agencije, le v sedmih državah na nobenem merilnem mestu niso zabeležili večjega števila preseganj dnevne mejne vrednosti, kot je to dopustno. Slovenija sodi med države z višjo ravnjo onesnaženosti z delci PM10. Z vidika doseganja skladnosti z dnevnimi mejnimi vrednostmi delcev PM10 je Slovenija med državami Evropske unije v letu 2014 šesta najbolj onesnažena (slika 4.20). Najboljša kakovost zraka je glede na skladnost z dnevnimi mejnimi vrednostmi za delce PM10 v dobro prevetrenih in redkeje naseljenih severnih državah - na Finskem, v Estoniji in na Irskem (slika 4.21), čeprav so v nekaterih od teh držav specifični izpusti na prebivalca med višjimi. Tudi z vidika ravni onesnaženosti z delci PM2,5 je Slovenija med državami z višjo ravnjo onesnaženosti zraka. Primerjalno visoke ravni onesnaženosti z delci v Sloveniji so predvsem posledica visoke gostote izpustov zaradi ogrevanja ter neugodnih pogojev za razredčevanje izpustov v ozračju, ki so zlasti v zimskem času značilni za celinski del Slovenije. Poročilo kakovost zraka 2016 51 Slika 4.20: Primerjava ravni onesnaženosti zraka z delci PM10 v Evropski Uniji v letu 2014 s 36. najvišjo vrednostjo izmerjeno na posameznem merilnem mestu držav EU v primerjavi z mejno vrednostjo 50µg/m3 (rdeča črta). Če je ta večja od 50µg/m3 pomeni, da je bilo na merilnem mestu več kot 35 prekoračitev dnevne mejne vrednosti za delce PM10. Prikazana je najnižja in najvišja vrednost (36. najvišja vrednost za merilno mesto), oba kvartila in povprečna 36. najvišja vrednost za merilna mesta v posamezni državi. Slika 4.21: Prikaz povprečne letne ravni onesnaženosti z delci PM10 v Evropski uniji v letu 2014 [1]. Z barvo je prikazan razred, v katerega sodi merilno mesto glede na povprečno letno raven. 52 Poročilo kakovost zraka 2016 5. Onesnaževala v delcih - benzo(a)piren in težke kovine 5.1 Benzo(a)piren Benzo(a)piren je policiklična aromatska spojina s petimi obroči. Nastaja pri nepopolnem zgorevanju goriv, tako fosilnega izvora kakor tudi biomase. Glavni vir predstavljajo izpusti iz zastarelih malih kurilnih naprav gospodinjstev na trdna goriva, za katere je značilen slabši proces zgorevanja, slab energetski izkoristek ter visoki izpusti delcev in organskih spojin. Pomemben vir benzo(a)pirena je tudi promet. Benzo(a)piren je kancerogen. Prenatalna izpostavljenost je povezana z nizko porodno težo ter vpliva na kognitiven razvoj otrok. 5.1.1 Zahteve za kakovost zraka Ciljna vrednost za benzo(a)piren je predpisana v Uredbi o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku [25]. Prikazana je v tabeli 5.1. Tabela 5.1: Ciljna vrednost za benzo(a)piren v ng/m3. Cilj Čas merjenja Vrednost Ciljna vrednost Zdravje Koledarsko leto 1 5.1.2 Ravni onesnaženosti Pregled izmerjenih vrednosti benzo(a)pirena v letu 2016 je prikazan v tabeli 5.2 ter na slikah 5.1 in 5.2. Meritve smo izvajali na treh merilnih mestih – Ljubljana Biotehniška fakulteta, Maribor Center in Iskrba. V letu 2016 so bile ravni benzo(a)pirena na vseh merilnih mestih predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer višje kot leta 2015. Povprečna letna vrednost je na obeh najbolj obremenjenih merilnih mestih Ljubljana Biotehniška fakulteta in Maribor Center dosegla ciljno vrednost. Na Iskrbi je bila povprečna letna vrednost po pričakovanjih najnižja. Na merilnih mestih Ljubljana Biotehniška fakulteta in Maribor Center je velika razlika med najvišjo izmerjeno vrednostjo in mediano (slika 5.1). Ocenjujemo, da so te vrednosti posledica izjemnih dogodkov povezanih z dejavnostjo v okolici obeh merilnih mest. Letni poteki ravni benzo(a)pirena (slika 5.2) kažejo, da so najvišje ravni izmerjene v hladnejšem obdobju leta. Takrat so izpusti večji, dodatno pa so za hladno obdobje leta značilni tudi neugodni meteorološki pogoji. Poleti so ravni na vseh lokacijah znatno Poročilo kakovost zraka 2016 53 nižje. Primerjava ravni benzo(a)pirena v obdobju od 2009 do 2016 kaže, da onesnaženost ostaja približno na istem nivoju (tabela 5.3 in slika 5.3). Tabela 5.2: Letna razpoložljivost z dnevnimi podatki (% pod) in povprečna letna raven (Cp) benzo(a)pirena v ng/m3. % pod. Cp LJ Biotehniška 48 1,4 Maribor 64 1,4 Iskrba 49 0,19 Is kr b a LJ B io te h n i ka M ar ib or 0 5 10 15 D n e v n a r a v e n B a P ( n g /m 3 ) Slika 5.1: Porazdelitev dnevnih ravni benzo(a)pirena na merilnih mestih v letu 2016. Prikazani so najnižja in najvišja letna raven, oba kvartila in mediana. Križci označujejo povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje letno ciljno vrednost. Tabela 5.3: Povprečna letna raven benzo(a)pirena na različnih postajah po letih. 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Maribor 0,92 1,1 1,1 1,2 1,1 0,97 1,1 1,4 LJ Biotehniška 0,87 1,1 1,1 1,3 1,1 0,73 1,3 1,4 Iskrba 0,23 0,24 0,23 0,25 0,20 0,14 0,19 0,19 54 Poročilo kakovost zraka 2016 0 2 4 6 8 10 12 14 LJ Biotehni ka 0 2 4 6 8 10 Maribor Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4 1.6 1.8 Iskrba D n e v n a r a v e n B a P ( n g / m 3 ) Slika 5.2: Porazdelitev dnevnih ravni benzo(a)pirena na različnih postajah po mesecih v letu 2016. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena vrednost, oba kvartila in mediana za posamezen mesec. 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Leta 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4 1.6 Le tn a r a v e n B a P ( n g / m 3 ) Maribor LJ Biotehni ka Iskrba Slika 5.3: Porazdelitev povprečnih letnih ravni benzo(a)pirena na različnih postajah po letih. Poročilo kakovost zraka 2016 55 5.1.3 Primerjava ravni onesnaženosti z EU Slovenija se po onesnaženosti z benzo(a)pirenom uvršča v zgornjo polovico držav. Ravni benzo(a)pirena so najvišje na Poljskem, v Bolgariji in Litvi ter na Češkem, kar je v veliki meri posledica uporabe trdih goriv za ogrevanje v malih kurilnih napravah gospodinjstev. Letna ciljna vrednost je presežena v večini držav EU slika 5.4). Slika 5.4: Prikaz povprečne letne ravni BaP v Evropski uniji v letu 2014 [1]. Z barvo je prikazan razred, v katerega sodi merilno mesto glede na povprečno letno raven. 5.2 Težke kovine Izpusti arzena (As), kadmija (Cd), svinca (Pb) in niklja (Ni) so posledica aktivnosti več industrijskih dejavnosti in zgorevanja premoga. Čeprav so v ozračju njihove ravni nizke, pa prispevajo k depoziciji in zato so ponekod povišane vsebnosti tako v zemlji in sedimentih kot tudi v organizmih. Težke kovine v okolju ostajajo, nekatere se v živih organizmih akumulirajo in lahko tako predstavljajo grožnjo za človekovo zdravje (npr. kopičenje težkih kovin preko prehranske verige v ribah). Arzen v ozračju je posledica tako naravnih kot antropogenih virov. Med pomembnejše antropo- gene vire spadajo izpusti topilnic, izgorevanje goriv in uporaba pesticidov. Toksičnost arzena je zelo odvisna od kemijske zvrsti. Precej bolj toksičen je anorgansko vezan arzen. Povezujejo ga s povečanim tveganjem za razvoj raka kože in pljuč. Najpomembnejše izpuste kadmija predstavlja proizvodnja barvnih kovin in železa ter jekla, izgorevanje fosilnih goriv v stacionarnih virih, sežiganje odpadkov in proizvodnja cementa. Ne- zanemarljiv vir pa predstavlja tudi gnojenje, tako z mineralnimi kot organskimi gnojili. Nevaren je predvsem kostem in ledvicam, poveča pa tudi tveganje za pljučnega raka. 56 Poročilo kakovost zraka 2016 Antropogeni viri svinca na globalni ravni so rezultat zgorevanja fosilnih goriv v prometu, pro- izvodnje cementa, sežiganja odpadkov, proizvodnje barvnih kovin, železa ter jekla. V Evropi so se izpusti iz prometa zaradi obvezne uporabe katalizatorjev v novih avtomobilih in s tem omejitve uporabe osvinčenega bencina po letu 2001 precej znižali. Svinec spada med kovine, ki imajo toksičen vpliv na možgane. Poleg možganov in živčevja se kopiči tudi v ledvicah, jetrih in kosteh. Nikelj se pojavlja v zemlji, vodi in ekosistemih. Pomembni naravni viri so povezani z resuspenzijo zemlje in vulkanskimi izbruhi. Glavni antropogeni vir predstavlja zgorevanje naftnih derivatov. Dodatni izpusti pa nastajajo še pri pridobivanju niklja, sežiganju odpadkov in odpadnega blata, proizvodnji jekla, elektronski industriji in zgorevanju premoga. Nikelj je v manjših količinah za organizme potrebna kovina, pri višjih vrednostih pa povzroča povišano dovzetnost za nastanek raka pljuč, nosu in prostate. Poleg tega povzroča alergične reakcije na koži, motnje hormonske regulacije ter negativno vpliva na respiratorni in imunski sistem. Najbolj izražene so alergične reakcije, saj naj bi bilo približno 10–20 % populacije občutljive na nikelj. 5.2.1 Izpusti Letni izpusti kadmija (Cd) so v Sloveniji leta 2015 znašali 0,61 ton. V primerjavi z letom 1990 so se zmanjšali za 55 %. Največji delež k skupnim izpustom Cd je v letu 2015 prispevala raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (42 %). Letni izpusti svinca (Pb) so v Sloveniji leta 2015 znašali 8 ton. V obdobju 1990–2015 so se zmanjšali za 99 %, predvsem zaradi opustitve osvinčenih motornih bencinov. Največji delež k skupnim izpustom svinca je prispeval cestni promet (53 %). Slovenija izpolnjuje zahteve iz Protokola o težkih kovinah h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja [26]. Skupne državne vrednosti izpustov kadmija in svinca ne presegajo vrednosti iz izhodiščnega leta 1990. 5.2.2 Zahteve za kakovost zraka Ciljne vrednosti za nikelj, arzen in kadmij so predpisane v Uredbi o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku [25], mejna vrednost za svinec je predpisana v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [23]. Predpisane vrednosti so podane v tabeli 5.4. Tabela 5.4: Mejna vrednost za svinec ter ciljne vrednosti za arzen, kadmij in nikelj. Cilj Čas povprečenja Vrednost v ng/m3 Arzen zdravje koledarsko leto 6 Kadmij zdravje koledarsko leto 5 Nikelj zdravje koledarsko leto 20 Svinec zdravje koledarsko leto 500 5.2.3 Ravni onesnaženosti Pregled izmerjenih povprečnih dnevnih vrednosti težkih kovin v letu 2016 je prikazan v tabeli 5.5 ter na slikah 5.9 do 5.12. Meritve svinca, kadmija, arzena in niklja smo izvajali na petih merilnih mestih Poročilo kakovost zraka 2016 57 Slika 5.5: Letni izpusti kadmija po sektorjih v Sloveniji. Slika 5.6: Izpusti kadmija po sektorjih v Sloveniji v letu 2015. 58 Poročilo kakovost zraka 2016 Slika 5.7: Letni izpusti svinca po sektorjih v Sloveniji. Slika 5.8: Izpusti svinca po sektorjih v Sloveniji v letu 2015. Poročilo kakovost zraka 2016 59 – Ljubljana Biotehniška fakulteta, Maribor, Žerjav, Iskrba in Celje. Povprečna letna raven kadmija je na merilnem mestu Žerjav v letu 2016 presegla letno ciljno vrednost, vse ostale letne vrednosti so bile nižje od zahtev za kakovost zraka. Najvišje ravni svinca, kadmija in arzena so bile izmerjene v Žerjavu, najvišje vrednosti niklja pa na merilnem mestu Ljubljana Biotehniška fakulteta. Na vseh lokacijah opažamo, da najvišje izmerjene vrednosti precej odstopajo od povprečnih vrednosti in median. Ocenjujemo, da so te vrednosti posledica izjemnih dogodkov povezanih z dejavnostjo v okolici merilnih mest. Letni poteki ravni težkih kovin kažejo, da so vrednosti najvišje v hladnejšem obdobju leta (slike 5.13 do 5.16). Takrat so izpusti večji, dodatno pa so za hladno obdobje leta značilni tudi neugodni meteorološki pogoji za razredčevanje izpustov. Zimski maksimumi so manj izraziti na merilnem mestu Žerjav, kjer so povišani nivoji svinca povezani z delovanjem okoliške industrije. Obenem ni mogoče izključiti resuspenzije svinca iz kontaminirane zemlje. Primerjava ravni težkih kovin v obdobju od 2009 do 2016 kaže, da obremenjenost ostaja približno na istem nivoju (tabele 5.6 do 5.9 in slike 5.17 do 5.20). Tabela 5.5: Letna pokritost s podatki (% pod) in povprečna raven težkih kovin (Cp) v ng/m3 v letu 2016. % pod Arzen Nikelj Kadmij Svinec Maribor 66 0,44 1,6 0,19 7,0 LJ Biotehniška 50 0,40 2,6 0,22 6,1 Iskrba 49 0,23 0,83 0,07 1,6 Celje 46 0,53 1,6 0,95 7,5 Žerjav 62 1,9 1,2 5,7 351 Tabela 5.6: Povprečna letna raven niklja v ng/m3 . 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Žerjav 1,7 1,8 2,4 2,4 2,8 1,9 2,7 1,2 Maribor 2,4 3,0 3,2 3,8 3,4 2,0 1,6 1,6 LJ Biotehniška 5,2 4,5 7,2 5,7 6,5 3,3 3,6 2,6 Iskrba 2,6 1,8 2,3 2,4 2,3 1,0 0,88 0,83 Tabela 5.7: Povprečna letna raven svinca v ng/m3 . 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Žerjav 293 254 300 252 384 329 338 351 Maribor 9,7 11,7 11,5 10,5 10,6 25,0 11,1 7,0 LJ Biotehniška 8,3 8,3 10,8 7,4 6,6 5,6 7,1 6,1 Iskrba 3,3 3,3 3,6 2,9 2,1 2,3 2,0 1,6 Tabela 5.8: Povprečna letna raven arzena v ng/m3 . 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Žerjav 2,7 2,2 1,9 2,0 1,7 1,9 2,1 1,9 Maribor 0,61 0,80 0,76 0,66 0,48 0,61 0,58 0,44 LJ Biotehniška 0,47 0,48 0,58 0,56 0,65 0,42 0,50 0,40 Iskrba 0,40 0,33 0,45 0,38 0,29 0,30 0,31 0,23 60 Poročilo kakovost zraka 2016 Tabela 5.9: Povprečna letna raven kadmija v ng/m3 . 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Žerjav 2,6 4,4 2,5 1,5 2,5 2,7 4,9 5,7 Maribor 0,27 0,31 0,55 0,24 0,24 0,22 0,20 0,19 LJ Biotehniška 0,22 0,26 0,47 0,25 0,28 0,22 0,23 0,22 Iskrba 0,10 0,11 0,26 0,11 0,08 0,09 0,08 0,07 Is kr b a LJ B io te h n i ka M ar ib or C el je er ja v 0 2 4 6 8 D n e v n a r a v e n A s (n g /m 3 ) Slika 5.9: Porazdelitev dnevne ravni arzena na petih merilnih mestih v letu 2016. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. Križec predstavlja povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje letno ciljno vrednost. Is kr b a M ar ib or LJ B io te h n i ka C el je er ja v 0 10 20 30 40 50 60 70 80 D n e v n a r a v e n C d ( n g /m 3 ) Slika 5.10: Porazdelitev dnevne ravni kadmija na petih merilnih mestih v letu 2016. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. Križec predstavlja povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje letno ciljno vrednost. Poročilo kakovost zraka 2016 61 er ja v Is kr b a C el je M ar ib or LJ B io te h n i ka 0 5 10 15 20 25 30 35 D n e v n a r a v e n N i (n g /m 3 ) Slika 5.11: Porazdelitev dnevne ravni niklja na petih merilnih mestih v letu 2016. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. Križec predstavlja povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje letno ciljno vrednost. Is kr b a LJ B io te h n i ka M ar ib or C el je er ja v 0 500 1000 1500 2000 2500 D n e v n a r a v e n P b ( n g /m 3 ) Slika 5.12: Porazdelitev dnevne ravni svinca na petih merilnih mestih v letu 2016. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. Križec predstavlja povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje letno ciljno vrednost. 62 Poročilo kakovost zraka 2016 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5 LJ Biotehni ka 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 Maribor 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 erjav 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 Iskrba Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 Celje D n e v n a r a v e n A s (n g / m 3 ) Slika 5.13: Porazdelitev dnevne ravni arzena na petih merilnih mestih po mesecih v letu 2016. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana za posamezni mesec. Poročilo kakovost zraka 2016 63 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4 1.6 1.8 LJ Biotehni ka 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4 Maribor 0 10 20 30 40 50 60 erjav 0.00 0.05 0.10 0.15 0.20 0.25 0.30 Iskrba Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 Celje D n e v n a r a v e n C d ( n g / m 3 ) Slika 5.14: Porazdelitev dnevne ravni kadmija na petih merilnih mestih po mesecih v letu 2016. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana za posamezni mesec. 64 Poročilo kakovost zraka 2016 0 5 10 15 20 25 30 LJ Biotehni ka 0 2 4 6 8 10 Maribor 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5 4.0 4.5 5.0 erjav 0 1 2 3 4 5 6 7 8 Iskrba Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 2 4 6 8 10 12 Celje D n e v n a r a v e n N i (n g / m 3 ) Slika 5.15: Porazdelitev dnevne ravni niklja na petih merilnih mestih po mesecih v letu 2015. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana za posamezni mesec. Poročilo kakovost zraka 2016 65 0 5 10 15 20 25 30 35 LJ Biotehni ka 0 5 10 15 20 25 30 35 40 Maribor 0 500 1000 1500 2000 2500 erjav 0 2 4 6 8 10 Iskrba Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 5 10 15 20 25 30 35 Celje D n e v n a r a v e n P b ( n g / m 3 ) Slika 5.16: Porazdelitev dnevne ravni svinca na petih merilnih mestih po mesecih v letu 2016. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana za posamezni mesec. 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Leta 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 Le tn a r a v e n A s (n g / m 3 ) erjav Maribor LJ Biotehni ka Iskrba Slika 5.17: Porazdelitev povprečnih letnih ravni arzena po letih. 66 Poročilo kakovost zraka 2016 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Leta 0 1 2 3 4 5 6 Le tn a r a v e n C d ( n g / m 3 ) erjav Maribor LJ Biotehni ka Iskrba Slika 5.18: Porazdelitev povprečnih letnih ravni kadmija po letih. 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Leta 0 1 2 3 4 5 6 7 8 Le tn a r a v e n N i (n g / m 3 ) erjav Maribor LJ Biotehni ka Iskrba Slika 5.19: Porazdelitev povprečnih letnih ravni niklja po letih. 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Leta 0 50 100 150 200 250 300 350 400 Le tn a r a v e n P b ( n g / m 3 ) erjav Maribor LJ Biotehni ka Iskrba Slika 5.20: Porazdelitev povprečnih letnih ravni svinca po letih. Poročilo kakovost zraka 2016 67 68 Poročilo kakovost zraka 2016 6. Ozon Molekula ozona je sestavljena iz treh atomov kisika. Zaradi nestabilne strukture je ozon močno reaktiven plin in zato v prevelikih koncentracijah škodljiv. V ozračju sta dve plasti z večjo vsebnostjo ozona: • Stratosferski ozon se nahaja na višini okoli 20 km nad tlemi. Ta plast absorbira večino ultravijoličnih žarkov v sončni svetlobi in s tem ščiti živjenje na Zemlji. • Troposferski ozon se nahaja v plasti od tal do nekaj kilometrov nad zemeljskim površjem. Previsoke ravni negativno vplivajo na zdravje ljudi, škodujejo pa tudi rastlinam in živalim. Ozon je sekundarno onesnaževalo, zato v prizemni plasti zraka ni njegovih neposrednih izpustov. Ker so kompleksne reakcije, ki vodijo do nastanka ozona intenzivnejše ob visoki temperaturi in močnem sončnem obsevanju, je onesnaženost zraka z ozonom največja poleti. Snovem, iz katerih nastaja ozon, pravimo predhodniki ozona in obsegajo dušikove okside, ogljikov monoksid, atmosferski metan ter nemetanske hlapne organske spojine (npr. etan, propan, butan, pentan, izopren, heksan, benzen, toluen, ksilen, trimetilbenzen,. . . ). Dušikovi oksidi so predvsem posledica izpustov iz prometa (motorji z notranjim izgorevanjem) in energetike. Hlapne organske snovi pa prispevajo izpusti povezani s prometom, industrijo in obrtjo, distribucijo motornih goriv, kurjenjem biomase in uporabo topil v gospodinjstvih. Na prometnih merilnih mestih so ravni ozona nižje, ker le-ta hitro reagira z dušikovim monoksidom iz izpušnih plinov in razpade nazaj v običajni dvoatomni kisik tako, da odda atom kisika molekuli dušikovega monoksida. Kraji z naraščajočo nadmorsko višino in odprtim reliefom imajo vse bolj značilnosti prostega ozračja, kjer je na eni strani manjši neposredni vpliv izpustov predhodnikov ozona, na drugi strani pa je močnejše sevanje sonca. To se kaže v nižjih maksimalnih ravneh ozona v celinskem delu Slovenije v primerjavi s Primorsko. Povprečne letne ravni ozona v višjih predelih Slovenije so praviloma višje kot v nižjih predelih. 6.1 Zahteve za kakovost zraka V tabeli 6.1 so prikazane predpisane ciljne, opozorilne in alarmne vrednosti iz Uredbe o kakovosti zunanjega zraka [23] in WHO smernice. Za varovanje zdravja je predpisana ciljna maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost. Ta vrednost glede na Uredbo o kakovosti zunanjega zraka znaša 120µg/m3 in je lahko presežena največ 25-krat v koledarskem letu, pri čemer se za izračun upošteva povprečje zadnjih treh let. Dolgoročno naravnana ciljna vrednost je enaka, le da ne Poročilo kakovost zraka 2016 69 predvideva preseganj predpisane vrednosti. Smernice WHO so strožje, saj je predlagana vrednost nižja (100µg/m3), preseganja te vrednosti pa niso predvidena. Zaradi vpliva na zdravje ljudi zaradi kratkotrajne izpostavljenosti sta predpisani tudi 1-urna opozorilna (180µg/m3) in alarmna vrednost (240µg/m3), zaradi negativnega vpliva ozona na vegetacijo pa tudi ciljna vrednost in dolgoročni cilj za varstvo rastlin. Tabela 6.1: Ciljne, opozorilna in alarmna vrednost za ozon ter WHO smernice. Cilj Čas merjenja Mejna ali ciljna vrednost Dovoljeno število preseganj WHO Ciljna vrednost Zdravje maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost 120µg/m3 25 dni v triletnem povprečju 100µg/m3 Ciljna vrednost Vegetacija AOT40 akumulirana od maja do julija 18000µg/m3 ·h povprečje petih let Dolgoročna ciljna vrednost Zdravje maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost 120µg/m3 Dolgoročna ciljna vrednost Vegetacija AOT40 akumulirana od maja do julija 6000µg/m3 ·h Opozorilna vrednost Zdravje 1 ura 180µg/m3 Alarmna vrednost Zdravje 1 ura 240µg/m3 AOT40 vrednost je izražena v (µg/m3) ·ure in pomeni vsoto razlik med urnimi ravnmi večjimi od 80µg/m3 in raven 80µg/m3 v danem času z upoštevanjem enournih vrednosti, izmerjenih vsak dan med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem času (CET). 6.2 Ravni onesnaženosti Pregled izmerjenih ravni in število preseženih ciljnih, opozorilnih in alarmnih vrednosti je podan v tabelah 6.2–6.5 ter na slikah 6.1 in 6.3. V letu 2016 so bile zaradi nestabilnega vremena v poletnem času vse vrednosti ozona precej nižje kot v letih z vročimi poletji. Podobna situacija je bila zabeležena v letu 2014, ko je bilo zabeleženo nenavadno veliko padavin v poletnem času. Primerjava med merilnimi mesti kaže, da so bile višje ravni ozona izmerjene na merilnih mestih v višjih legah in na Primorskem, najnižje pa na merilnih mestih izpostavljenih izpustom iz prometa. Najvišja povprečna letna vrednost 91µg/m3 je bila izmerjena na Krvavcu. Povprečna letna raven v Novi Gorici bi bila višja, če bi bilo merilno mesto nekoliko bolj oddaljeno od prometnih cest. Maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost je bila presežena na vseh merilnih mestih. Več kot 25 preseganj ciljne vrednosti za varovanje zdravja je bilo v letu 2016 zabeleženih v Kopru in Novi Gorici ter na Otlici in Krvavcu. Visoke ravni ozona in s tem povezana preseganja 8-urne ciljne vrednosti so bile izmerjene le v topli polovici leta v obdobju med marcem in septembrom, kar je razvidno iz tabel 6.3–6.5 in slike 6.3. Le redko se zgodi, da je zabeleženo preseganje 8-urne ciljne vrednosti decembra. To se je zgodilo 22.12.2016 na Krvavcu, ko je nad srednjo Evropo in Balkanom prevladovalo območje visokega zračnega pritiska, v višinah pa se je zadrževal topel zrak. Za varovanje rastlin je predpisana ciljna vrednost AOT40. Ta vrednost je bila v letu 2016 presežena na vseh višje ležečih merilnih mestih. So pa bile vrednosti AOT40 zaradi nestanovitnega vremena v poletnem času precej nižje kot so vrednosti v letih z vročimi poletji. Podobno je bilo še leta 2014. 70 Poročilo kakovost zraka 2016 Tabela 6.2: Raven ozona v zunanjem zraku (µg/m3) v letu 2016. Prikazana je razpoložljivost podatkov (% pod), povprečna letna raven (Cp), maksimalna urna in maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost (max), število preseganj opozorilne (>OV) in alarmne vrednosti (>AV), število prekoračitev 8-urne ciljne vrednosti, AOT40 ter WHO smernice. varovanje zdravja varovanje rastlin Leto 1 ura 8 ur maj–julij 8 ur Merilno mesto %pod Cp max >OV >AV max >CV AOT40 WHO Merilna mreža DMKZ LJ Bežigrad 97 39 160 0 0 142 13 11907 52 MB Vrbanski 100 49 137 0 0 129 7 15949 81 Celje 98 39 140 0 0 134 7 10986 49 MS Rakičan 99 48 139 0 0 130 7 16636 80 Nova Gorica 98 46 162 0 0 157 34 21230 81 Trbovlje 99 36 139 0 0 135 5 9274 42 Zagorje 96 36 133 0 0 129 1 6953 26 Hrastnik 97 41 136 0 0 131 5 11582 54 Koper 100 67 172 0 0 166 51 29027 132 Otlica 94 78 162 0 0 150 31 24896 112 Iskrba 99 50 144 0 0 133 14 15631 73 Krvavec 98 91 163 0 0 156 57 27176 149 Dopolnilna merilna mreža TE-TOL Vnajnarje 98 66 148 0 0 134 14 13812 / TE Šostanj Zavodnje 98 72 145 0 0 137 14 18061 / Velenje 99 43 138 0 0 127 4 10850 / TE Trbovlje Kovk 99 75 146 0 0 140 25 19375 / TE Brestanica Sv. Mohor 99 54 148 0 0 138 20 14279 / MO Maribor Pohorje 99 72 135 0 0 131 9 14731 / Opozorilna in alarmna vrednost v letu 2016 nista bili preseženi na nobenem merilnem mestu. Najvišja urna vrednost je bila izmerjena v Kopru, in sicer 172µg/m3. Najnižje urne ravni ozona so izmerjene na merilnih mestih pod vplivom prometa, najvišje pa na merilnih mestih na Primorskem, na Otlici in na Krvavcu (slika 6.1). Zaradi vpliva sončnega obsevanja in temperature zraka na kemijske reakcije, pri katerih nastaja ozon, so ravni tega onesnaževala poleti precej višje kot pozimi (tabele 6.3, 6.4, 6.5, slika 6.3). Na sliki 6.3 so prikazane mesečne statistične vrednosti za več merilnih mest skupaj, ločeno za urbano in ruralno okolje. Letni potek je podoben za obe skupini, vrednosti so višje na ruralnih merilnih mestih. Za leto 2016 je precej izrazit padec vrednosti ozona v juniju, ko je prevladovalo precej nestanovitno vreme, v tem mesecu je bilo preseženo dolgoletno povprečje količine padavin v več kot polovici države. Za ozon je značilen izrazit dnevni hod, ki je za izbrana merilna mesta prikazan na sliki 6.2. Na merilnih mestih v nižinah nastopi izrazit maksimum ravni okrog 14. ure, ko je sončno obsevanje močno in so temperature zraka najvišje. Najnižje ravni so zaznane v času jutranje prometne konice, ko ozon reagira z dušikovimi oksidi iz prometa. Na višje ležečih odprtih legah (Krvavec, Otlica) je dnevni hod precej manj izrazit. Na teh območjih je manj možnosti za reakcije z drugimi snovmi (npr. svežimi izpusti iz prometa) ter površinami kot je to v primeru merilnih mest v nižjih in bolj urbanih Poročilo kakovost zraka 2016 71 Z ag or je Tr b ov lje C el je LJ B e ig ra d H ra st n ik N ov a G or ic a M S R ak i an M B V rb an sk i Is kr b a K op er O tl ic a K rv av ec 0 50 100 150 200 250 300 U rn a r a v e n O 3 ( µ g /m 3 ) Opozorilna urna vrednost Alarmna urna vrednost Slika 6.1: Porazdelitev urnih ravni O3 na merilnih mestih DMKZ v letu 2016. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. Znak + prikazuje letno povprečje. predelih. Povprečne letne ravni ozona ne kažejo opaznih trendov v zadnjih letih. Razlike med posame- znimi leti so posledica vremenskih razmer, posebej tistih poleti, ko so pogoji za nastanek ozona zaradi močnejšega sončnega obsevanja in višjih temperatur ugodnejši kot pozimi. Po visokih povprečnih letnih vrednostih izstopa predvsem leto 2003, sledita pa mu leti 2006 in 2012. Leto 2003 izstopa tudi po velikem število preseganj ciljne 8-urne vrednosti. Po drugi strani je za leti 2014 in 2016 značilno manjše število preseganj ciljne 8-urne vrednosti, v teh dveh letih ni bilo zabele- ženega nobenega preseganja opozorilne vrednosti. Podatki o povprečnih letnih ravneh ozona za posamezna merilna mesta in številu preseganj ciljne 8-urne vrednosti so podani v tabelah 6.6–6.8, v tabeli 6.9 je prikazano število preseganj opozorilne vrednosti. Na slikah 6.4 in 6.5 so prikazane statistične vrednosti za vsa merilna mesta DMKZ skupaj po posameznih letih. 72 Poročilo kakovost zraka 2016 0:0 0 1:0 0 2:0 0 3:0 0 4:0 0 5:0 0 6:0 0 7:0 0 8:0 0 9:0 0 10: 00 11: 00 12: 00 13: 00 14: 00 15: 00 16: 00 17: 00 18: 00 19: 00 20: 00 21: 00 22: 00 23: 00 0 20 40 60 80 100 120 Po vp re na ur na ra ve n O 3 ( µg /m 3 ) v dn ev u LJ Be igrad Zagorje Koper Krvavec Slika 6.2: Povprečni dnevni potek ravni O3 na izbranih merilnih mestih med aprilom in septembrom 2016. 0 20 40 60 80 100 120 140 Urbano okolje Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 20 40 60 80 100 120 140 Ruralno okolje R a v e n O 3 ( µ g /m 3 ) p o m e se ci h Slika 6.3: Porazdelitev povprečne dnevne ravni O3 po mesecih na urbanih in ruralnih merilnih mestih v letu 2016. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. Poročilo kakovost zraka 2016 73 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 0 20 40 60 80 100 120 Le tn a r a v e n O 3 ( µ g / m 3 ) Slika 6.4: Porazdelitev povprečne letne ravni O3 na vseh merilnih mestih za posamezna leta. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 0 20 40 60 80 100 120 140 160 te v ilo p re se g a n j 8 -u rn e c ilj n e v re d n o st i Slika 6.5: Porazdelitev preseganj 8-urne ciljne vrednosti za ozon na merilnih mestih DMKZ za posamezna leta. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. 74 Poročilo kakovost zraka 2016 Tabela 6.3: Povprečna mesečna raven ozona (µg/m3) v letu 2016. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 13 28 40 54 56 50 68 57 46 22 21 10 MB Vrbanski 23 41 53 68 72 64 71 62 56 30 28 18 Celje 16 34 42 59 61 56 60 48 41 21 18 12 MS Rakičan 25 40 54 66 73 61 65 56 52 30 32 21 Nova Gorica 15 32 53 57 68 61 76 69 55 25 19 17 Trbovlje 17 37 48 58 56 46 49 40 34 19 23 9 Zagorje 19 33 45 55 56 46 51 43 36 18 20 11 Hrastnik 22 40 51 65 62 53 54 45 40 24 27 15 Koper 36 50 71 79 93 83 96 88 85 49 43 34 Otlica 60 72 82 92 96 89 96 87 85 55 56 66 Iskrba 38 50 60 69 70 53 54 47 44 36 43 30 Krvavec 76 81 92 100 109 102 110 96 96 72 73 88 Vnajnarje 44 58 72 84 89 78 86 75 77 46 46 40 Zavodnje 52 66 77 89 95 84 90 82 84 49 49 46 Velenje 21 34 49 65 68 54 63 49 46 24 25 13 Kovk 55 65 77 92 97 87 93 85 89 53 56 52 Sv. Mohor 41 55 67 81 82 73 80 73 47 8 12 31 Pohorje 55 64 74 88 92 89 90 80 83 49 50 53 Tabela 6.4: Maksimalna urna raven ozona (µg/m3) po mesecih v letu 2016. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 64 80 111 110 125 118 156 148 160 114 82 69 MB Vrbanski 72 87 117 128 134 135 137 127 137 110 72 80 Celje 69 87 129 132 139 111 140 116 120 110 65 79 MS Rakičan 76 84 99 120 135 126 134 130 139 117 77 84 Nova Gorica 70 89 131 130 154 159 162 161 158 111 71 79 Trbovlje 72 91 128 133 138 118 139 114 128 108 79 67 Zagorje 75 87 124 120 133 112 132 111 124 101 75 67 Hrastnik 75 92 129 133 134 121 136 121 126 104 78 78 Koper 81 92 120 136 169 159 172 172 150 119 83 81 Otlica 88 97 135 130 150 145 162 157 155 106 81 90 Iskrba 79 96 133 126 137 115 144 119 143 117 91 82 Krvavec 102 105 136 132 144 148 163 148 146 105 97 125 Vnajnarje 88 94 122 128 138 122 140 125 148 107 73 73 Zavodnje 82 100 129 133 139 133 145 127 137 101 80 89 Velenje 73 85 128 130 132 119 138 111 126 100 71 78 Kovk 90 96 123 138 146 121 139 140 135 117 85 87 Sv. Mohor 78 88 124 133 131 118 147 143 148 40 38 69 Pohorje 81 87 121 127 135 127 134 129 124 103 79 85 Poročilo kakovost zraka 2016 75 Tabela 6.5: Število prekoračitev 8-urne ciljne ravni (120µg/m3) ozona v letu 2016. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 0 0 0 0 0 0 10 1 2 0 0 0 MB Vrbanski 0 0 0 1 3 0 2 0 1 0 0 0 Celje 0 0 1 1 4 0 1 0 0 0 0 0 MS Rakičan 0 0 0 0 3 0 2 1 1 0 0 0 Nova Gorica 0 0 1 1 6 3 15 6 2 0 0 0 Trbovlje 0 0 1 1 3 0 0 0 0 0 0 0 Zagorje 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 Hrastnik 0 0 0 1 4 0 0 0 0 0 0 0 Koper 0 0 0 2 9 3 20 11 6 0 0 0 Otlica 0 0 3 2 7 2 12 3 2 0 0 0 Iskrba 0 0 1 1 5 0 6 0 1 0 0 0 Krvavec 0 0 3 4 13 6 18 6 6 0 0 1 Vnajnarje 0 0 0 1 7 0 5 0 1 0 0 0 Zavodnje 0 0 1 1 5 1 6 0 0 0 0 0 Velenje 0 0 0 1 2 0 1 0 0 0 0 0 Kovk 0 0 0 2 10 0 7 2 4 0 0 0 Sv. Mohor 0 0 1 2 5 0 5 3 4 0 0 0 Pohorje 0 0 0 1 5 0 3 0 0 0 0 0 76 Poročilo kakovost zraka 2016 Ta be la 6. 6: Po vp re čn e le tn e ra vn io zo na (µ g/ m 3 ) za ob do bj e 19 92 –2 01 6. 19 92 19 93 19 94 19 95 19 96 19 97 19 98 19 99 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 K rv av ec 89 83 83 89 99 98 10 0 99 99 98 96 10 3 95 98 10 0 96 95 96 97 95 99 10 0 92 99 91 Is kr ba / / / / / / / / 61 58 53 60 54 56 60 54 50 53 55 51 * 56 52 52 51 50 O tli ca / / / / / / / / / / / / / / 95 88 82 83 83 80 87 88 * 78 83 78 LJ B ež ig ra d 40 38 34 27 36 40 40 36 42 44 41 48 42 44 45 42 42 40 41 43 46 46 38 43 39 M ar ib or / / / / / / / / 36 33 37 44 34 35 39 37 37 39 40 37 43 25 * / / / C el je / / / / / / / / 41 44 46 50 38 43 45 42 41 39 42 45 49 46 42 42 39 Tr bo vl je / / / / / / / / 37 / 40 48 35 37 41 38 33 40 42 41 46 43 39 42 36 H ra st ni k / / / / / / / / 46 37 46 52 43 35 50 44 41 42 48 47 51 48 45 47 41 Za go rje / / / / / / / / / / 34 41 32 44 39 36 30 30 36 41 43 42 36 39 36 M S R ak ič an / / / / / / / / 46 54 52 58 48 50 50 47 45 45 51 52 55 53 45 46 48 N ov a G or ic a / / / / / / / / / / 45 58 47 48 50 47 43 44 46 53 57 53 46 52 46 K op er / / / / / / / / / / / / / / 74 66 67 69 68 72 74 73 69 74 67 Za vo dn je 79 73 73 71 66 72 72 64 58 75 66 78 64 75 76 71 65 72 73 77 78 75 70 77 72 Ve le nj e / / / / / / / / 38 40 54 55 43 46 54 51 42 49 51 80 52 51 46 46 43 K ov k 70 68 69 75 69 68 61 70 76 71 65 78 69 72 72 67 61 68 71 74 76 67 80 87 75 S v. M oh or / / / / / / / / / / / / 57 68 66 64 59 54 54 48 67 75 67 70 54 V na jn ar je / / / / / / / / 77 63 67 73 67 68 76 70 60 74 73 74 82 86 * 76 74 66 M B V rb an sk i / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 49 55 49 M B Po ho rje / / / / / / / / 86 / / 88 76 79 82 76 74 74 71 71 80 76 72 81 72 * Po da tk is o in fo rm at iv ne ga zn ač aj a za ra di pr ev el ik eg a iz pa da po da tk ov . Poročilo kakovost zraka 2016 77 Tabela 6.7: Število preseganj 8-urne ciljne vrednosti (120 µg/m3) v posameznem letu za obdobje 2002– 2016. 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 LJ Bežigrad 23 73 31 36 45 42 19 26 20 44 47 29 7 42 13 Maribor 4 18 1 0 7 3 0 4 3 0* 5 0* / / / MB Vrbanski / / / / / / / / / / / / 7 53 7 Celje 29 75 17 43 38 32 15 20 22 39 39 21 10 29 7 MS Rakičan 36 99 15 31 26 33 9 15 22 44 47 26 9 31 7 Nova Gorica 34 101 42 41 55 47 24 31 41 66 65 48 31 65 34 Trbovlje 9 61 4 13 32 15 6 23 21 23 23 11 10 22 5 Zagorje 4 34 5 11 19 11 1 0 11 15 13 13 1 14 1 Hrastnik 20 60 14 21 39 26 13 21 31 36 36 24 15 33 5 Koper / / / 42 72 51 58 57 56 81 62 64 42 79 51 Otlica / / / / 85 98 50 67 54 76 73 59* 31 55 31 Iskrba 23 82 36 58 65 61 32 48 36 35 54 33 24 37 14 Krvavec 89 143 69 84 84 107 63 88 82 76 102 114 58 91 57 * Podatki so informativnega značaja zaradi prevelikega izpada podatkov. Tabela 6.8: Število preseganj 8-urne ciljne ravni (120 µg/m3) v drsečem povprečju treh let za obdobje 2002–2016. Prekoračitve predpisane vrednosti so označene odebeljeno. 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 LJ Bežigrad 42 47 37 41 35 29 22 30 37 40 28 26 21 Maribor 8 6 3 3 3 2 2 2* 3 / / / / MB Vrbanski / / / / / / / / / / / / 22 Celje 40 45 33 38 28 22 19 27 33 33 23 20 15 MS Rakičan 50 48 24 30 23 19 15 27 38 39 27 22 16 Nova Gorica 59 61 46 48 42 34 32 46 57 60 48 48 43 Trbovlje 25 26 16 20 18 15 17 22 22 19 15 14 12 Zagorje 14 17 12 14 10 4 4 9 13 14 9 9 5 Hrastnik 31 32 25 29 26 20 22 29 34 32 25 24 18 Koper / / / 55 60 55 57 65 66 69 56 62 57 Otlica / / / / 78 72 57 66 68 69* 54* 48* 39 Iskrba 47 59 53 61 53 47 39 40 42 41 37 31 25 Krvavec 100 99 79 92 85 86 78 82 87 97 91 88 69 * Podatki so informativnega značaja zaradi prevelikega izpada podatkov. Tabela 6.9: Število preseganj opozorilne vrednosti (180 µg/m3) za obdobje 2002–2016. 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 LJ Bežigrad 4 18 4 11 9 7 0 0 0 0 3 1 0 0 0 Maribor 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 / / / / MB Vrbanski / / / / / / / / / / / / 0 0 0 Celje 0 2 0 0 3 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 MS Rakičan 0 6 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Nova Gorica 26 100 25 31 33 18 0 0 0 2 18 20 0 6 0 Trbovlje 0 6 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 Zagorje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Hrastnik 0 1 0 0 4 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 Koper / / / 16 36 9 0 3 2 4 13 22 0 9 0 Otlica / / / / 67 43 5 2 3 1 12 33* 0 0 0 Iskrba 0 11 1 0 1 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Krvavec 0 8 7 7 23 18 0 0 14 0 10 6 0 1 0 * Podatki so informativnega značaja zaradi prevelikega izpada podatkov. 78 Poročilo kakovost zraka 2016 6.3 Epizode čezmerne onesnaženosti V letu 2016 nismo zabeležili preseganj opozorilne urne vrednosti. Najvišje urne ravni smo v tem letu izmerili v Kopru, in sicer 31.julija. Poletje ni prineslo dolgotrajnejšega vročega obdobja. V letu 2016 smo imeli nekaj obdobij, ko so bile presežene ciljne 8-urne vrednosti. To je bilo v zadnji tretjini maja, takrat je prevladovalo toplo, sončno vreme z jugozahodnimi vetrovi. V juniju, avgustu in septembru je prevladovalo nestanovitno vreme s pogostimi padavinami. Največ preseganj ciljne vrednosti smo zabeležili v juliju, takrat je bilo nekaj krajših obdobij z veliko sonca in visokimi temperaturami, ki so bila prekinjena z močnimi plohami in nevihtami. 6.4 Primerjava ravni onesnaženosti z EU Na raven ozona v veliki meri vplivajo podnebne razmere. Raven ozona je višja v južnem delu Evrope, ker je tvorba ozona intenzivnejša pri višjih temperaturah in močnejšem sončnem obsevanju. Visoka raven ozona je tudi v območjih zgoščenih izpustov predhodnikov ozona, kot na primer v sosednji Padski nižini, kar je lepo razvidno iz prikaza onesnaženosti posameznih merilnih mest v Evropski uniji (slika 6.6). Glede na doseganje skladnosti s ciljno vrednostjo sodi Slovenija v skupino z ozonom bolj obremenjenih držav. Slika 6.6: Prikaz 93.2 percentila, šestindvajsete najvišje dnevne 8-urne povprečne ravni O3 v Evropski uniji v letu 2014 [1]. Z barvo je prikazan razred, v katerega spada merilno mesto glede na 26. 8-urno povprečno raven. Poročilo kakovost zraka 2016 79 80 Poročilo kakovost zraka 2016 7. Dušikovi oksidi Dušikovi oksidi so spojine, ki so sestavljeni iz atomov kisika in dušika. Obstaja šest takšnih spojin: NO, NO2, N2O, N2O3, N2O4, N2O5. V ozračju je največ dušikovega monoksida (NO) in dušikovega dioksida (NO2). Iz izpustov prihaja v zrak največ dušikovega monoksida, ki se v ozračju postopno oksidira v dušikov dioksid. Zdravju je bolj škodljiv dušikov dioksid. Dušikovi oksidi spadajo med predhodnike ozona in posredno vplivajo na podnebne spremembe. Neposredni toplogredni učinek ima sicer nestrupeni N2O, ki je po učinku segrevanja ozračja takoj za CO2, CH4 in halogeniranimi ogljikovodiki [30]. 7.1 Izpusti Več kot polovico dušikovih oksidov prihaja v ozračje iz cestnega prometa, precejšen delež prispeva tudi proizvodnja električne in toplotne energije. Letni izpusti NOx v Sloveniji so leta 2015 znašali 35 tisoč ton. V obdobju 1980–2015 so se zmanjšali za 46 %. Največji vir izpustov NOx je v letu 2015 predstavljal cestni promet, ki je k skupnim državnim izpustom prispeval kar 53 %. Izpusti po glavnih kategorijah virov so prikazani na sliki 7.1 in 7.2. Slovenija izpolnjuje obveznosti iz Direktive (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (NEC Direktiva) [13] in iz Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja [26]. Skupni izpusti NOx so bili v letu 2015 za 22 % nižji od ciljne vrednosti (45 tisoč ton), ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje. Slovenija izpolnjuje zahteve iz Protokola o nadzoru nad dušikovimi oksidi h Konvenciji o one- snaževanju zraka na velike razdalje preko meja [26]. Skupne državne vrednosti izpustov dušikovih oksidov ne presegajo vrednosti iz izhodiščnega leta 1987. Izpusti dušikovih oksidov se podajajo kot vsota vseh dušikovih oksidov izraženih v ekvivalentu NO2. Poročilo kakovost zraka 2016 81 Slika 7.1: Letni izpusti dušikovih oksidov po sektorjih v Sloveniji. Slika 7.2: Izpusti dušikovih oksidov po sektorjih v Sloveniji v letu 2015. 7.2 Zahteve za kakovost zraka V Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [23] sta predpisani mejni in alarmna vrednost za zaščito zdravja ter kritična vrednost za zaščito vegetacije. Prikazane so v tabeli 7.1. 82 Poročilo kakovost zraka 2016 Tabela 7.1: Mejni, alarmna in kritična vrednost za dušikove okside ter WHO smernice. Cilj Čas merjenja Vrednost Dovoljeno število preseganj WHO Mejna vrednost Zdravje 1 ura 200 µg/m3 NO2 18 ur na leto 200 µg/m3 NO2 Mejna vrednost Zdravje Koledarsko leto 40 µg/m3 NO2 40 µg/m3 NO2 Alarmna vrednost Zdravje 1 Ura 400 µg/m3 NO2 Kritična vrednost Vegetacija Koledarsko leto 30 µg/m3 NOx 7.3 Ravni onesnaženosti Letna mejna vrednost NO2, ki je predpisana za zaščito zdravja, v letu 2016 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Ravno tako tudi ni bilo preseganj urne mejne vrednosti NO2 (tabela 7.2). Priporočene vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije, ki so enake, kot jih določa Uredba o kakovosti zunanjega zraka, torej tudi niso bile presežene. Za zaščito vegetacije je predpisana kritična letna vrednost NOx, ki se uporablja za neizpostavljena ruralna merilna mesta. V DMKZ med ruralna merilna mesta uvrščamo Rakičan pri Murski Soboti in Iskrbo, kjer pa ne merimo ravni NOx. V dopolnilni merilni mreži v to skupino sodijo vsa merilna mesta z izjemo merilnih mest Ljubljana Center, AMP Gaji v Celju in Maribor Vrbanski plato. Na nobenem ruralnem merilnem mestu kritična vrednost za NOx ni bila presežena (tabela 7.2). Porazdelitev urne ravni NO2 na merilnih mestih DMKZ je prikazana na sliki 7.3. Tudi najvišje izmerjene urne vrednosti so pod mejno urno vrednostjo, ki je lahko po zakonodaji presežena 18-krat v enem letu. Ravni NO2 imajo značilen letni in dnevni hod. Na urbanih in ruralnih merilnih mestih so bile najnižje ravni izmerjene v poletnih mesecih, ko so vremenske razmere za razredčevanje izpustov ugodnejše. V tem obdobju so manjši tudi izpusti dušikovih oksidov zaradi zmanjšanega prometa (dopusti, počitnice, večja uporaba koles). Ravni NO2 so najvišje pozimi, ko je ozračje najbolj stabilno in najslabše prevetreno, izpusti pa nekoliko višji kot poleti (tabeli 7.3 in 7.5 ter sliki 7.5, 7.6). Dnevni hod kaže, da so najnižje ravni izmerjene ponoči, čez dan so ravni višje (slika 7.7). Zjutraj in popoldne se pojavljata dve obdobji višjih ravni zaradi povečanih izpustov dušikovih oksidov ob jutranji in popoldanski prometni konici. Na sliki 7.7 lahko opazimo razliko med delavniki ter vikendi. Med delavniki so ravni višje zaradi intenzivnejšega prometa. Poročilo kakovost zraka 2016 83 Tabela 7.2: Razpoložljivost podatkov (% pod), povprečna letna (Cp) in maksimalna letna vrednost (max) izražene v µg/m3 ter število preseganj mejne (>MV) in alarmne (>AV) vrednosti za NO2. Razpoložljivost podatkov (% pod) in povprečna letna vrednost za NOx (Cp) izražena v µg/m3 v letu 2016. varovanje zdravja varovanje rastlin NO2 NOx Merilno mesto %pod Cp max >MV >AV %pod Cp Merilna mreža DMKZ LJ Bežigrad 99 29 174 0 0 99 58 Maribor 84 27 135 0 0 84 62 Celje 98 22 122 0 0 98 44 MS Rakičan 98 12 74 0 0 98 20 Nova Gorica 99 24 141 0 0 99 45 Trbovlje 97 18 82 0 0 99 37 Zagorje 98 24 89 0 0 98 50 Koper 92 15 87 0 0 92 22 Iskrba 99 2 16 0 0 / / Dopolnilna merilna mreža TE-TO Ljubljana Vnajnarje 98 9 110 0 0 94 10 Lafarge cement TE Šoštanj Zavodnje 98 5 65 0 0 98 6 Škale 99 9 73 0 0 99 11 TE Trbovlje Kovk 90 6 67 0 0 90 7 Dobovec 78 1 19 0 0 78 1 TE Brestanica Sv. Mohor 99 7 60 0 0 99 7 OMS MOL LJ Center 99 32 133 0 0 99 75 MO Celje AMP Gaji 96 16 103 0 0 98 37 MO Maribor MB Vrbanski 99 13 115 0 0 99 17 V zadnjih desetih letih je bilo zabeleženo preseganje letne mejne vrednosti za zaščito zdravja le na merilnem mestu Ljubljana Center, drugje preseganj ni bilo (tabela 7.6). Meritve kažejo, da se letne povprečne ravni dušikovega dioksida nekoliko spreminjajo (slika 7.8) predvsem zaradi meteoroloških pogojev, letna povprečja pa so na vseh merilnih mestih pod mejno vrednostjo. Ob toplejših zimah z več vetra in padavin ter ob manjšem številu temperaturnih inverzij so ravni nižje, ob nasprotnih pogojih pa višje. Podatki o povprečni letni ravni za posamezna merilna mesta od leta 1992 so prikazani v tabeli 7.6. Na sliki 7.8 je prikazana porazdelitev povprečne letne ravni NO2 na vseh merilnih mestih od leta 2002 naprej. 84 Poročilo kakovost zraka 2016 Is kr b a M S R ak i an K op er Tr b ov lje C el je N ov a G or ic a Z ag or je M ar ib or LJ B e ig ra d 0 50 100 150 200 250 300 U rn a r a v e n N O 2 ( µ g /m 3 ) Slika 7.3: Porazdelitev urne ravni NO2 na merilnih mestih DMKZ v letu 2016. Prikazana je najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. Rdeča črta prikazuje urno mejno vrednost. M S R ak i an K op er Tr b ov lje C el je N ov a G or ic a LJ B e ig ra d Z ag or je M ar ib or 0 200 400 600 800 1000 1200 U rn a r a v e n N O X ( µ g /m 3 ) Slika 7.4: Porazdelitev urne ravni NOx na merilnih mestih DMKZ v letu 2016. Prikazana je najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. Poročilo kakovost zraka 2016 85 Tabela 7.3: Povprečna mesečna raven NO2 (µg/m3) v letu 2016. Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 51 33 28 22 21 19 17 17 27 28 35 53 Maribor 29 35 29 21 20 19 20 17 18 32 48 Celje 43 29 27 21 18 13 11 11 13 13 20 39 MS Rakičan 20 14 7 9 8 8 6 11 14 15 13 20 Nova Gorica 34 25 20 16 13 12 19 17 23 26 35 55 Trbovlje 29 21 19 16 14 12 11 12 15 18 22 33 Zagorje 36 29 28 23 21 17 15 14 21 23 29 37 Koper 31 23 16 13 10 11 12 9 7 12 15 21 Iskrba 3 2 3 1 1 1 1 1 1 2 2 3 Vnajnarje 14 8 9 7 6 6 6 5 9 11 13 20 Zavodnje 8 4 5 4 3 3 4 4 5 6 6 14 Škale 21 11 10 7 5 4 5 4 6 6 9 17 Kovk 14 8 8 5 5 4 3 3 4 7 9 3 Dobovec 3 2 2 1 1 0 0 0 1 1 1 1 Sv. Mohor 15 7 5 2 2 2 4 3 5 6 9 18 LJ Center 40 34 35 30 34 25 25 22 27 23 28 55 AMP Gaji 28 13 14 12 11 8 7 6 8 17 24 37 Zelena trava 28 13 12 6 7 / / / / / / / Tabela 7.4: Maksimalna urna raven NO2 (µg/m3) po mesecih v letu 2016. Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 174 88 105 89 79 62 50 76 99 76 93 154 Maribor 108 97 74 75 53 61 57 91 53 117 135 Celje 122 83 93 83 66 48 35 35 46 32 74 93 MS Rakičan 74 54 59 48 35 23 32 54 61 67 58 70 Nova Gorica 88 67 77 66 53 79 73 70 88 69 104 141 Trbovlje 73 63 67 60 63 40 40 41 45 56 60 82 Zagorje 86 73 86 80 62 45 39 37 55 56 75 89 Koper 81 76 65 87 52 51 44 27 27 51 45 51 Vnajnarje 43 24 25 35 17 26 11 18 24 28 51 110 Zavodnje 31 17 19 35 30 9 30 57 53 32 29 65 Škale 63 73 25 35 26 15 28 55 33 45 26 49 Kovk 45 40 45 28 48 28 20 34 23 67 34 29 Dobovec 19 9 19 5 3 17 7 17 5 18 7 1 Sv. Mohor 60 31 21 27 21 13 13 15 18 33 47 47 LJ Center 107 80 93 80 70 71 68 58 71 48 60 133 AMP Gaji 103 41 53 50 40 29 28 24 43 52 75 84 Zelena trava 60 31 34 22 13 / / / / / / / 86 Poročilo kakovost zraka 2016 Tabela 7.5: Povprečna mesečna reven NOx (µg/m3) v letu 2016. Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bezigrad 132 57 41 29 28 24 28 26 39 53 72 165 Maribor 96 79 58 43 42 32 35 33 42 74 133 Celje 132 60 46 33 26 18 14 15 20 23 42 97 MS Rakičan 35 20 10 24 11 9 18 13 19 23 19 35 Nova Gorica 76 43 32 25 19 20 25 24 36 57 68 117 Trbovlje 66 37 31 26 24 21 19 21 28 39 48 83 Zagorje 95 60 52 42 37 32 27 27 34 45 57 87 Koper 45 30 20 16 11 13 11 23 20 20 19 28 LJ Center 111 73 64 48 55 36 36 38 58 68 85 225 Vnajnarje 13 5 9 8 7 6 5 8 11 13 12 22 Zavodnje 9 6 5 5 4 3 4 4 6 7 7 17 Škale 24 14 12 10 6 5 6 4 8 7 11 25 Kovk 15 10 10 7 7 5 4 3 5 8 10 5 Dobovec 4 2 2 2 1 1 1 0 1 1 2 0 Sv. Mohor 16 6 5 3 2 2 3 2 5 8 11 21 AMP Gaji 85 33 25 20 15 12 14 18 25 34 56 106 Zelena trava 37 15 15 10 10 / / / / / / / 0 10 20 30 40 50 60 70 80 Urbano okolje Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 10 20 30 40 50 60 70 80 Ruralno okolje R a v e n N O 2 ( µ g / m 3 ) p o m e se ci h Slika 7.5: Porazdelitev povprečne mesečne ravni NO2 na urbanih in ruralnih merilnih mestih v letu 2016. Prikazana je najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. Poročilo kakovost zraka 2016 87 0 50 100 150 200 Urbano okolje Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 50 100 150 200 Ruralno okolje R a v e n N O x ( µ g / m 3 ) p o m e se ci h Slika 7.6: Porazdelitev povprečne mesečne ravni NOx na merilnih mestih v urbanem in ruralnem okolju v letu 2016. Prikazana je najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. 88 Poročilo kakovost zraka 2016 Ta be la 7. 6: Po vp re čn a le tn a ra ve n N O 2 (µ g/ m 3 ) v le tih 19 92 –2 01 6. 19 92 19 93 19 94 19 95 19 96 19 97 19 98 19 99 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 LJ Fi go ve c 49 47 41 38 39 36 42 49 38 36 / / / / / / / / / / / / / / / LJ B ež ig ra d / / / / / / / / / / 29 32 29 27 29 28 29 31 35 31 22 29 26 30 29 LJ C en te r / / / / / / / / / / / / / / / / / 55 63 55 52 43 40 36 32 M ar ib or 50 53 45 39 39 38 39 39 44 38 36 37 31 33 39 37 34 32 34 34 33 32 30 31 27 M B V rb an sk i / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 12 13 14 13 19 13 C el je 32 37 37 35 33 / 29 28 30 26 24 27 24 26 28 23 21 22 26 25 27 26 28 29 22 Tr bo vl je / / / / / 29 29 26 28 / 28 32 27 24 23 22 23 17 20 17 17 16 17 18 18 Za go rje / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 23 20 25 24 N ov a G or ic a / / / / / / / / / / 27 27 25 24 24 25 30 28 29 28 26 25 19 22 24 K op er / / / / / / / / / / / / / / / / 21 19 21 22 18 21 17 17 15 M S R ak ič an / / / / / / / / / / 14 15 11 14 15 17 16 14 / 16 19 16 12 13 12 Is kr ba / / / / / / / / / / / 2 3 2 / 1 1 2 2 2 2 2 1. 6 2 2 Ze le na tra va / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 8 16 12 18 / Za vo dn je 3 5 11 9 5 7 7 6 7 6 / 6 5 3 4 3 3 4 5 9 10 8 7 7 5 Š ka le / / / / / / 8 8 8 6 / 8 9 5 9 8 8 9 8 8 8 9 7 8 9 K ov k 10 8 8 11 2 4 7 9 7 6 6 3 13 10 12 12 12 9 9 11 7 13 8 8 6 D ob ov ec / / / / / / / / / / / / / / / / / / 11 6 6 15 13 3 1 S ve ti M oh or / / / / / / / / / / / / 5 3 4 4 4 7 3 8 5 7 7 7 7 V na jn ar je / / / / / 4 3 5 4 5 6 5 5 4 5 5 5 4 4 7 8 8 7 9 9 A M P G aj i / / / / / 43 47 46 53 38 30 22 / / / / / / / / / 20 23 23 16 Poročilo kakovost zraka 2016 89 0 10 20 30 40 50 LJ Be igrad delovni dan vikend 0 10 20 30 40 50 Maribor delovni dan vikend 0 10 20 30 40 50 Nova Gorica delovni dan vikend 1: 00 2: 00 3: 00 4: 00 5: 00 6: 00 7: 00 8: 00 9: 00 10 :0 0 11 :0 0 12 :0 0 13 :0 0 14 :0 0 15 :0 0 16 :0 0 17 :0 0 18 :0 0 19 :0 0 20 :0 0 21 :0 0 22 :0 0 23 :0 0 24 :0 0 0 10 20 30 40 50 Koper delovni dan vikend P o v p re n a u rn a r a v e n N O 2 ( µ g /m 3 ) v d n e v u Slika 7.7: Urni potek ravni NO2 na merilnih mestih v urbanem in ruralnem okolju v letu 2016. 90 Poročilo kakovost zraka 2016 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 0 10 20 30 40 50 60 70 Le tn a r a v e n N O 2 (µ g / m 3 ) Slika 7.8: Porazdelitev povprečne letne ravni NO2 na vseh merilnih mestih za posamezna leta. Prikazana je najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. Poročilo kakovost zraka 2016 91 7.4 Primerjava ravni onesnaženosti z EU Slovenija je po količini izpustov dušikovih oksidov na prebivalca in po izpustih na površino ozemlja na sredini držav EU. Leta 2014 so v večini držav Evropske unije vsaj na enem merilnem mestu presegli mejno letno vrednost dušikovega dioksida. Le v enajstih državah, med njimi je tudi Slovenija, letna mejna vrednost na merilnih mestih, kjer se podatki poročajo Evropski okoljski agenciji, ni bila presežena. Kartografski prikaz kaže, da so v Evropski uniji najbolj izrazita prekoračenja letnih mejnih vrednosti predvsem v velikih mestih (slika 7.9). Slika 7.9: Prikaz povprečne letne ravni NO2 v Evropski uniji v letu 2014 [1]. Z barvo je prikazan razred v katerega spada merilno mesto glede na povprečno letno raven. 92 Poročilo kakovost zraka 2016 8. Žveplov dioksid Žveplov dioksid je onesnaževalo, ki je pred nekaj desetletji predstavljalo največji problem za onesnaženost zraka v slovenskih mestih in v okolici termoelektrarn. Največji viri so bili takrat energetika, industrija in kurjenje premoga v individualnih kuriščih. Z opuščanjem premoga v individualnih kuriščih, velikim zmanjšanjem deleža žvepla v tekočih gorivih, izgradnjo odžveplevalnih naprav pri termoenergetskih objektih in s prenehanjem proizvodnje v delu industrije, so se izpusti toliko zmanjšali, da je raven onesnaženosti zunanjega zraka z žveplovim dioksidom na merilnih mestih DMKZ že nekaj let še celo pod spodnjim ocenjevalnim pragom za varovanje zdravja ljudi. 8.1 Izpusti Največji viri žveplovega dioksida so proizvodnja električne in toplotne energije, raba goriv v industriji in industrijski procesi, v preteklosti pa tudi raba premoga za ogrevanje gospodinjstev. Letni izpusti SO2 v Sloveniji so leta 2015 znašali 5 tisoč ton. V primerjavi z letom 1980 so se zmanjšali kar za 98 %. Največji, več kot tretjinski delež k skupnim izpustom SO2 so v letu 2015 prispevale termoelektrarne in toplarne. Izpusti SO2 po sektorjih so prikazani na sliki 8.1 in 8.2. Slovenija izpolnjuje obveznosti iz Direktive (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (NEC Direktiva) [13] in Protokolu o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja [26]. Skupni izpusti žveplovega dioksida so bili v letu 2015 za 80 % nižji od ciljne vrednosti (27 tisoč ton), ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje. Slovenija prav tako izpolnjuje zahteve iz Protokola o nadaljnjem zmanjševanju emisij žvepla h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja [26]. Poročilo kakovost zraka 2016 93 Slika 8.1: Izpusti SO2 v Sloveniji po letih in sektorjih. Slika 8.2: Izpusti SO2 v Sloveniji po sektorjih v letu 2015. 8.2 Zahteve za kakovost zraka V Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [23] sta predpisani mejni in alarmna vrednost za zaščito zdravja ter kritični vrednosti za zaščito vegetacije. Prikazane so v tabeli 8.1. 94 Poročilo kakovost zraka 2016 Tabela 8.1: Mejni, kritični in alarmna vrednost za žveplov dioksid ter WHO smernice. Cilj Čas merjenja Vrednost Dovoljeno število preseganj WHO 10 minut 500 µg/m3 Mejna vrednost Zdravje 1 ura 350 µg/m3 24 Mejna vrednost Zdravje 1 dan 125 µg/m3 3 20 µg/m3 Alarmna vrednost Zdravje 1 ura (3 zaporedne) 500 µg/m3 Kritična vrednost Vegetacija koledarsko leto 20 µg/m3 Kritična vrednost Vegetacija zima (1.10-31.3) 20 µg/m3 8.3 Ravni onesnaženosti Povprečna letna raven SO2 je na vseh merilnih mestih precej pod kritično vrednostjo za zaščito rastlin. Na celotnem območju Slovenije so dnevne ravni celo pod spodnjim ocenjevalnim pragom za zaščito zdravja. Le na treh merilnih mestih je bilo zabeleženo posamično preseganje dnevne vrednosti, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Mejna in alarmna urna raven SO2 v letu 2016 nista bili preseženi na nobenem merilnem mestu. So pa občasno še vedno izmerjene nekoliko višje urne ravni okrog termoelektrarne Šoštanj. Podatki so zbrani v tabelah 8.2 do 8.5. Tabela 8.2: Povprečna letna in zimska raven (Cp), najvišja dnevna (Cmax) in najvišja urna (Cmax) raven izražene v µg/m3. Število preseženih dnevnih (>MV) in urnih mejnih (>MV) vrednosti ter število preseženih alarmnih vrednosti (>AV) in število preseženih dnevnih WHO priporočil v letu 2016. Leto Zima 1 ura 3 ure 1 dan Merilno mesto %pod Cp Cp Cmax >MV >AV Cmax >MV WHO LJ Bežigrad 99 6 6 29 0 0 21 0 1 Celje 97 6 7 36 0 0 15 0 0 Trbovlje 97 7 8 23 0 0 19 0 0 Zagorje 98 5 5 15 0 0 12 0 0 Hrastnik 94 6 6 39 0 0 11 0 0 Iskrba 100 0.3 0.3 / / / 4.2 0 0 Dopolnilna merilna mreža OMS - MOL LJ Center 98 2 2 22 0 0 6 0 / MO Celje AMP Gaji 97 4 5 136 0 0 12 0 / TE-TO Ljubljana Vnajnarje 97 3 4 58 0 0 12 0 / TE Šoštanj Šoštanj 99 2 3 75 0 0 16 0 / Topolšica 99 3 3 35 0 0 9 0 / Zavodnje 99 2 2 86 0 0 15 0 / Veliki vrh 99 3 3 148 0 0 23 0 / Graška gora 99 4 3 127 0 0 16 0 / Velenje 100 3 3 24 0 0 12 0 / Pesje 99 6 8 63 0 0 15 0 / Škale 99 5 4 61 0 0 14 0 / TE Trbovlje Kovk 76 5 5 65 0 0 15 0 / Dobovec 95 8 6 23 0 0 16 0 / Kum 83 5 4 94 0 0 28 0 / Ravenska vas 92 6 6 21 0 0 17 0 / TE Brestanica Sv. Mohor 97 3 4 58 0 0 17 0 / Poročilo kakovost zraka 2016 95 Z ag or je LJ B e ig ra d C el je H ra st n ik Tr b ov lje 0 100 200 300 400 U rn a r a v e n S O 2 ( µ g /m 3 ) Slika 8.3: Porazdelitev urne ravni SO2 na merilnih mestih DMKZ v letu 2016. Prikazana je najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. Rdeča črta prikazuje urno mejno vrednost. Raven onesnaženosti zunanjega zraka z SO2 se je od začetka meritev leta 1992 do leta 2016 močno znižala. Povprečna letna raven, najvišja dnevna raven in najvišja urna raven po letih za posamezna merilna mesta so podane v tabelah 8.6, 8.7 in 8.8. Znatno znižanje ravni (slika 8.4 in tabela 8.6) je posledica zmanjšanja izpustov (slika 8.1). Ravni na merilnih mestih državne mreže so do leta 2007 padale, nato pa so se ustalile na zelo nizki ravni. Na merilnih mestih okoli obeh termoelektrarn so razlike med posameznimi leti nekoliko večje in so odvisne od obratovanja naprav in vremenskih razmer. Posebej so očitna znižanja ravni po izgradnji odžveplovalnih naprav na posameznih blokih termoelektrarn (slika 8.4). Konec leta 2014 je z obratovanjem prenehala Termoelektrarna Trbovlje, kar se pozna tudi pri maksimalnih izmerjenih ravneh. 96 Poročilo kakovost zraka 2016 Tabela 8.3: Povprečna mesečna raven SO2 (µg/m3) v letu 2016. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 5 7 7 7 8 6 5 4 3 3 9 8 Celje 8 4 6 6 8 5 3 4 6 9 5 7 Trbovlje 11 8 6 4 8 4 7 7 11 7 9 6 Zagorje 5 5 7 4 7 3 4 2 3 4 4 7 Hrastnik 8 5 7 4 4 5 7 7 6 6 6 5 Iskrba 0.5 0.1 0.4 0.4 0.3 0.2 0.3 0.2 0.4 0.1 0.2 0.3 Vnajnarje 5 3 2 0 2 1 2 3 3 5 3 3 Šoštanj 3 0 1 2 1 2 3 1 3 3 3 2 Topolščica 2 4 2 2 1 2 3 4 5 5 4 2 Zavodnje 5 0 0 2 1 2 4 4 4 2 2 3 Veliki vrh 3 4 4 5 2 2 4 1 4 2 1 2 Graška gora 4 2 2 3 2 4 5 3 4 4 5 4 Velenje 5 4 3 3 3 4 4 5 1 4 5 2 Pesje 9 9 10 5 4 4 5 6 3 5 7 5 Škale 4 4 4 4 4 4 4 6 6 7 7 7 Kovk 6 3 4 5 6 8 9 4 7 5 5 4 Dobovec 6 7 7 7 7 10 12 6 11 6 4 9 Kum 3 7 3 5 6 6 5 3 2 6 7 7 Ravenska vas 6 5 8 5 9 8 6 4 6 5 5 9 Sv. Mohor 4 4 4 4 0 0 5 5 4 3 4 4 Lj Center 1 1 1 2 1 2 1 3 2 1 1 3 AMP Gaji 5 3 4 5 5 4 2 3 4 4 5 6 Tabela 8.4: Najvišja urna raven SO2 (µg/m3) po mesecih v letu 2016. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 18 23 20 18 17 17 13 22 14 12 15 29 Celje 28 16 28 16 20 21 9 36 20 34 17 29 Trbovlje 23 21 17 8 18 10 11 17 21 12 21 15 Zagorje 10 9 10 7 10 6 7 11 10 8 9 15 Hrastnik 19 22 17 7 9 8 10 22 18 12 15 39 Iskrba 4.2 0.3 3.0 1.7 1.5 0.9 1.2 2.4 2.5 0.3 2.9 2.8 Vnajnarje 39 25 18 15 13 20 12 32 14 12 56 58 Šoštanj 12 6 15 75 19 17 58 21 42 21 18 38 Topolšica 10 7 6 12 12 6 35 16 20 27 18 21 Zavodnje 12 7 3 86 42 7 26 24 19 15 24 39 Veliki vrh 12 11 9 34 20 5 64 27 148 116 80 79 Graška gora 9 9 9 37 13 12 43 20 26 30 18 127 Velenje 8 7 5 13 7 8 10 24 7 10 9 23 Pesje 20 13 15 39 8 11 17 26 63 19 15 30 Škale 13 13 14 25 9 9 20 23 14 58 22 61 Kovk 16 14 9 9 11 48 65 12 16 11 17 22 Dobovec 21 19 14 17 16 20 18 22 21 17 20 23 Kum 20 20 12 12 13 15 10 10 29 44 26 94 Ravenska vas 21 18 16 15 17 19 10 18 15 18 18 19 Sv. Mohor 21 27 7 11 2 3 14 30 11 16 18 58 LJ Center 5 4 7 6 22 11 5 17 7 4 4 14 AMP Gaji 94 20 31 24 31 35 13 37 27 15 26 136 Poročilo kakovost zraka 2016 97 Tabela 8.5: Najvišja dnevna raven SO2 (µg/m3) po mesecih v letu 2016. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 12 14 13 11 15 9 9 7 5 7 14 21 Celje 15 9 10 8 10 6 6 9 8 12 11 10 Trbovlje 16 14 15 7 12 9 10 12 19 11 15 12 Zagorje 8 8 8 6 9 4 6 5 4 7 7 12 Hrastnik 11 10 10 6 7 7 9 10 11 9 10 10 Vnajnarje 10 5 11 1 5 4 4 8 6 7 12 9 Šoštanj 9 1 4 16 4 5 12 6 8 7 5 7 Topolšica 6 6 3 4 2 2 7 8 7 7 9 5 Zavodnje 8 1 1 15 4 4 6 11 8 4 6 14 Veliki vrh 8 6 5 11 9 3 12 7 23 12 5 8 Graška gora 7 5 5 7 6 10 12 11 7 11 16 13 Velenje 6 6 4 5 6 6 8 12 3 5 8 3 Pesje 15 10 12 8 7 8 9 14 7 8 10 9 Škale 9 6 8 8 7 6 7 9 9 13 14 12 Kovk 11 8 7 6 9 12 11 10 9 7 15 12 Dobovec 10 15 11 13 12 14 15 12 16 14 14 13 Kum 15 15 9 10 11 11 8 6 4 11 16 28 Ravenska vas 13 13 15 10 14 14 9 8 10 13 17 17 Sv. Mohor 9 10 5 5 1 2 12 8 6 8 8 17 LJ Center 3 2 2 2 2 2 2 6 5 2 3 5 AMP Gaji 12 6 5 7 8 6 4 6 5 5 9 12 0 10 20 30 40 50 60 70 80 DMKZ 0 10 20 30 40 50 60 70 80 TES 19 92 19 93 19 94 19 95 19 96 19 97 19 98 19 99 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 TET Le tn a r a v e n S O 2 ( µ g / m 3 ) Slika 8.4: Porazdelitev povprečne letne ravni SO2 na merilnih mestih DMKZ in merilnih mestih v okolici TEŠ in TET za posamezna leta. Prikazana je najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. Rdeča črta prikazuje letno kritično vrednost. 98 Poročilo kakovost zraka 2016 Ta be la 8. 6: P ov pr eč na le tn a ra ve n S O 2 (µ g/ m 3 ) za ob do bj e 19 92 –2 01 6. R av ni ,k ip re se ga jo kr iti čn o vr ed no st za za šč ito ve ge ta ci je ,s o na pi sa ne v kr ep ki pi sa vi . 19 92 19 93 19 94 19 95 19 96 19 97 19 98 19 99 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 LJ Fi go ve c 51 39 27 23 25 24 22 15 10 9 / / / / / / / / / / / / / / / LJ B ež ig ra d 38 45 33 21 33 34 27 15 10 11 9 11 8 5 4 3 2 4 2 3 6 4 3 4 6 LJ C en te r / / / / / / / / / / / / / / / / / 6 5 4 4 2 2 2 2 M ar ib or 47 42 30 28 24 23 18 17 13 10 8 9 8 8 5 3 2 5 / 3 4 / / / / C el je 57 54 49 32 24 27 23 19 17 15 10 10 11 9 7 5 5 5 6 6 7 4 3 5 6 Tr bo vl je 69 71 49 48 37 40 32 23 18 14 15 16 9 15 7 3 2 5 3 7 7 4 4 6 7 H ra st ni k 62 51 32 29 24 27 25 21 23 17 22 8 15 10 9 6 5 4 4 5 5 6 3 4 6 Za go rje 71 60 48 41 34 31 27 21 18 18 16 21 20 12 6 5 4 / 8 7 3 5 5 3 5 N ov a G or ic a / / / / / / / / / / 6 7 7 7 7 7 8 4 / / / / / / / M S R ak ič an / / / / / / / / / / 5 5 5 5 6 5 6 / / / / / / / / Is kr ba / / / / / 2, 4 2, 4 1, 9 1, 6 1, 4 1, 3 1, 8 0, 9 1, 4 1, 2 0, 8 1, 8 1, 3 1, 3 1 0, 9 0, 4 0, 5 0, 5 0, 3 Ze le na tra va / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 5 7 4 5 / Š oš ta nj 49 48 38 29 34 29 44 42 52 51 43 24 13 11 8 9 6 4 7 5 7 4 5 4 2 To po lš či ca 54 51 32 20 20 18 20 17 18 11 15 16 6 5 4 3 2 3 3 3 3 2 3 5 3 Ve lik iv rh 71 54 49 49 57 53 63 72 56 52 56 45 30 33 20 14 8 5 6 6 7 4 4 4 3 Za vo dn je 51 44 46 26 33 42 43 42 31 21 23 15 8 12 8 6 3 6 6 4 4 5 3 2 2 Ve le nj e 19 19 12 6 10 11 10 10 7 5 8 8 6 4 5 3 4 2 2 3 4 1 3 3 3 G ra šk a go ra 39 42 47 27 28 36 32 32 34 15 21 10 6 6 6 5 4 3 2 2 2 3 3 4 4 Š ka le / / / / / / / 16 19 10 14 12 8 8 3 3 4 5 6 7 8 7 6 5 5 K ov k 73 59 70 58 35 76 55 57 53 40 10 52 61 30 12 9 12 8 8 11 10 8 7 6 5 D ob ov ec 30 50 29 36 41 66 54 41 35 39 40 28 31 23 6 7 8 6 6 8 7 7 6 6 8 K um 17 13 11 13 18 25 16 14 10 18 / / 4 6 4 7 9 5 8 4 6 5 4 4 5 R av en sk a va s 56 34 34 50 51 82 82 57 45 51 67 59 43 42 17 14 9 8 9 11 9 9 7 6 6 V na jn ar je / / / / 19 19 18 14 6 7 8 10 / 8 4 4 3 / 3 3 3 3 6 4 3 A M P G aj i / / / 26 24 28 27 22 20 6 / 8 5 3 1 / / / / / / 6 5 5 4 E IS K rš ko / / / / / 51 42 33 51 46 46 55 37 36 23 / / / / / / / / / / S v. M oh or / / / / / / / / / / / / 10 12 12 14 / 12 15 3 4 4 4 5 3 Poročilo kakovost zraka 2016 99 Tabela 8.7: N ajvišja urna raven S O 2 (µg /m 3)za obdobje 1992–2016. R avni,kipresegajo m ejno vrednostso napisane v krepkipisavi. 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 LJ Figovec 1328 1194 744 718 1009 919 796 520 128 468 / / / / / / / / / / / / / / / LJ B ežigrad 1257 1380 532 843 1198 1593 936 786 184 273 157 202 129 94 81 46 58 93 29 77 48 41 45 26 29 LJ center / / / / / / / / / / / / / / / / / 78 22 33 37 20 28 28 22 M aribor 928 396 304 286 223 211 161 157 117 180 89 70 64 58 60 21 32 35 68 56 / / / / C elje 719 797 733 993 263 975 623 228 379 666 224 619 396 157 90 76 82 37 64 210 89 43 41 36 36 Trbovlje 1456 943 765 797 785 1806 693 849 634 552 811 758 521 848 379 264 65 76 52 90 87 40 44 22 23 H rastnik 1430 638 663 844 1162 1930 978 963 720 731 2168 507 1799 549 134 260 81 52 46 228 103 44 69 16 39 Zagorje 1701 1000 716 606 605 914 1092 952 653 1111 788 693 1165 954 183 83 112 57 37 75 31 44 23 15 N ova G orica / / / / / / / / / / 64 131 89 98 80 64 35 52 / / / / / / / M S R akičan / / / / / / / / / / 58 55 45 53 54 64 49 / / / / / / / / Zelena trava / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 135 318 68 36 / Š oštanj 2383 2272 2739 1945 1412 1536 1495 2466 2855 2099 2000 1392 937 642 1028 643 360 342 1357 124 485 216 333 396 75 Topolščica 2021 2265 1482 878 1107 1050 1245 1345 987 835 1350 812 291 284 288 144 211 118 52 130 92 92 90 52 35 Velikivrh 1052 988 1142 1493 1543 1720 1530 2257 1678 1569 1450 1320 1329 1110 771 535 561 344 269 636 887 415 301 143 148 Zavodnje 1364 3272 2265 1242 1131 2154 2255 1963 1187 954 1536 947 680 1106 731 252 164 577 98 433 150 388 96 274 86 Velenje 735 1169 764 261 578 672 1316 709 563 187 725 361 164 210 86 87 151 37 110 89 93 60 19 140 24 G raška gora 1791 1904 2313 990 1270 1579 1076 1844 1505 990 1024 824 463 497 175 509 242 345 106 148 107 53 76 57 127 Š kale / / / / / / / / / / 522 396 220 262 184 100 161 104 81 190 131 67 75 230 61 K ovk 2084 1309 1917 1630 1622 3000 1916 2167 1237 1451 702 1806 1514 1063 511 958 312 389 159 201 564 681 286 28 65 D obovec 2507 3613 2429 4308 6021 6072 4548 3761 4073 3978 4043 2910 4056 1662 2290 2088 299 456 209 1036 200 343 277 26 23 K um 530 539 776 2324 1114 3640 1344 2020 1131 685 1210 1203 11 125 89 60 99 66 192 115 48 39 94 R avenska vas 1412 869 1103 1111 1078 2578 1846 1021 1471 1397 2093 1378 1779 3275 590 220 437 352 560 528 254 157 75 27 21 V najnarje / / / / / / / / / 374 248 232 327 212 115 115 52 45 85 75 63 101 47 58 A M P G aji / / / 873 283 947 603 339 356 355 289 74 222 67 / / / / / / 55 474 37 136 E IS K rško / / / / / 2687 1012 732 868 1473 1404 1427 877 836 1108 / / / / / / / / / / S v. M ohor / / / / / / / / / / / / 1385 416 455 74 82 66* 59 37 46 52 35 58 * Podatkiso inform ativnega značaja zaradiprevelikega izpada podatkov. 100 Poročilo kakovost zraka 2016 Ta be la 8. 8: N aj vi šj a dn ev na ra ve n S O 2 (µ g/ m 3 ) za ob do bj e 19 92 –2 01 6. R av ni ,k ip re se ga jo m ej no vr ed no st ,s o na pi sa ne v kr ep ki pi sa vi . 19 92 19 93 19 94 19 95 19 96 19 97 19 98 19 99 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 LJ Fi go ve c / / / 11 5 95 11 9 14 4 90 56 / / / / / / / / / / / / / / / / LJ B ež ig ra d 23 9 31 2 12 3 15 2 12 8 17 4 16 3 94 67 35 38 59 38 33 41 14 14 36 19 25 13 19 14 21 LJ ce nt er / / / / / / / / / / / / / / / / / 33 14 14 20 6 11 11 6 M ar ib or 22 1 22 0 12 1 11 9 12 2 91 69 82 75 36 37 35 22 31 24 11 22 28 12 19 27 / / / / C el je 30 8 38 7 21 2 23 7 99 27 5 11 7 10 6 16 5 10 2 11 1 72 10 0 44 35 15 20 22 26 22 34 15 23 12 15 Tr bo vl je 36 5 42 5 23 5 28 6 17 9 53 6 13 6 34 2 13 4 24 6 32 8 10 0 84 12 9 43 23 19 19 18 29 35 * 15 16 16 19 H ra st ni k 34 2 39 3 17 0 21 8 18 3 52 3 12 3 38 3 13 3 18 4 23 5 93 62 5 86 44 30 23 25 21 39 27 19 23 12 11 Za go rje 31 1 39 6 28 0 24 9 25 0 11 5 17 1 39 8 15 7 39 1 31 5 13 6 56 1 15 8 47 19 14 29 37 26 13 21 9 12 N ov a G or ic a / / / / / / / / / / 25 23 47 22 24 19 17 12 / / / / / / / M S R ak ič an / / / / / / / / / / 16 29 15 33 20 16 28 / / / / / / / / Is kr ba / / / / / / / / / / / / / / / / / 38 10 15 15 6 10 10 4 Ze le na tra va / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 28 26 31 12 / Š oš ta nj 51 6 44 1 55 0 38 1 47 1 28 1 36 6 45 3 56 0 52 6 55 3 28 8 16 5 11 6 30 8 78 54 33 85 28 44 41 25 33 16 To po lš či ca 56 2 31 3 29 3 13 2 16 4 14 9 18 4 18 4 25 5 85 25 4 82 10 2 42 29 22 26 19 10 13 12 12 15 17 9 Ve lik iv rh 67 3 35 5 26 8 35 3 44 6 36 8 47 2 55 6 38 3 26 9 34 4 41 3 26 3 19 1 10 6 72 10 1 42 28 42 51 37 29 25 23 Za vo dn je 39 4 42 9 68 6 22 4 32 6 49 7 40 1 10 46 34 4 14 0 44 2 18 2 72 22 1 85 49 40 69 22 32 18 51 14 22 15 Ve le nj e 27 8 18 2 13 5 74 91 12 7 11 3 21 2 60 54 57 66 64 27 24 26 22 10 14 15 13 5 9 14 12 G ra šk a go ra 38 3 35 7 41 2 24 0 17 7 36 6 26 8 30 0 34 3 12 6 19 6 88 99 59 55 72 30 27 17 19 15 14 13 15 16 Š ka le 27 4 29 3 13 9 68 13 1 75 55 66 41 33 19 23 25 24 29 25 19 28 14 K ov k 36 4 34 7 46 2 41 7 51 4 10 67 37 5 81 6 36 0 29 3 25 8 38 3 84 4 21 9 88 65 38 36 29 56 52 65 23 15 15 D ob ov ec 43 2 60 7 26 4 46 0 96 7 19 16 64 8 99 8 84 1 15 16 69 5 33 2 83 7 34 6 19 6 12 7 41 10 2 35 11 0 36 58 32 17 16 K um 28 8 89 78 21 3 20 0 28 7 10 3 19 3 16 5 22 9 / / 78 10 1 6 25 41 30 37 18 30 19 14 24 28 R av en sk a va s 27 9 15 1 27 1 24 7 38 3 81 3 37 7 86 0 35 3 60 1 58 0 32 5 82 4 49 0 12 0 55 67 42 38 72 38 30 25 19 17 V na jn ar je / 97 92 12 1 13 1 89 12 6 99 49 56 53 51 83 57 42 42 22 / 20 28 16 * 16 21 14 12 A M P G aj i / / / 23 1 88 24 7 13 0 12 1 12 0 40 38 41 45 28 20 / / / / / / 20 30 11 12 E IS K rš ko / / / / / 41 9 36 3 14 2 31 7 24 0 28 5 35 6 34 7 27 6 28 0 / / / / / / / / / / S v. M oh or / / / / / / / / / / / / 11 4 41 90 49 * / 36 41 * 31 28 14 29 15 17 * Po da tk is o in fo rm at iv ne ga zn ač aj a za ra di pr ev el ik eg a iz pa da po da tk ov . Poročilo kakovost zraka 2016 101 8.4 Primerjava ravni onesnaženosti z EU Po izpustih žveplovih oksidov je Slovenija v sredini držav EU. Od leta 1980 so se izpusti žveplovega dioksida na prebivalca v Sloveniji zmanjšali za več kot petindvajsetkrat, tako da so sedaj preračunani na prebivalca manjši kot na primer v Nemčiji ali v Veliki Britanji. Raven onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom v EU je nizka. V vseh državah Evropske unije so izmerjene ravni v povprečju vseh postaj daleč pod mejno vrednostjo. Le na enem merilnem mestu v industrijskem okolju so v celotni EU v letu 2014 zabeležili preseganje mejnih vrednosti. Tako je nekdaj zelo pereč problem čezmernih ravni žveplovega dioksida zaradi izvajanja učinkovitih ukrepov, predvsem razžveplovanja dimnih plinov termoelektrarn in zmanjšanja vsebnosti žvepla v gorivih, praktično rešen tudi na nivoju Evropske unije. 102 Poročilo kakovost zraka 2016 9. Ogljikov monoksid Ogljikov monoksid je onesnaževalo, ki nastaja zaradi nepopolnega zgorevanja v kuriščih in motorjih z notranjim zgorevanjem ter pri tehnoloških procesih v industriji. Raven onesnaženosti zunanjega zraka z ogljikovim monoksidom je na merilnih mestih DMKZ že nekaj let pod spodnjim ocenjevalnim pragom (8-urne vrednosti ne presegajo 5 mg/m3). 9.1 Izpusti Letni izpusti CO v Sloveniji so leta 2015 znašali 110 tisoč ton in so prikazani na sliki 9.1. V obdobju 1980–2015 so se zmanjšali za 59 %. Največji, več kot polovični delež k skupnim izpustom CO, so v letu 2015 prispevale male kurilne naprave (slika 9.2). V preteklosti je večinski delež izpustov CO izhajal iz prometa. Z napredkom tehnike bencinskih motorjev in uvedbo katalizatorjev pa glavni delež prispevajo mala kurišča, predvsem zaradi uporabe trdih goriv v zastarelih kotlih in pečeh. Slika 9.1: Letni izpusti ogljikovega monoksida po sektorjih v Sloveniji. Poročilo kakovost zraka 2016 103 Slika 9.2: Izpusti ogljikovega monoksida po sektorjih v Sloveniji v letu 2016. 9.2 Zahteve za kakovost zraka V Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [23] je predpisana mejna vrednost za zaščito zdravja. Mejna vrednost ter smernice WHO so prikazane v tabeli 9.1. Tabela 9.1: Mejna vrednost za ogljikov monoksid ter WHO smernice. Cilj Čas merjenja Vrednost WHO Mejna vrednost Zdravje 8-urno povprečje 10 mg/m3 10 mg/m3 1 ura 30 mg/m3 9.3 Ravni onesnaženosti Ravni ogljikovega monoksida so na območju večine ozemlja Slovenije zelo nizke, zato ga merimo le na štirih merilnih mestih. Za ogljikov monoksid je predpisana 8-urna mejna vrednost. V letu 2016 so bile ravni onesnaženosti na vseh merilnih mestih precej pod mejno vrednostjo (tabela 9.2). V zadnjih desetih letih so najvišje dnevne 8-urne povprečne vrednosti celo pod spodnjim ocenjevalnim pragom. Na vseh merilnih mestih so ravni pod priporočenimi vrednostmi svetovne zdravstvene organizacije. 104 Poročilo kakovost zraka 2016 Tabela 9.2: Razpoložljivost podatkov (% pod), povprečna letna raven (Cp) in najvišja 8-urna raven (Cmax) v mg/m3, število preseženih mejnih vrednosti (MV) in WHO priporočil v letu 2016. Leto 8 ur 1ura % pod Cp Cmax MV WHO LJ Bežigrad 97 0,6 3,0 0 0 Maribor 99 0,5 2,2 0 0 Trbovlje 96 0,6 3,2 0 0 Krvavec 95 0,2 0,4 0 0 K rv av ec M ar ib or LJ B e ig ra d Tr b ov lje 0 1 2 3 4 5 U rn a r a v e n C O ( m g /m 3 ) Slika 9.3: Porazdelitev urne ravni CO na merilnih mestih DMKZ v letu 2016, Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. S + je označena povprečna letna raven. 9.4 Primerjava ravni onesnaženosti z EU V vseh državah EU je raven onesnaženosti zraka z ogljikovim monoksidom nizka. Mejna vrednost v letu 2015 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Slovenija je po onesnaženosti zraka z ogljikovim monoksidom, kakor tudi po izpustih na prebivalca in na enoto površine ozemlja, v povprečju držav Evropske unije. Poročilo kakovost zraka 2016 105 106 Poročilo kakovost zraka 2016 10. Benzen Benzen je aromatska spojina s kemijsko formulo C6H6. Je bistra, brezbarvna, lahko hlapna in zelo vnetljiva tekočina. Spada med nemetanske lahko-hlapne ogljikovodike - NMVOC (Non Methane Volatile Organic Compounds), ki predstavljajo širok spekter snovi in nekateri med njimi škodljivo vplivajo na zdravje ljudi. Te snovi povečujejo tvorbo prizemnega ozona. Benzen je kancerogen in v telo prihaja preko respiratornega sistema. Ob dolgotrajni izpostavljenosti vpliva na spremembo genetskega materiala v celicah. Kronična izpostavljenost lahko poškoduje kostni mozeg, kar povzroča zmanjšanje števila belih in rdečih krvnih celic. Benzen je dokaj stabilna spojina, ki lahko v ozračju ostane več dni in se zato lahko prenaša na daljše razdalje. V tem času se iz ozračja izloča s pomočjo fotokemičnih reakcij, ki vodijo do tvorbe ozona. Glavni vir izpustov benzena je promet. Benzen je namreč ena izmed sestavin motornega bencina. Drugi viri benzena so še industrija nafte in plina ter dejavnosti, pri katerih se uporabljajo oziroma proizvajajo veziva, barve in topila. Vir benzena so tudi individualna kurišča, ki v zadnjem času za kurjenje uporabljajo vse več lesa in lesnih odpadkov. Naravni izvor benzena so vulkani in gozdni požari. Prisoten je tudi v cigaretnem dimu. 10.1 Izpusti Benzen v državnih evidencah onesnaževal zraka ne nastopa kot samostojno onesnaževalo. Izpusti benzena so zajeti med izpuste vseh nemetanskih hlapnih organskih snovi (NMVOC). NMVOC so pomembni tudi kot predhodniki ozona. Izpusti NMVOC so se od leta 1990 več kot prepolovili. Najbolj, skoraj za faktor 10, so se zmanjšali izpusti NMVOC iz cestnega motornega prometa, kot posledica uvajanja katalizatorjev in ukrepov za zmanjševanje izhlapevanja bencina iz motornih vozil. Danes znaten del izpustov NMVOC prispevajo male kurilne naprave, ki so predvsem produkti nepopolnega zgorevanja v zastarelih kurilnih napravah na les. Izpusti NMVOC po glavnih kategorijah virov so prikazani na slikah 10.1 in 10.2. Poročilo kakovost zraka 2016 107 Slika 10.1: Letni izpusti nemetanskih lahko-hlapnih ogljikovodikov po sektorjih v Sloveniji. Slika 10.2: Izpusti nemetanskih lahko-hlapnih ogljikovodikov po sektorjih v Sloveniji v letu 2015. 108 Poročilo kakovost zraka 2016 10.2 Zahteve za kakovost zraka Mejna vrednost za benzen je predpisana v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [23]. Prikazana je v tabeli 10.1. Tabela 10.1: Mejna vrednost za benzen. Cilj Čas merjenja Vrednost Mejna vrednost Zdravje Koledarsko leto 5 µg/m3 10.3 Ravni onesnaženosti Raven benzena stalno merimo na merilnih mestih Ljubljana Bežigrad in Maribor Center. Raven ocenimo s primerjavo izmerjenih in predpisanih mejnih vrednosti. Izmerjene ravni so prikazane v tabeli 10.2. Povprečna letna raven benzena je bila v letu 2016 na obeh lokacijah pod mejno vrednostjo. V Mariboru je bila povprečna raven benzena v letu 2016 nekoliko nižja kot leta 2015. V Ljubljani je bila višja, kar je posledica okvare inštrumenta v juliju in avgustu, ko so ravni najnižje in se na račun le teh zniža povprečna letna vrednost. Od leta 2009 so vrednosti pod spodnjim ocenjevalnim pragom, ki je 2 µg/m3. Ravni benzena so na obeh postajah višje v zimskem obdobju, kar je posledica slabših pogojev za razredčevanje v hladni polovici leta in tudi povečanih izpustov iz individualnih kurišč (slika 10.3). Tabela 10.3 in slika 10.4 prikazujeta primerjavo ravni benzena po letih. V Ljubljani je bilo v vseh letih več kot polovica izmerjenih urnih vrednosti celo pod 1 µg/m3, v Mariboru so vrednosti malenkost višje. Po letu 2009 je v Mariboru zaznati padec ravni benzena. V tem letu na tem merilnem mestu ni bilo meritev benzena januarja in februarja, ko so ravni benzena najvišje. Poleg tega se je v tem letu znatno zmanjšal promet v neposredni okolici merilnega mesta kar je pripomoglo k velikemu znižanju ravni benzena. Tabela 10.2: Razpoložljivost urnih podatkov (% pod.) in povprečna letna raven (Cp) benzena. % pod. Cp (µg/m3) LJ Bežigrad 77 1.9 Maribor 81 1.4 Tabela 10.3: Povprečna letna raven benzena na različnih postajah v µg/m3. 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 LJ Bežigrad 2.1 2.4 1.7 1.8 1.8 1.4 1.6 1.0 1.3 1.9 Maribor 3.6 3.8 1.5 1.8 2.1 1.6 1.8 1.5 1.6 1.4 10.3.1 Primerjava ravni onesnaženosti z EU V Evropi je bila leta 2015 letna mejna vrednost presežena le na dveh merilnih mestih; v Nemčiji na postaji tipa industrija in v Italiji na prometni postaji. Poročilo kakovost zraka 2016 109 0 2 4 6 8 10 12 14 16 LJ Be igrad Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 2 4 6 8 10 12 14 Maribor D n e v n a r a v e n b e n ze n ( n g / m 3 ) Slika 10.3: Porazdelitev urnih vrednosti ravni benzena po mesecih v letu 2016. Prikazan je 5. in 95. percentil, oba kvartila in mediana. 0 2 4 6 8 10 12 LJ Be igrad 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 0 2 4 6 8 10 12 Maribor U rn a r a v e n b e n ze n a ( µ g / m 3 ) p o l e ti h Slika 10.4: Porazdelitev urnih vrednosti ravni benzena po letih na postajah Ljubljana Bežigrad in Maribor. Prikazan je 5. in 95. percentil, oba kvartila in mediana. Rdeča črta prikazuje letno mejno vrednost. 110 Poročilo kakovost zraka 2016 11. Živo srebro v zraku Največji izpusti živega srebra so posledica zgorevanja premoga in ostalih fosilnih goriv, proizvodnje cementa, sežiganja odpadkov, pridobivanja zlata ter izpusti iz kovinske industrije. Živo srebro negativno vpliva na jetra, ledvice ter prebavni in respiratorni sistem. Povzroča lahko tudi okvaro živčevja. Živo srebro se bioakumulira in tako še dodatno negativno vpliva na kopenska in vodna živa bitja, vključno s človekom. 11.1 Izpusti Letni izpusti živega srebra (Hg) so v Sloveniji leta 2015 znašali 0,2 tone. V primerjavi z letom 1990 so se zmanjšali za 51 %. Največji delež k skupnim državnim izpustom živega srebra je v letu 2015 prispevala proizvodnja elektrike in toplote (27 %). Slovenija izpolnjuje zahteve iz Protokola o težkih kovinah h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje [26], saj skupne državne količine izpustov živega srebra ne presegajo vrednosti iz leta 1990. Izpusti živega srebra po glavnih kategorijah virov so prikazani na slikah 11.1 in 11.2 Slika 11.1: Letni izpusti Hg po sektorjih v Sloveniji. Poročilo kakovost zraka 2016 111 Slika 11.2: Viri izpustov živega srebra v Sloveniji za leto 2015. 11.2 Ravni onesnaženosti Meritve ravni celotnega živega srebra v zraku izvajamo na merilnem mestu Iskrba. Zaradi težav z merilnikom tudi v letu 2016 nismo dosegli zahtevane kakovosti, niti pokritosti z meritvami večjih od 75 %. Podani rezultati meritev Hg v zraku so zaradi tega zgolj informativnega značaja. Slika 11.3 prikazuje izmerjene ravni živega srebra od leta 2009 dalje, ko smo pričeli z meritvami. Slika 11.3: Porazdelitev dnevne ravni Hg na Iskrbi po letih. Za vsako leto je prikazana najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. 112 Poročilo kakovost zraka 2016 11.3 Primerjava ravni onesnaženosti z EU Ravni Hg v zraku, ki smo jih poročali na EMEP in EAA za merilno mesto Iskrba so med najnižjimi v Evropi, s povprečno letno vrednostjo nižjo od 1,3 ng/m3 [1]. Slika 11.4: Geografska porazdelitev Hg v zraku v Evropi v letu 2014 [31]. Poročilo kakovost zraka 2016 113 114 Poročilo kakovost zraka 2016 12. Kakovost padavin Kemijska sestava padavin je eno izmed meril onesnaženosti zraka. S stališča kakovosti zraka je v padavinah najpomembnejša vsebnost produktov oksidacije najpogostejših onesnaževal v zraku (SO2, NOx, CO, ogljikovodiki). Le-ti so v obliki disociiranih kislin (SO2−4 , NO − 3 , CO 2− 3 , Cl−) povzročitelji kislosti padavin. H kislosti padavin lahko v manjši meri prispevajo tudi specifična onesnaževala (fluoridi, fosfati, organske kisline). Te spojine se v primerjavi z žveplovimi in dušikovimi spojinami pojavljajo v nižjih ravneh. V skladu z mednarodnim dogovorom so kisle padavine tiste, katerih pH vrednost je manjša od 5,6 [32]. Kislost padavin je odvisna od razmerja anionov disociiranih kislin in kationov, ki izvirajo iz topnih soli. Anioni kislin povečujejo kislost padavin, medtem ko kationi (Na+, K+, Mg2+, Ca2+, NH+4 ) padavine nevtralizirajo ali naredijo celo alkalne. Dušikove spojine prispevajo k evtrofikaciji. Spremljanje padavin določa Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in PAH v zunanjem zraku [25]. Za parametre v padavinah mejne in ciljne vrednosti niso določene. Meritve na merilnem mestu Iskrba izvajamo tudi v okviru programa EMEP Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja [26]. 12.1 Raven vrednosti pH, električne prevodnosti in onesnaženosti padavin z nekaterimi anorganskimi ioni 12.1.1 Mesečna raven vrednosti pH, električne prevodnosti in onesnaženosti pa- davin z nekaterimi anorganskimi ioni Vzorčenje za določitve pH vrednosti, električne prevodnosti in ravni posameznih anorganskih ionov izvajamo v skladu s Priročnikom GAW No. 160 [33]. Za vzorčenje uporabljamo t.i. wet-only vzorčevalnike, ki zajamejo le mokri del padavin. Vzorčenje poteka v okviru državne merilne mreže na petih merilnih mestih v Sloveniji. Na merilnih mestih Iskrba in LJ Bežigrad izvajamo dnevno vzorčenje padavin, na merilnih mestih Škocjan, Rateče in MS Rakičan pa vzorčenje izvajamo tedensko. Na merilnem mestu Rateče, je v letu 2009 zaradi okvare vzorčevalnika prišlo do izpada večje količine padavin, zato rezultate teh meritev podajamo zgolj informativno. Zaradi gradnje prizidka na merilnem mestu LJ Bežigrad je v letu 2013 vzorčenje potekalo le do konca meseca oktobra zato rezultate meritev podajamo zgolj informativno, med tem ko v letih 2014 in 2015 vzorčenj nismo Poročilo kakovost zraka 2016 115 mogli izvajati, torej meritev ni. V septembru leta 2010 zaradi izrednih razmer na merilnem mestu Iskrba ni bila zbrana celotna količina padavin, zato tudi te podatke podajamo zgolj informativno. Povprečne letne vrednosti pH, električne prevodnosti in ravni ionov v padavinah so podane v tabeli 12.1. V letu 2016 smo zabeležili nekoliko večjo količino padavin kot v letu 2015. Iz slike 12.1 je razvidno, da so ravni posameznih ionov v padavinah po posameznih merilnih mestih na približno enakem nivoju. Za večino ionov so najnižje na merilnem mestu Rateče, najvišje pa na merilnem mestu Škocjan. Tabela 12.1: Srednja vrednost (Cp), minimum (Cmin) in maksimum (Cmax) pH, električna prevodnost pri 25 ◦C (el. prev.) (µS/cm) in ravni elementov v padavinah (mg/L) na vzorčevalnih mestih DMKP v letu 2016. pH El. prev. NH+4 -N NO − 3 -N SO 2− 4 -S Cl − Ca2+ Mg2+ Na+ K+ Iskrba Cp 5,26 9 0,278 0,933 0,755 0,467 0,368 0,051 0,279 0,050 Cmin 4,37 2 0,023 0,135 0,014 0,007 0,024 0,003 0,008 0,005 Cmax 6,98 39 6,61 12 19,7 8,46 3,97 0,603 5,33 6,37 LJ Bežigrad Cp 5,22 8,79 0,371 1,02 0,720 0,340 0,332 0,045 0,196 0,041 Cmin 3,91 3 0,060 0,238 0,073 0,030 0,040 0,003 0,008 0,005 Cmax 6,91 67 7,96 19,2 25,2 4,32 4,25 0,403 2,70 1,06 Škocjan Cp 5,24 11 0,354 1,286 0,786 0,605 0,439 0,096 0,370 0,044 Cmin 4,17 5 0,079 0,614 0,300 0,027 0,043 0,010 0,010 0,010 Cmax 6,88 53 2,66 10,5 2,55 4,26 2,29 0,352 2,62 0,196 Rateče Cp 5,52 6 0,264 0,737 0,434 0,151 0,247 0,029 0,084 0,028 Cmin 4,53 2 0,046 0,191 0,086 0,30 0,046 0,010 0,010 0,010 Cmax 6,52 19 1,07 2,51 2,16 0,649 1,22 0,144 0,404 0,170 MS Rakičan Cp 5,51 8 0,537 1,17 0,778 0,165 0,305 0,040 0,087 0,062 Cmin 4,52 5 0,077 0,144 0,095 0,064 0,034 0,010 0,010 0,010 Cmax 7,15 36 7,92 15 6,39 2,16 3,22 0,377 1,36 1,01 Slika 12.1: Povprečna letna reven posameznih ionov v letu 2016. Padavine so na vseh merilnih mestih praviloma bolj kisle v hladnem obdobju leta (slika 12.2). Izjema so decembrske padavine izmerjene na merilni postaji MS Rakičan, v katerih smo izmerili 116 Poročilo kakovost zraka 2016 najvišjo letno vrednost pH. Zaradi majhne količine padavin v decembru 2016 je bilo v zraku precej delcev, ki so se izprali v padavine in nevtralizirali kisle komponente. V decembrskih padavinah na merilni postaji MS Rakičan smo izmerili približno 10-krat višje ravni Ca2+ in Mg2 + ionov kot je letno povprečje. Slika 12.2: Povprečne mesečne pH vrednosti padavin v letu 2016. Porazdelitev mokrih depozicij ionov, ki najbolj vplivajo na zakisljevanje in evtrofikacjo po mesecih je prikazana na slikah od 12.3 do 12.5. Depozicije nitratnih in sulfatnih ionov so praviloma višje v mesecih z večjo količino padavin, medtem ko so depozicije amonijevih ionov nekoliko višje v poletnih mesecih. Slika 12.3: Mesečna mokra depozicija dušika nitratnega izvora v padavinah v letu 2016. Poročilo kakovost zraka 2016 117 Slika 12.4: Mesečna mokra depozicija žvepla sulfatnega izvora v padavinah v letu 2016. Slika 12.5: Mesečna mokra depozicija dušika amoniakalnega izvora v padavinah v letu 2016. 12.1.2 Letna raven vrednosti pH, električne prevodnosti in onesnaženosti padavin z nekaterimi anorganskimi ioni Na sliki 12.6 je prikazana povprečna letna pH vrednosti padavin od leta 2003 dalje. V letu 2016 so bile podobno kot v preteklih letih najmanj kisle (najvišja pH vrednost) padavine z merilnih mest Rateče in MS Rakičan, za spoznanje bolj kisle so bile padavine z merilnih mest LJ Bežigrad, Škocjan in Iskrba. 118 Poročilo kakovost zraka 2016 Slika 12.6: Povprečne letne pH vrednosti padavin od leta 2003 dalje. Na merilnem mestu Rateče, je v letu 2009 zaradi okvare vzorčevalnika prišlo do izpada večje količine padavin, zato rezultate teh meritev podajamo zgolj informativno. Zaradi gradnje prizidka na merilnem mestu LJ Bežigrad je v letu 2013 vzorčenje potekalo le do konca meseca oktobra zato rezultate meritev podajamo zgolj informativno, med tem ko v letih 2014 in 2015 vzorčenj nismo mogli izvajati, torej meritev ni. V septembru leta 2010 zaradi izrednih razmer na merilnem mestu Iskrba ni bila zbrana celotna količina padavin, zato tudi te podatke podajamo zgolj informativno. Podatki, ki jih podajamo informativno, so v grafih prikazani z enako barvo vendar šrafirano. Tabela 12.2: Letna količina padavin (mm) in letna mokra depozicija elementov v padavinah (g/m2) na vzorčevalnih mestih DMKP v letu 2016. Količina padavin H+∗ NH+4 -N NO − 3 -N SO 2− 4 -S Cl − Ca2+ Mg2+ Na+ K+ Iskrba 1580 8,7x10−3 0,342 0,333 0,398 0,783 0,582 0,081 0,440 0,079 LJ Bežigrad 1118 6,7x10−3 0,322 0,256 0,269 0,380 0,371 0,051 0,219 0,046 Škocjan 1384 7,9x10−3 0,380 0,402 0,363 0,837 0,607 0,096 0,512 0,061 Rateče 1590 4,8x10−3 0,327 0,266 0,231 0,242 0,395 0,047 0,134 0,044 MS Rakičan 688 2,1x10−3 0,287 0,182 0,179 0,114 0,210 0,027 0,060 0,043 * Skupna depozicija H+ je izračunana iz izmerjenih pH vrednosti. Poročilo kakovost zraka 2016 119 Mokra depozicija nekaterih ionov (za amonij, nitrat in sulfat izraženo kot: NH+4 -N, NO − 3 -N oziroma SO2−4 -S) v letu 2016 je prikazana na sliki 12.7. Depozicije klorida in natrija so v direktni povezavi z oddaljenostjo merilnih mest od morja. Depozicije ionov, ki odločilno vplivajo na zaki- sljevanje in evtrofikacijo so bile v letu 2016 kljub ne največji količini padavin najvišje na merilnem mestu Škocjan. Nekoliko nižje depozicije ionov smo ob nekoliko večji količini padavin zabeležili na merilnem mestu Iskrba. Še nekoliko nižje so bile dpozicije ionov na merilnem mestu LJ Bežigrad, kjer pa je bila tudi količina padavin manjša kot na Iskrbi. Ob največji količini padavin, zbranih na merilnem mestu Rateče, smo na tem merilnem mestu zabeležili depozicije ionov, ki so primerljive z merilnim mestom LJ Bežigrad. Najnižje depozicije ionov smo zabeležili na merilnem mestu MS Rakičan, kjer pa je bila količina padavin približno polovico manjša kot v Ratečah. Glede na to, da so vsa merilna mesta razen LJ Bežigrad dokaj oddaljena od neposrednih virov onesnaženja ocenjujemo, da bi lahko bile visoke koncentracije in posledično depozicije ostalih ionov na merilnih mestih Škocjan in Iskrba povezane povezane predvsem s transportom onesnaženja na velike razdalje preko meja. Slika 12.7: Mokra depozicija nekaterih ionov po merilnih mestih v letu 2016. Vrednosti letnih mokrih depozicij ionov, ki najbolj vplivajo na zakisljevanje in evtrofikacijo so prikazane na slikah od 12.8 do 12.10. Zaradi znatno večje količine padavin, so tudi depozicije posameznih ionov v letu 2016 nekoliko višje kot v letu 2015. 120 Poročilo kakovost zraka 2016 Slika 12.8: Mokra depozicija dušika nitratnega izvora v padavinah po letih. Za podatke, ki jih podajamo informativno, in so v grafih prikazani z enako barvo vendar šrafirano, velja enako kot na sliki 12.6. Slika 12.9: Mokra depozicija žvepla sulfatnega izvora po letih. Za podatke, ki jih podajamo informativno, in so v grafih prikazani z enako barvo vendar šrafirano, velja enako kot na sliki 12.6. Poročilo kakovost zraka 2016 121 Slika 12.10: Mokra depozicija dušika amoniakalnega izvora po letih. Za podatke, ki jih podajamo informativno, in so v grafih prikazani z enako barvo vendar šrafirano, velja enako kot na sliki 12.6. 12.1.3 Primerjava ravni onesnaženosti z EU Raven kislosti padavin v Sloveniji, z izjemo Rateč, je primerljiva z večino EMEP merilnih mest v centralni Evropi [34]. Kislost padavin v Ratečah je primerljiva z manj kislimi padavinami v Skandinaviji. Raven amonijevega iona, izražena v mg elementa N/l je na vseh merilnih mestih v Sloveniji nizka, z izjemo ravni na merilnem mestu MS Rakičan, kjer je le-ta primerljiva z višjimi ravnmi v centralni Evropi. Raven ionov, ki odločilno prispevajo k zakisljevanju in evtrofikaciji okolja (NO−3 , SO 2− 4 ), so praktično v vseh krajih v Sloveniji med najnižjimi v Evropi (slika 12.11). Padavine z merilnih mest na Iskrbi in v Škocjanu se uvrščajo v spodnjo tretjino, medtem ko so padavine z merilnega mesta MS Rakičan srednje onesnažene. Pri primerjavi rezultatov je potrebno upoštevati, da so EMEP postaje umeščene v neizpostavljeno podeželsko okolje. 122 Poročilo kakovost zraka 2016 (a) pH (b) Amonij (c) Sulfat (d) Nitrat Slika 12.11: Geografska porazdelitev vrednosti pH ter ravni amonija, sulfata in nitrata (mg/l) v padavinah po Evropi v letu 2015 [34]. Poročilo kakovost zraka 2016 123 12.2 Raven onesnaženosti padavin s težkimi kovinami Meritve kovin v padavinah izvajamo le na merilnem mestu Iskrba. Vzorčenje poteka v tedenskih intervalih s pomočjo t.i. bulk vzorčevalnika, ki je ves čas odprt in zajame tako mokri kot tudi suhi del padavin. Kemijsko analitski laboratorij Agencije RS za okolje določi ravni posameznih kovin v padavinah in v suhi snovi. Iz teh podatkov izračunamo celotno depozicijo posamezne kovine na kvadratni meter, ki je seštevek mokre in suhe depozicije. Porazdelitev celotnih depozicij nekaterih težkih kovin po mesecih za leto 2016 je prikazana na sliki 12.12. Ker v mesecu decembru na merilnem mestu Iskrba ni bilo padavin, podatki za ta mesec predstavljajo le suho depozicijo nekaterih kovin. Slika 12.12: Celotna depozicija nekaterih težkih kovin po mesecih za leto 2016. Vrednosti celotne depozicije nekaterih težkih kovin so prikazane v tabeli 12.3. Tako kot v preteklih letih smo tudi v letu 2016 izmerili daleč najvišjo celotno depozicijo cinka; sledita baker in svinec, nato nikelj, krom in arzen. Daleč najnižja je depozicija kadmija. Tabela 12.3: Celotna depozicija nekaterih težkih kovin (mg/m2) na Iskrbi v letu 2016. Arzen Kadmij Krom Baker Nikelj Svinec Cink 0,102 0,028 0,291 1,44 0,345 0,739 3,71 Kot je mogoče sklepati iz slike 12.13, se raven celotnih depozicij večine kovin od začetka meritev v letu 2008 do leta 2016 bistveno ne spreminja in je odvisna predvsem od količine padavin. 12.2.1 Primerjava ravni onesnaženosti z EU Iz slik 12.14 in 12.17 je razvidno, da so v padavinah z merilnega mesta Iskrba ravni kadmija in tudi svinca med najnižjimi, ravni živega srebra pa med najvišjimi v Evropi [31]. 124 Poročilo kakovost zraka 2016 Slika 12.13: Celotna depozicija izbranih kovin v letih od 2008 do 2016. (a) Kadmij (b) Svinec Slika 12.14: Geografska porazdelitev ravni kadmija in svinca v padavinah na EMEP merilnih mestih v letu 2015 [31]. 12.3 Raven onesnaženosti padavin z živim srebrom Tako kot meritve kovin in PAH, tudi meritve celotnega živega srebra (anorganske in organske spojine Hg) v padavinah izvajamo le na merilnem mestu Iskrba. Za določitve celotnega živega srebra v padavinah uporabljamo t.i. wet-only vzorčevalnik, ki zajema le mokri del padavin, vzorčenje za ta parameter pa poteka v mesečnih intervalih. Ravni celotnega živega srebra v padavinah so se v letu 2016 gibale med 2,15 in 15,0 ng/L. Nivo zabeleženih ravni je primerljiv z vrednostmi, ki jih poročajo za neonesnažena področja drugod po svetu ter nekajkrat nižji od izmerjenih v padavinah na bolj onesnaženih področjih. Mokra depozicija živega srebra po mesecih za leto 2016 je prikazana na sliki 12.15. Mokra depozicija celotnega živega srebra na merilnem mestu Iskrba je v letu 2016 znašala Poročilo kakovost zraka 2016 125 Slika 12.15: Mokra depozicija celotnega Hg po mesecih za leto 2016. V mesecu decembru 2016 je bila količina padavin premajhna za določitev ravni Hg. 8,83 µg/m2 in je bila zaradi višje količine padavin višja kot v preteklem letu. Slika 12.16: Mokra depozicija celotnega Hg po letih. Izvajalec meritev Hg zaradi razbite steklenice s padavinami za mesec maj 2015 ni izvedel, v mesecu avgustu 2011 pa izvajalec ni opravil analize v vseh zajetih vzorcih padavin. Ker izpadla količina na letnem nivoju predstavlja več kot 10 %, depozicije za leti 2011 in 2015 navajamo zgolj informativno. 126 Poročilo kakovost zraka 2016 12.3.1 Primerjava ravni onesnaženosti z EU Slika 12.17 prikazuje geografsko porazdelitev onesnaženosti padavin z živim srebrom. Slika 12.17: Geografska porazdelitev ravni živega srebra v padavinah na EMEP merilnih mestih v letu 2015. 12.4 Raven onesnaženosti padavin s policikličnimi aromatskimi oglji- kovodiki Tudi meritve policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) v padavinah izvajamo le na merilnem mestu Iskrba. Vzorčenje poteka v tedenskih intervalih s pomočjo t.i. bulk vzorčevalnika, ki je ves čas odprt in zajame tako mokri kot tudi suhi del padavin. Kemijsko analitski laboratorij Agencije RS za okolje določi mikrograme posameznega PAH v padavinah in suhi snovi skupaj. Iz teh podatkov izračunamo tako imenovano celotno depozicijo posamezne PAH na kvadratni meter. Mesečna porazdelitev celotnih depozicij posameznih PAH za leto 2016 je prikazana na sliki 12.18. Nekoliko višje celotne depozicije nekaterih PAH smo tudi v letu 2016 zabeležili predvsem v hladnejšem obdobju leta. V tabeli 12.4 je prikazana celotna depozicija nekaterih PAH v letu 2016. Primerjava ravni PAH med posameznimi leti nakazuje, da le-te ostajajo na približno isti ravni. Podobno kot v preteklih letih smo tudi v letu 2016 zabeležili največjo celotno depozicijo vsote benzo(b,j,k)fluorantenov, dve tretjini nižja je bila celotna depozicija indeno(1,2,3- cd)pirena. Najnižja je bila tako kot v ostalih letih celotna depozicija dibenzo(a,h)antracena (tabela 12.4 in slika 12.19). Tabela 12.4: Celotna depozicija nekaterih PAH (µg/m2) za leto 2016 na merilnem mestu Iskrba. Benzo(a)antracen Benzo(a)piren Benzo(b,j,k)fluoranten Dibenzo(a,h)antracen Indeno(1,2,3-cd)piren 5,89 5,64 25,7 3,26 8,22 Poročilo kakovost zraka 2016 127 Slika 12.18: Celotna depozicija nekaterih PAH po mesecih v letu 2016. Slika 12.19: Celotne letne depozicije PAH od leta 2008 do leta 2016. 128 Poročilo kakovost zraka 2016 13. Žveplove in dušikove spojine ter ostali anor- ganski ioni Žveplove (SO2, SO2−4 ) in dušikove (HNO3+NO − 3 , NH3+NH + 4 ) spojine ter anorganske ione (Cl −, Ca2+, Mg2+, Na+, K+) spremljamo v okviru programa EMEP na merilnem mestu Iskrba. Te meritve podajajo informacijo o kislo-alkalnih sestavinah v zraku. Vzorčenje izvajamo s pomočjo t.i. filter pack metode [35], z uporabo seta treh filtrov. Prvi filter zbira delce, ki vsebujejo sulfat, amonij in nitrat. Sledi mu alkalno (KOH) impregniran filter, na katerem se zbirajo HNO3, SO2, HNO3, HCl in druge kisle hlapne snovi. HNO3 in SO2 reagirata s KOH, pri čemer nastane kalijev nitrat in kalijev sulfit. Absorpcija SO2 je kvantitativna pri relativni vlagi nad 30 odstotkov in pri temperaturah do -10◦C. Velja prepričanje, da oksidirajoče spojine kot na primer ozon v zraku, pretvorijo v času vzorčenja večino sulfita v sulfat. Amonij se učinkovito zadrži na tretjem filtru, ki je impregniran z oksalno kislino. Ker filter pack metoda ne loči plinastih dušikovih spojin od aerosolov, lahko podajamo le vsoto. Raven nitratov je tako enaka vsoti nitratov, določenih na aerosolnem in alkalno impregniranem filtru. Podobno velja za amonij, kjer je raven amonija v zraku enaka vsoti amonija zbranega na prvem, aerosolnem filtru in amoniaka, zbranega na zadnjem, kislo impregniranem filtru. Višjo raven žveplovih in dušikovih spojin ter ostalih anorganskih ionov povezujemo predvsem z izpusti (kmetijstvo, raba goriv v gospodinjskem in storitvenem sektorju, cestni promet, ...) ter s številom dni brez padavin. 13.1 Izpusti Letni izpusti amoniaka so v letu 2015 v Sloveniji znašali 19.243 ton (slika 13.1) in so pod zgornjo mejo Goeteborškega protokola (20 tisoč ton izpustov NH3 po letu 2010). Več kot 90 odstotkov izpu- stov amoniaka je prispevalo kmetijstvo (slika 13.2), sledi raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju s 6,6 odstotki in cestni promet z 1,8 odstotki. Ostali prispevki so zanemarljivi. Poročilo kakovost zraka 2016 129 Slika 13.1: Izpusti NH3 v Sloveniji po sektorjih za leto 2015. Slika 13.2: Izpusti NH3 v Sloveniji po sektorjih za leto 2015. 130 Poročilo kakovost zraka 2016 13.2 Ravni onesnaženosti V tabeli 13.1 so podani rezultati meritev za celotno leto 2016 ter posebej za poletno in zimsko sezono. Povprečna mesečna raven žveplovih in dušikovih spojin ter nekaterih ionov v letu 2016 je prikazana na slikah 13.3 in 13.4. Kot običajno, je bila tudi v letu 2016 raven dušika nitratnega izvora (HNO3+NO−3 -N), žvepla sulfatnega (SO2−4 -S) izvora, žveplovega dioksida (SO2-S) in kalijevih ionov (K +) ne glede na število dni brez padavin višja v zimski sezoni. Večje ravni teh onesnaževal v ozračju v zimski sezoni povezujemo predvsem s kurjenjem, v poletnem času pa z večjim številom dni brez padavin. Raven dušika amoniakalnega (NH3+NH+4 -N) izvora je bila višja v času od marca do septembra. To povezujemo predvsem s povečanimi aktivnostmi v kmetijstvu (živinoreja in uporaba gnojil na osnovi amonija). Kot posledica večjega števila dni brez padavin pa so bile ravni žveplovih in dušikovih spojin visoke tudi med majem in septembrom (slika 13.3). Višje ravni reduciranega dušika (NH3+NH+)–N v zraku smo zabeležili od marca do septembra. Slika 13.3: Mesečna raven oksidiranega žvepla SO2-S in SO2−4 –S, oksidiranega dušika HNO3+NO − 3 -N ter reduciranega dušika (NH3+NH+4 )–N v zraku na Iskrbi za leto 2016. Ravni kalijevega iona v zraku so bile kot posledica kurjenja značilno najvišje v zimski sezoni. Nihanje ravni ostalih ionov je povezano s smerjo in hitrostjo vetra, še posebej pa s pogostostjo in količino padavin. V mesecih s pogostejšimi in bolj intenzivnimi padavinami so ravni nižje, v mesecih z manjšo količino ali brez padavin pa se ravni ionov povišajo. Opažamo pa tudi, da so povišane ravni kalcija, magnezija, klorida in natrija povezane z epizodami, ko nad naše kraje zanese saharski prah (april). Meritve ravni žveplovih in dušikovih spojin ter nekaterih kationov in anionov v zraku smo na merilnem mestu Iskrba pričeli izvajati leta 1997. Na sliki 13.5 so prikazane povprečne letne ravni Poročilo kakovost zraka 2016 131 Tabela 13.1: Povprečna (Cp) in najvišja (Cmax) izmerjena raven oksidiranega žvepla, oksidiranega dušika, reduciranega dušika in nekaterih anorganskih ionov v zraku (µg/m3) na Iskrbi za nekurilno sezono, kurilno sezono ter za celo leto 2016. Poletna sezona Zimska sezona Letna vrednost SO2−4 –S Cp 0,528 0,423 0,476 Cmax 2,37 2,27 2,37 SO2–S Cp 0,150 0,423 0,137 Cmax 1,27 2,09 2,09 (HNO3+NO−3 )–N Cp 0,134 0,229 0,182 Cmax 0,556 1,54 1,54 (NH3+NH+4 )–N Cp 0,773 0,576 0,674 Cmax 2,26 2,78 2,78 Cl− Cp 0,042 0,081 0,062 Cmax 1,01 0,842 1,01 Ca2+ Cp 0,169 0,075 0,122 Cmax 1,13 0,374 1,13 Mg2+ Cp 0,044 0,031 0,037 Cmax 0,199 0,183 0,199 Na+ Cp 0,078 0,099 0,089 Cmax 1,04 0,782 1,04 K+ Cp 0,096 0,135 0,116 Cmax 0,720 0,536 0,720 Slika 13.4: Mesečna raven natrija, kalcija, klorida, magnezija in kalija v zraku na Iskrbi za leto 2016. dušikovih in žveplovih spojin. Ravni žveplovih spojin kažejo trend upadanja, ki je bolj izrazit pri ravni žveplovega dioksida in nekoliko manj pri sulfatnih ionih (SO2−4 ). Ocenjujemo, da je ta trend verjetno posledica zmanjšane uporabe premoga ter uporabe premoga z nižjo vsebnostjo žvepla. Manjša medletna nihanja za ostale sestavine povezujemo s pogostostjo in količino padavin v posameznih letih. 132 Poročilo kakovost zraka 2016 Slika 13.5: Letna raven oksidiranega žvepla SO2-S in SO2−4 -S, oksidiranega dušika (HNO3 + NO − 3 )–N ter reduciranega dušika (NH3 + NH+4 )–N v zraku na Iskrbi za leto 2016 – dnevno vzorčenje. 13.3 Primerjava ravni onesnaženosti z EU Geografska porazdelitev oksidiranega žvepla (SO24−-S in SO2-S) na postajah v okviru EMEP je prikazana na sliki 13.6. Meritve kažejo, da je merilno mesto Iskrba med manj onesnaženimi v Evropi [34]. (a) Sulfat (b) Žveplov dioksid Slika 13.6: Geografska porazdelitev oksidiranega žvepla (SO24−-S in SO2-S) v Evropi v letu 2015. Poročilo kakovost zraka 2016 133 134 Poročilo kakovost zraka 2016 14. Meteorološke značilnosti leta 2016 14.1 Vreme leta 2016 Leta 2016 je bila povprečna letna temperatura nad povprečjem obdobja 1981–2010, odklon je bil večinoma med 0,5 in 1,5 ◦C. Podoben odklon je bil v letu 2016 izmerjen tudi za povprečno najnižjo in povprečno najvišjo dnevno temperaturo zraka. Najvišji absolutni maksimum temperature v letu 2016 je bil izmerjen v Črnomlju, 35,0 ◦C. V Ljubljani je bila najvišja izmerjena temperatura 33,7 ◦C, v Ratečah 30,3 ◦C in na Kredarici 17,3 ◦C. V letu 2016 nismo imeli posebej obremenilnega vročinskega vala, poletno vročino je pogosto prekinila kratkotrajna osvežitev. Število vročih dni, ko temperatura doseže vsaj 30 ◦C, je bilo v letu 2016 podobno kot v preteklih letih. Največ takih dni je bilo zabeleženih v Biljah (55), v Ratečah sta bila izmerjena le dva vroča dneva. V Ratečah je bilo zabeleženih največ mrzlih dni (11), ko je bila najnižja izmerjena dnevna temperatura -10 ◦C ali manj. Najnižji absolutni minimum je bil izmerjen v Celju (-14,2 ◦C). V Ljubljani je bila najnižja izmerjena temperatura -8,2 ◦C, v Ratečah -13,2 ◦C, na Kredarici pa -19,5 ◦C. V preteklosti je bila izmerjena temperatura že večkrat občutno nižja. Največ padavin je leta 2016 padlo v hribovitem svetu severozahodne Slovenije, ponekod je skupna količina padavin presegla 2700 mm. Najmanj padavin, med 700 in 1200 mm, je padlo na Obali in vzhodnem delu Dolenjske, večjem delu Štajerske in v Prekmurju. V večjem delu Slovenije je bilo dolgoletno povprečje preseženo. Z redkimi pozitivnimi izjemami so bili odkloni med ±10 %. Leta 2016 je bilo na skoraj polovici ozemlja manj sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju. Največji primanjkljaj je bil izmerjen v visokogorju, kjer so za običajno osončenostjo zaostajali za več kot desetino. Na Obali je sonce sijalo 2327 ur, kar je 2 % manj kot običajno, v Prekmurju so s 1958 urami skoraj dosegli dolgoletno povprečje. Dolgoletno povprečje trajanja sončnega sevanja ni bilo nikjer preseženo za več kot desetino. V Ratečah je leta 2016 sneg prekrival tla 74 dni z največjo debelino snežne odeje 68 cm. Na Obali snežne odeje ni bilo. V Ljubljani je sneg ležal 13 dni, največja debelina je bila 17 cm. 14.2 Značilnosti posameznih letnih časov Za kakovost zraka so najbolj pomembni meteorološki pogoji v poletnem in zimskem času. V nadaljevanju povzemamo najpomembnejše značilnosti posameznih letnih časov v letu 2016. Od- kloni povprečne temperature zraka, višine padavin in sončnega obsevanja so prikazani na slikah 14.1–14.3. Poročilo kakovost zraka 2016 135 Povprečna temperatura v zimi 2015/2016 je vsaj za 1 ◦C presegla dolgoletno povprečje. Večina Slovenije je bila 2 do 3 ◦C toplejša kot običajno, največji presežek nad dolgoletnim povprečjem pa je bil izmerjen v visokogorju in v Beli krajini. Tudi povprečna zimska jutranja temperatura je bila nadpovprečno visoka, večina odklonov je bila med 1,6 in 3,0 ◦C. Podobno so bili precej toplejši tudi popoldnevi, z večino odklonov med 1,5 in 3,4 ◦C. Pozimi je povsod padlo več kot 100 mm padavin. Najmanj, od 100 do 300 mm, so namerili na Obali, v Ljubljani, na Koroškem, v delu Dolenjske in Bele krajine, večjem delu Štajerske in Prekmurju. V večjem delu/ Posočja in Kamniški Bistrici so padavine presegle 500 mm. V delu Posočja so namerili celo nad 700 mm. Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo povsod, najmanjši presežek so imeli v Ljubljani in večjem delu Dravskega polja, kjer je padlo do 115 % dolgoletnega povprečja. Največji presežek, nad 45 %, so izmerili na Zgornjem Jezerskem in v Velikih Dolencih. Dobra polovica Slovenije je bila slabše osončena v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Največji primanjkljaj sončnega vremena je bil na Obali, kjer so z 254 urami dosegli le 76 % dolgoletnega povprečja. Predvsem na Notranjskem in Štajerskem ter manjšem delu Gorenjske je bilo več sončnega vremena kot običajno. Najbolj v Sv. Florjanu, kjer je presežek dosegel 17 %. Snežna odeja je v zimi 2015/16 obležala manj dni kot v dolgoletnem povprečju. V Ljubljani so zabeležili 11 dni s snežno odejo. V Ratečah, kjer pozimi sneg praviloma prekriva tla skoraj vse dni, je tokrat ležal le 44 dni. (a) Zima 2015/2016 (b) Pomlad (c) Poletje (d) Jesen Slika 14.1: Odklon povprečne temperature zraka od povprečja 1981–2010 po posameznih sezonah, za leto 2016. Pomlad 2016 je bila toplejša od dolgoletnega povprečja, v pretežnem delu države odklon ni presegel 1 ◦C. Odklon povprečne jutranje temperature je bil pozitiven, večinoma se je gibal med 0,3 136 Poročilo kakovost zraka 2016 (a) Zima 2015/2016 (b) Pomlad (c) Poletje (d) Jesen Slika 14.2: Odklon višine padavin od povprečja 1981–2010 po posameznih sezonah, za leto 2016. (a) Zima 2015/2016 (b) Pomlad (c) Poletje (d) Jesen Slika 14.3: Odklon sončnega obsevanja od povprečja 1981–2010 po posameznih sezonah, za leto 2016. Poročilo kakovost zraka 2016 137 in 1,3 ◦C. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature je bil pozitiven in je po nižinah dosegel vsaj 0,2 ◦C. Število hladnih dni je bilo pod dolgoletnim povprečjem. Na Obali, Goriškem in Krasu hladnih dni to pomlad ni bilo. V Črnomlju je najvišja dnevna temperatura v dveh dnevih dosegla ali presegla 30 ◦C, v Novem mestu pa je bil en tak dan. Drugod niso poročali o tako visoki temperaturi zraka. Spomladi 2016 je bilo največ padavin v delu Julijcev, kjer je padlo nad 500 mm. Na Obali in v večjem delu Štajerske in v Prekmurju je padlo do 250 mm, v Murski Soboti pa 198 mm. Dobra polovica države je namerila več padavin kot v dolgoletnem povprečju. V pretežnem delu države odklon ni presegel ±10 %. Sončnega vremena je bilo več kot v dolgoletnem povprečju le na Koroškem in na severu Štajerske, a tudi tam so dolgoletno povprečje presegli le za nekaj odstotkov. Najbolj je sončnega vremena primanjkovalo na severozahodu Slovenije in v delu Posavja, kjer je sonce sijalo od 80 do 90 % časa v primerjavi s povprečjem primerjalnega obdobja. Pretežni del države je za dolgoletnim povprečjem zaostajal za manj kot desetino. V Ratečah je snežna odeja tla prekrivala 34 dni, njena največja debelina v pomladnih mesecih pa je bila 68 cm. Tudi marsikje drugod po nižinah so spomladi imeli snežno odejo. Povprečna poletna temperatura zraka je presegla dolgoletno povprečje, odklon pa nikjer ni presegel 2 ◦C. Rekordno vroče ostaja leto 2003. Dolgoletno povprečje je presegla tudi povprečna najnižja dnevna temperatura, z odklonom večinoma med 0,4 in 1,4 ◦C. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature je bil večinoma med 0,7 in 1,2 ◦C. Temperatura v poletju 2016 ni dosegla rekordno visokih vrednosti. Med večjimi kraji je bil absolutni temperaturni maksimum poletja 2016 najvišji v Črnomlju, kjer je znašal 35,0 ◦C. Največ padavin so namerili v delu Julijcev, kjer so presegle 640 mm. Najmanj dežja je bilo na jugozahodu države, na Krško-Brežiškem polju in delu Štajerske ter v Prekmurju, namerili so le od 160 do 280 mm. Le v manjšem delu države je bilo padavin več kot v dolgoletnem povprečju. O največjem presežku so poročali v Ratečah, tam je padlo 566 mm, kar je 30 % več od dolgoletnega povprečja. Med 60 in 80 % dolgoletnega povprečja padavin je bilo na Obali, velika večina Slovenije pa je poročala o padavinah med 80 in 100 % dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem najbolj primanjkovalo v visokogorju. Večina Slovenije je bila nekoliko bolje osončena kot v dolgoletnem povprečju. Največ sončnega vremena je bilo na Obali. Največji pozitiven odklon od povprečja je bil z 807 urami izmerjen v Postojni, kjer so dolgoletno povprečje presegli za 8 %. Jesen je zaznamovalo neobičajno toplo obdobje v prvih dveh tretjinah septembra, daljše je bilo tudi hladno obdobje v prvi polovici oktobra. Izstopata tudi hladno obdobje v prvi polovici novembra in toplo obdobje v drugi polovici novembra. Povprečna temperatura je bila pod dolgoletnim povprečjem le v visokogorju, večina krajev je imela odklon do 1 ◦C. Odklon povprečne najnižje temperature je bil v pretežnem delu države pozitiven in ni presegel 1,5 ◦C. Večina odklonov povprečne jesenske najvišje dnevne temperature je bila med 0,7 ◦C in 1,5 ◦C. Jeseni 2016 je bilo največ padavin zabeleženih v delu Julijskih Alp, kjer je količina presegla 750 mm, na posameznih manjših območjih celo 950 mm. V Prekmurju, na Štajerskem in v delu Dolenjske je padlo le od 150 do 350 mm. Več kot polovica Slovenije je dobila manj padavin kot v 138 Poročilo kakovost zraka 2016 dolgoletnem povprečju, največji primanjkljaj padavin je bil na skrajnem zahodu Trente, kjer niso dosegli 85 % dolgoletnega povprečja. Največji presežek v primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bil izmerjen na Krasu, odklon je dosegel 40 %. Jeseni 2016 je bilo v večjem delu Slovenije bolj sončno kot običajno. Za nekaj več kot desetino so običajno osončenost presegli v manjšem delu Notranjske in južne Štajerske. Sončnega vremena je v primerjavi z običajno osončenostjo primanjkovalo na severozahodu Slovenije, na Obali in v delu Dolenjske. Največji primanjkljaj so imeli v visokogorju. Povprečna decembrska temperatura je na severozahodu države in v gorah presegla dolgoletno povprečje. V nižinskem svetu pretežnega dela Slovenije je bil december hladnejši kot običajno, saj se je v območju visokega zračnega tlaka po nižinah nabiral hladen zrak. Večina temperaturnih odklonov je bila v nižinskem svetu med −2 in 0 ◦C. V veliki večini Slovenije je december 2016 minil brez omembe vrednih padavin. Tudi primerjava z dolgoletnim povprečjem kaže na skoraj povsem suh december. Le na severovzhodu Slovenije so presegli 5 %, največ v Lendavi, kjer so padavine dosegle 18 % dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je bilo povsod vsaj 40 % več kot običajno, med kraje s presežkom do 70 % se uvrščajo severovzhod in severozahod države, Goriška ter Obala. Najbolj so dolgoletno povprečje presegli na delu Notranjske, kjer je sonce sijalo celo več kot 230 % toliko časa kot v dolgoletnem povprečju. V Ljubljani je bil to najbolj sončen december od sredine minulega stoletja. Snežna odeja je bila v gorah skromna, na Kredarici je bila najdebelejša v začetku meseca s 120 cm. Ker je december večinoma minil brez padavin, je bilo krajev s snežno odejo malo. Poročilo kakovost zraka 2016 139 140 Poročilo kakovost zraka 2016 Literatura [1] Air quality in Europe-2016 report, European Environment Agency, 2016. [2] Commission Staff Working Document Accompanying the Communication on a revised EU Strategy on Air Pollution Proposal for a revision of Directive 2001/81/EC on national emission ceilings for certain atmospheric pollutants Proposal for a legislative instrument on control of emissions from Medium Combustion Plants - Impact Assessment, vol. SWD 531, European Commission, Brussels, 2013. [3] WHO, “World health organization: Outdoor air pollution causes cancer.” http://www.cancer.org/cancer/news/news/world-health-organization-outdoor-air-pollution- causes-cancer. [4] Environment and human health, European Environment Agency, 2013. [5] M. E. Goldstone et al., “Review of evidence on health aspects of air pollution-revihaap project,” 2015. [6] W. H. Organization et al., “Effects of air pollution on children’s health and development: a review of the evidence,” 2005. [7] M. Chiusolo, E. Cadum, M. Stafoggia, C. Galassi, G. Berti, A. Faustini, L. Bisanti, M. An- gela Vigotti, M. Patrizia Dessì, A. Cernigliaro, et al., “Short-term effects of nitrogen dioxide on mortality and susceptibility factors in 10 italian cities: the epiair study,” Environmental health perspectives, vol. 119, no. 9, p. 1233, 2011. [8] EEA Signali 2013 - Kakšen zrak dihamo, European Environment Agency, 2013. [9] W. H. Organization et al., “Developing national action plans on transport,” Geneva, Switzerland: WHO, 2014. [10] M. Tainio, A. de Nazelle, T. Gömtschi, S. Kahlmeier, D. Rojas-Rueda, M. Nieuwenhuijsen, T. de Sá, P. Kelly, and J. Woodcock, “Can air pollution negate the health benefits of cycling and walking?,” Preventive Medicine, vol. 87, pp. 233–236, 2016. [11] N. Mueller, D. Rojas-Rueda, T. Cole-Hunter, A. de Nazelle, E. Dons, R. Gerike, T. Götschi, L. Panis, S. Kahlmeier, and M. Nieuwenhuijsen, “Health impact assessment of active transpor- tation: A systematic review,” Preventive Medicine, vol. 76, pp. 103–114, 2015. Poročilo kakovost zraka 2016 141 [12] Z. Andersen, A. Nazelle, M. Mendez, J. Garcia-Aymerich, O. Hertel, A. Tjønneland, K. Overvad, O. Raaschou-Nielsen, and M. Nieuwenhuijsen, “A study of the combined effects of physical activity and air pollution on mortality in elderly urban residents: the danish diet, cancer, and health cohort,” Preventive Medicine, vol. 123, pp. 557–563, 2015. [13] Direktiva 2001/81/ES Evropskega parlamenta o nacionalnih zgornjih mejah emisij za neka- tera onesnaževala zraka (NEC), Uradni list Evropske unije, 2001. [14] Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistej- šem zraku za Evropo. Uradni list Evropske unije. L152. [15] Direktiva 2004/107/ES Evropskega parlamenta in sveta o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku. Uradni list Evropske unije. L23. [16] Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Celje. Uradni list RS. 108/13. [17] Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Kranj. Uradni list RS. 108/13. [18] Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana. Uradni list RS. 24/14. [19] Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Maribor. Uradni list RS. 108/13. [20] Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Murska Sobota. Uradni list RS. 88/13. [21] Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Novo Mesto. Uradni list RS. 108/13. [22] Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Zasavja. Uradni list RS. 108/13. [23] Uredba o kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS. 9/11,8/15. [24] Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS. 55/11,6/15. [25] Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku. Uradni list RS. 39/06. [26] Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, UNECE, 1979. [27] Air quality in Europe-2014 report, European Environment Agency, 2014. [28] Air quality in Europe-2015 report, European Environment Agency, 2015. [29] Kakovost zraka v Slovenije v letu 2012, ARSO, 2013. [30] T. F. Stocker, D. Qin, G.-K. Plattner, M. Tignor, S. K. Allen, J. Boschung, A. Nauels, Y. Xia, V. Bex, P. M. Midgley, et al., “Prevod Climate change 2013. The physical science basis. Working group I contribution to the fifth assessment report of the intergovernmental panel on Climate change-Abstract for decision-makers,” Slovensko meteorloško društvo, Vetrnica, vol. 0613, 2013. 142 Poročilo kakovost zraka 2016 [31] P. B. N. Wenche Aas and K. A. Phaffhuber, “Heavy metals and pop measurements, 2015,” EMEP/CCC-Report 3/2017, no. 3, 2015. [32] M. Pidwirny, “Acid Precipitation,” Fundamentals of Physical Geography, 2nd Edition, 2006. [33] Manual for the GAW Precipitation Chemistry Programme. Guidelines, Data Quality Objectives and Standard Operating Procedures, no. 160, WMO, 2004. [34] A.-G. Hjellbrekke, “Data report 2015 particulate matter, carbonaceous and inorganic compo- unds,” EMEP/CCC-Report 1/2017, no. 1, 2015. [35] N. I. for Luftforskning Kjeller, EMEP Manual for Sampling and Chmical Analysis: EMEP Co- operative Programme for Monitoring and Evaluation of the Long-range Transmission of Air Pollutants in Europe. EMEP/CCC-Report, Norwegian Institute for Air Research, 1995. Poročilo kakovost zraka 2016 143