poštnina PLAČANA V GOTOVINI leto XIII. Stev. 201 P 7*'- | TELEFON UREDNIŠTVA: 2S-67 U P R A V E ! 23—67 tu 28-67 I POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 1 POSTNI ČEKOVNI R A C U N 11.409 Maribor, ponedeljek 4. septembra 1959 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena 1 din 1*— Na Polhkem ni uipehov Angleški potniški parnik torpediran Italija se pogaja s Francijo Nemško vojno poročilo Pravi 4. sept. DNB. Vrhovno vojno poveljstvo je izdalo komunike, ki lana, ’v S0 nemške čete v Šleziji imele veliko uspeha, posebno severno od Bie-Ma ^Pmorianski fronti so nemške čete zavzele koridor ter prišle do Visle, ^^čete rij0 na utrien& linijah. Poljska konjenica, ki je poizkušala prodih ie bila odbita. Aviacija je bombardirala spet nekaj važnih vo- ^rša P0St0)an*<:- Letala so razrušila tri železniške zveze z Varšavo. V bližini ^ba ri,S° .nen,ška letala porušila tvornico za letala. Neki vojaški vlak se je po letaj j_ anju z letala vnel ter eksplodiral. Nemška letala so zrušila 7 poljskih DOdjjor6” ^0n' ^ gdanskem pristanišču je nemška mornarica potopila poljsko Poljsko vojno poročilo V*S MRTVIH, 500 RANJENIH ar^AVA, 4, septembra. Protiletalska obisti 3e zrušila danes v poznanjski *6fela neni8kih bombnikov. Sovražna z bombardiranjem. Pri ci%ih ~ ^^bardirali Nemci vlak. Mnogo % So _Zrtev l*e obležalo mrtvih. V Pozna te ratop®05^ bombe ubile 300 ljudi, 500 ^ koridorju so Poljaki zno-9te^^.lnesto Bašin> ki 80 Sa Nemci w dnevoma zavzeli. h'° ti v&' serrt> DNB. Varšavski ra-, vals(Vn rai popoldne javil, naj se prerij , ^aruje pred strupenimi čokoma. ^ j^Aoni, ki jih mečejo nemška ž'asilii ^ So v Varšavi po radiu raz-!*e’ n4Do!ntSt> ^emci metali majhne balo-*QH0go lene s strupenim iperitom in da ' .otrok umrlo za zastrupljenjem da bombami. Agencija DNB iz-i \k,s° ta poročila vseskozi zlaga-brzojavna agencija trdi, da ^ 5r,a a*a v mnogih primerih na-^eznike, tako tudi kmete na poljih in bolnišnice. Tudi to je laž in fri-volna igra z ognjem, pravi berlinska agencija. BERLIN, 4. sept. DNB. Sinoči je bil Berlin popolnoma zatemnjen. Wilhelm-platz je bil ves v temi. Kljub temu se je zbralo na njem mnogo prebivalstva, posebno žen in otrok ter tovarniških delavcev. Medtem so.se odprla glavna vrata kancelarske palače, Hitler se je odpeljal z avtomobilom na poljsko fronto. Ljudje so navdušeno pozdravljali vodjo in vzklikali: »Vodja ukaži, pa gremo tudi mi s teboj, četudi v smrt!« 485.000 OTROK IZ LONDONA LONDON, 4. sept. Iz Londona so evakuirali že 485.000 otrok. Vsa druga angleška mesta so bila že do polnoči evakuirana. TUDI LUKSEMBURG LUKSEMBURG, 4. sept. Z nemške meje so začeli evakuirati prebivalstvo. Vojna na morju se je davi začela rušil#>t ».Unamik "Bremon11 _ TArnedirana anabčlra notniška Sa» VARŠAVA, 4. sept PAT. Komunike štev. 3 vrlievnega poveljstva poljske vojske javlja: Letalski napadi nemškega zrakoplovstva na poljsko ozemlje se nadaljujejo ter terjajo mnogo žrtev. V teku nedelje so bili bombardirani Varšava, Dublin, Radomsko, Torun, Poznanj, Krakov, Plock in mnoga druga mesta. Naše letalstvo je napadlo koncentrirane oddelke nemških motornih oddelkov pri Čen-stohovi in prizadelo dvema motoriziranima kolonama Nemcev težke izgube. Prav tako so utrpeli Nemci ■ težke izgube na njihovih položajih. V soboto so naši letalci v veliki bitki pri Toninu zbili devet, skupaj v teku včerajšnjega dne pa 27 nemških bombnikov. V prvih dveh dneh zračnih bojev je izgubilo nemško vojno zrakoplovstvo nad Poljsko 64 bombnikov. Poljske zračne izgube štejejo 11 letal. Močna ofenziva Nemcev v Šleziji in zahodnem delu Ukrajine se nadaljuje. Sovražnik je vrgel v boje močne čete. Močnemu nemškemu motoriziranemu oddelku je uspelo, da je prodrl do Čenstohove in nas prisilil, da smo morali zapustiti mesto. Zaradi velike premoči, podprte še z močnim artilerijskim in letalskim ognjem Nemcev,-smo bili primorani, umakniti svoje čete iz Slezi je. Vzdoiž reke Olše, severovzhodno od Gruzjaza, je sovražna pehota, podprta z oklopnimi avtomobili, močno napadala. V odseku Vzhodne Prusije se obmejni boji nadaljujejo. V oblasti Gdynje in Gdanska smo v protinapadu zavzeli spet Brlovo in Kak. Poljska posadka v Westerplatte se vztrajno drži. laponska se ne bo vtikala v zadeve Evrope poklican. Pravijo, da je po rusko-nem-škem nenapadalnem paktu sam zaprosil za razrešitev. FRANCOSKO-ITALIJANSKA MEJA SPET ODPRTA NICA, 4. sept. Reuter. Davi so od* prli francosko-italijansko raejo, bi je bila nekaj dni zaprla za ves promet. RIM, 4. septembra. V Italiji so ustavljena vsa zabavišča. SOCIALISTI V BELGIJI BRUSELJ, 4. sept. Predsednik vlade Pierlot je ponudil socialistom sodelovanje v vladi. Socialisti so sodelovanje sprejeli. TOKIO, 4. sept. Japonska vlada je sklicala sejo, na kateri so se v posvetu o položaju zavzeli za strogo nevtralnost, ker je vojna evropska zadeva. Vse japonske ladje v evropskih vodah naj ne odhajajo iz svojih pristanišč, če so na morju, naj takoj odplovejo v netralna pristanišča. Ves pomorski promet z nemškimi pristanišči so Japonci ustavili. Japonski veleposlanik v Rimu, Širatori, ki je bil velik pristaš vojaške zveze med Nemčijo, Italijo in Japonsko, je bil od- rušilci so ujeli nemški veleparnik "Bremen" — Torpedirana angleška potniška la ^ dja, na kateri je bilo tudi 246 Američanov " ur pregledovali, ker so sumili, da je pri- nekega rušilca so orjaški parnik zavlekli rejen tako, da se lahko čez noč prelevi v neko angleško luko. Po londonskih ve-v križarko. Angleškim edinicam se je po- steli je večina nemškega vojnega ladjev-srečilo »Bremen« zajeti in v spremstvu ja koncentrirana v Baltiškem morju. 1'. sept;- Takoj po objavi všteta i,,? ,1 Nemčiji je angleška ad- ta»ire Hiorti-, vseni hitrim edinicam dl! d°vaniei}Ce ulcaz, da naj prično z ki kolikor ”emšltih trgovinskih la-zatiki? Se na °dprtem morju ter fc ? en od2 ,V nevtralna pristanišča. ta '*-0N 'Ski admiral bodo spremljale ■ vojvoda je prevzel Ki, ", Ka admirala. J bli . ^N, S St, Davl navsezgodaj S h,ie Poihvti zračnl alarm. Z %kv 80 kmai ? ,nek0 ,etal°’ za ka_ dognali, da je prija- Pierre Laval pojde v Rim Senzacionalna vest o gospodarskih pogajanjih med Italijo in Francijo, ki naj bi prvi prinesle velike ugodnosti in zadoščenje PARIZ, 4. sept. OGROMNO SENZACIJO SO DAVI VZBUDILE VESTI JUTRANJIKOV, DA SE FRANCljA IN ITALIJA POGAJATA. GOSPODARSKA POGAJANJA MED OBEMA DRŽAVAMA SO BAJE ŽE TAKO DALEČ, DA BO DANES ODPOTOVAL V RIM NA PODPIS BIVŠI MINISTRSKI PREDSEDNIK PIERRE LAVAL. PRVI RAZGOVORI SO USPELI IN ITALIJA BO DOBILA GOSPODARSKE UGODNOSTI TER ZADOŠČENJE. PIERRE LAVAL bivši Irancoski ministrski predsednik m »Vsčernlk« V Mariboru dne 4. IX. 1 septembra naglico. Vesti Maribor, živimo z neverjetno se menjavajo vsak trenutek' Kmalu bo tako kakor je bilo v abesinski vojni in pozneje v španski. Nihče ni več vedel, kje je resnica. To dejstvo so poudarile tudi naše radijske postaje, ki sO pozvalo poslušalce, naj ne nasedajo raznim tujim postajam, ki prinašajo, če že ne lažne, pa vsaj prikrojene vesti. Naše postaje bodo podajale vesti obeli taborov, sodbo pa naj si poslušalci ustvarijo sami. \ tem smislu je bilo izdano tudi včeraj sporočilo oblasti prebivalstvu, naj ne naseda raznim neutemeljenim govoricam in naj se vzdrži vsako de monstracije ali manifestacije za ali proti enemu ali drugemu evropskemu taboru. Mi smo v tej novi svetovni vojni nevtralni in zaupamo popolnoma naši vladi, ki je na usta podpredsednika dr. Mačka dejala: „Mi s« ne bomo spustili v nobeno aVantufO{“ Pri vsej svoji nevtralnosti pa bomo znali žrtvovati tudi svoje največje drago cenosli. Zadnji poziv novega ministra vojske našim hrabrim vojakom pravi, da „mora naša vojna sila biti pri pravljena v vsakem oziru kot nabita puška, da stopi na eno besedo in na en sam ukaz na branik naše lepe domovine kraljevine Jugoslavije". Od včeraj lahko mirno rečemo, da je svet v novi vojni. Vojna je že sve tovna, ker sta tudi Avstralija in No vi Zeland v vojnem stanju z Nemčijo — v nekaj dnevih pa bodo storili 'to tudi drugi angleški dominioni, predvsem Kanada in Južna Afrika. Anglija in Francija sta držali svoji besedi! Včeraj zjutraj ob enajstih je potekel rok angleškega ultimata, popoldne ob petih pa francoskega. Takoj po preteku obeh rokov sta stopili Velika Britanija in Francija v vojno z Nemčijo. Angleški ministrski predsednik, in pozneje tudi angleški kralj, je izjavil, da je to njegov najhujši udarec: vse svoje življenje je pripravl jal mir in sedaj po pet in 'dvajsetih letih so Angleži spet primorani zagrabili za orožje! Anglija in Francija se nista nikoli igrah po nepotrebnem z orožjem. Posebno ne Francija, ki je v zadnjih sto letih doživela štiri nemške invazije. Ce potuješ po francoskih krajih, kjer so je bila svetovna vojna, boš še danes opazil pokrajine, ki so bile uničene mrtva drevesa še štrlijo v zrak kot neme priče vojnih grozot. Pa vojaška pokopališča v srednji in južni Franciji! Skoro vsak večji kraj jih ima: najrazličnejši narodi so pustili v Franciji svoje sinove. Franciji in Angliji ni bilo nikoli do vojne, če se je le dalo, sta rešili spore na miren način. Zdaj pa sta bili preveč ogroženi... Anglija je v vsej naglici včeraj izpopolnila svojo vlado. V rekonstruirani vladi sla tudi dva moža, na katere je z zaupanjem gledal ves demokratski svet in jih imel za svoja prava predstavnika: to sta Winston Churchill in Anthonv Fden. Sedaj je demokratski svet lahko miren: Anglija ima narodno vlado. Sovražnosti so se že začele. Poročilo, ki ga prinašamo na drugem mestu, že P*avi ° torpediranju neke angleške potniške ladje. Na tej ladji je bilo tudi večje število ameriških državljanov. Ali se ne ponavlja zgodovina? Ameriški prezident je sicer izjavil, da bodo Zedinjene države ostale nevtralne. Toda tudi nevtralci si lahko ustvarijo svoje mnenje. Angleži so že zavarovali z vojnimi ladjami svoje trgovske transporte. Na Poljskem se bijejo hudi boji. Nemci so zavzeli poljsko božjo pot Censlohovo, ki leži tik nemške meje. I udi koridor so že presekali s tanki. Poljaki so itak imeli načrt skrajšali Ironto ter so pustili pasti koridor. Ostanki poljske vojske ob morski obali pa so zavzeli mesto Puk; poljska posadka v VVesterplatte, predmestju Gdanska, se šc drži. To je novi Al-cazar. Najbolj tatarske vesli pa prihajajo iz Italije. Kontrolirali jih je nemogoče. Ni neverjetna rekonstrukcija italijanske vlade, ki naj bi jo s svojo avtoriteto izvedel prestolonaslednik Umber-to. Eno dejstvo je danes gotovo: iz Nice prihaja poročilo, da je bila davi »Sedaj se bomo ramo ob ramenu Mii!" Velika navrtllčanio n n ucoi Dnllclri tararll nriinrna nitrinAM I .n Daviva - Veliko navdušenje po vsej Poljski zaradi odiočno podpore Londona »n Pariza dočnost moramo gledati s polnim zaupanjem' VARŠAVA, 4. sept, PAT javlja: Ko je; Notorno je in nihče ne bo mogel ugo-bila razglašena zgodovinska odločitev j varjati, kdo je napadalec in kakšni so Velike Britanije in vsebina Chamtoerlai- \ razlogi, ki vodita vojujoči se državi. V novega govora po londonski radio po-j naši politiki v miru smo, razen tega, kar staji, je poljski radio takoj prenesel ra- ! pomeni tekočo politiko, zmerom branili diostno vest po vsej državi. Ves je iz- j določena načela. Globoko prepričani, da zvala povsod navdušenje in zadoščenje. Premivalstvo Varšave se je takoj zbralo pred angleškim poslaništvom in med ogromnimi manifestacijami vzklikalo Veliki Britaniji. Kmalu zatem se Je zvedelo o vstopu Fraticje v vojno, manifestacije so se ponovile pred francoskim poslaništvom. Zunanji minister Beck, ki se je peljal v angleško poslaništvo, je bil vso pot pozdravljen cd manlfestantov. Navdušenje prebivalstva je doseglo višek, ko sta se na balkanti poslaništva javila Beck in angleški veleposlanik Howard Kennard. Beck je imel na zbrane podžigajoč govor, polno zahvale velikemu angleškemu in francoskemu narodu. V nagovoru je množici vzkliknil: »Naj dolgo živ! angleški kralj.« Kenirard pa je dejal: »Saj se bomo ramo ob ramenu borili. Naj žive junaška poljska in britanska vojska!« VARŠAVA, 4. sept. PAT. Angleški veleposlanik Kennedy je izjavil predstavnikom tiska, da preživljamo zdaj zgodovinske trenutke. Po njegovem mnenju pa bo zmagala pravica in moralni odnošaji bodo spet zavladali v »vetu. V bodočnost moramo gledati s polnim zaupanjem. VARŠAVA, 4. septembra. PAT. V svojem govoru, ki ga jt imel po radiu je minister Beck med drugim dejal: »V trenutku, ko se naša vojska bori za neodvisnost poljske države ni dobro, da se dajejo dolga pojasnila. Razlogi, ki so dovedli do vojne, bodo naknadno razčiščen). Kar je ipa že danes jasno, je dejstvo, da se naš narod bori proti invaziji in da oživa simpatije vsega civilizranega sveta. niti ena država ne more trajno obstajati brez moralnih načel, kakor tudi dejstvo, da materialno blagostanje ne izraža pravi smisel humanosti, izjavljamo odkrito, da bomo ta načela branili do kraja. V boju, ki ima ideološki značaj in ki se je pojavila še pred tem oboroženim spopadom, smo se našli na isti liniji z onimi velikimi narodi, ki prav tako cenijo naša moralna načela. Ob naši strani je Francija, naša stara zaveznica, prav tako deli z nami naše poglede Velika Britanija. Kolikor bolj se je javljala nevarnost, ne samo za našo domovino, temveč tudi za ves svet, tembolj so se krepile vezi, ki jih imamo s tema dvema narodoma, tako da je oblika našega sodelovanja z njimi postala konkretna. Verovali smo, da bosta oni držali oboeze, ki sta nam jih dali, kakor verujemo, da bomo prebrodili vse težke izkušnje stvarnosti. Navajajoč ta zgodovinski trenutek 1 spominjam razgovora, ki sem ga maršalom Pilsudskim, v katerem lahki obliki izrazil nekaj misli o P ^ kakršno bi morali zavzeti v tež1k< nutkih. Te njegove misli bi se niog ^ sumiratt tako: »VODITI JE TREP* KRENO POLITIKO Z LJUDMI, j/jj ČAST NI PRAZNA BESEDA!« iz tega načela, se je Poljska ye*1°|!1j1|[0 zadevala, da se reši nevarnosti, ki * ogrozi ves mir vsega sveta. Držeč se te politike, ponavljam, ^ bili razočarani, tudi ne naši zavez« ^ tudi ne bodo, zdaj ko naši V°J. v|ti- poveljstvom maršala Rydz SmygHi* kih trenutkih hrabro stoje pred s ^ nikom, dobro vedoč, da je za narod, čeprav je zdaj bardiranju iz zraka proti vsem humanosti. M Kljub temu ni poljski narod ostrašen In se ne boji bodočnosti, ^ prepričan, da brani le svoje PraVlC ijaki, ki smo v svoji zgodovini **' J? strani naše moči In trpljenja, smo li na umu vse težke preizkušnje. Franco proti razplamteli Vo'na naj se omeji le na neposredno prizadeto pod'1 MADRID, 4. sept. Reuter. Sinoči je gdvoril v radiu general Franco in apeliral na dobro voljo in odgovornost vseh narodov in vlad, zahtevajoč, da se uporabijo vse sile, da se sedanji spopad lokalizira. Bila bi bila odgovornost, je na-nadaljeval Franco, če se sedanji spopadi razširijo na ostale države in morja s področja, na katerem se je vojna začela. «0* Razširjenje vojnega prostora je °r J* ke koristi za narode in prinaša velike pretresljaje svetovnega Skupno bogastvo narodov in £]!<)# trgovina bi bila zelo prizadeti. ša in večja bo vojna, tem večje ^ vraštvo In razdor, ki se bo zasei narodi v bodoče!« je končal Fr® USA v vsakem primeru nevtralni! Roosevelt pripravlja proklamacijo na narod — Vlada bo storila vse, da bo ostala ' nove vojne — Latinske države Južne Amerike proti vmešavanju v evropske sp0f0 .. WASHINGTON, 4. septembra. Havas. Roosevelt je snoči naslovil na narod preko radia poslanico, v kateri je naglasil, da je upal, da bo mir ohranjen. Spominjal je vse napore, ki jih vlada USA vložila v corist miru. Treba je ugotoviti, da so nesrečni dogodki zadnjih let zasnovani na uporabi sile in pretnji s silo. Vpliv USA e šel za tem, da se v svetu ostvari pravični mir, ki bi izključil uporabo nasilja nad narodi. Ko je naglasil, da ne namerava poslait v Evropo ameriških čet, je Roosevelt nadaljeval: Za zdaj priprav- ljamo proklamacijo o ameriški nevtral-nostL To bi napravili tudi tedaj, če bi ne )ilo zakona o nevtralnosti, ker je takšna deklaracija v skladu z ameriško politiko in mednarodnim pravom. Po tej prokla-maciji bodo izvršene razne izpremembe se protivi uporabi orožja in bomb iz zraka. Američani morajo skrbeti za varnost svoje celine, ki jo odbajajo oceani«. Pozval je narod, naj ohrani enotnost, vlada bo ostala nevtralna. Od naroda se seveda ne more zahtevati, da ostane v mislih nevtralen, da zataji Svoj duh, svojo zavest. Vlada bo storila vse, da bo ostala izven nove vojne. Dokler bo le mogoče, bodo USA ostale v miru. BUENOS AIRES, 4. septembra. Javno mnenje Argentine zahteva, da ostanejo latinske države Južne Amerike ob strani in da se ne vmešavajo v evropski spor. V zvezi s teni je napravila močan vtisk izjava Brazilije, ki hoče v vsakem primeru ostati nevtralna. Predsednik Kolumbije Sanths, je poslal predsedniku Argentine brzojavko, v kateri naglaša potrebo slož- na nevtralnostnem zakonu,« Ml v veliki i nosti ameriških držav glede na evropski večini verujemo v duhovno vrednost, ki I spor. Argentinski prezldet Ortis je od A Nemčiji so odvzeli vse večje radijske aparate BERLIN, 4. sept. Reuter. Vlada je sklenila odvzem vseh privatnih radijskih aparatov, na katerih se morejo slišati tuje radijske postaje. Ta skle-p utemeljuje govoril, da pozdravlja to bo njegova vlada v tem smislu ^ stike z ostalimi državami Amen* ' ___________________________ Reuter- m? vani s0. " m ■; < ir/ -v' ' ; v ■ \ ni P°v£ deške Sv ;edaffll neraln^ta'’* Da i« Ue« za nika angleških čet na bojišču* ^0\P* IRONSIDE, ki je bil nedavno ’ il( ij misiji v VaršavV je postal >,at »Volkischer Beobachter« s tern, da mora Nemčija na vsak način dobiti »vojno živcev«. Prchala - poveljnik čeških legionarjev VARŠAVA, 4. sept. PAT. Maršal Edvard Stnygli Rydz je podpisal ukaz o Imenovanju češkega generala v emigraciji Prchale za poveljnika čeških in slovaških legionarjev na Poljskem. Obenem je Izdal tudi proglas na vse Cehe in Slovake v emigraciji. odprla francosko-italijanska meja. Ta meja je bila že nekaj dni zaprta za ves promet. Meje pa ne bodo šli odpirat, če imajo namen stopiti v vojno! Na j večjo senzacijo so povzročile današnje vetti pariških listov — vesli še piso kontrolirane! — da bo še v teku današnjega dneva odpotoval v Rini bivši ministrski predsednik Pierre La- val ter podpisal z Italijo gospodarsko pogodbo, pri kateri naj bi Italija dobila zadoščenje ter gospodarske ugodnosti. Ta vest je sicer senzacionalna, verjetna pa popolnoma: saj je bilo že dolgo časa mogoče videti, kam bo šla Itaiija v primeru vojne, To je tudi italijanski odgovor na sklenitev rus! ' nemškega pakta. Rr. perialnega generalnega štaba sir VValter KIRK pa je mandanta domačih čet. Z*1 Vojna vlada v A»*b LONDON, 4. sept. Angina ^ izpolnjena in ima značaj v^; ie dsedtii* ueia. jvumstrsKi precia^"-Chamberlain. Čuvar državne« ^js sir John Simon, niornans . .er p Winston Churchill, vojni n*1 0 re Belisha in minister za le ^ f ^ postal drža ley Wood. Eden je za domin ione. TUJA LETALA NAD HAAG, 4. septembra. » dsuo- V ey' tala so se pojavila nad fljeflc smatra to za težko prekrši tralnosti. Uvedene so strv NEMŠKO LETAL« Jia lil' j. KOVNO, 4. sept. Včer« J pilotskem ozemlju Pris;a Kjj ne^1 spH' skujočih se držav. Jc^aSiln° ški pilot, ki se je m°J‘lnlijU. stili na litvanskem o**"'J \ialo ?E' tem, Mariborska nnpovoo* * najvi.’J,<:s * idrovno vreme V so M*' naj»>« ralura 28, včeraj 2-t, I opoldne 23.6. ^JLiJariboTu dne 4. IX. 1939. »Večernlfc« Stran 3. Anglija in Francija v vojni z Nemčijo j*°tek zgodovinskih dogodkov do napovedi vojne iz Londona in Pariza — Odločen nastop a|adierja in Chamberlaina pred parlamentom — Odgovor Nemčije na ultimat — Hitler nemškemu narodu pred odhodom na fronto — Angleški kralf vsemu imperifu to,'"' Na predvečer odločilnih dogodkov Be!a knjiga o dogodkih lljij, a v'a^a je objavila »Belo 2 dokuinenti o pogajanjih med 31, av£r0ni ’n Berlinom v dneh od 22. do -a ^ ojih angleška vlada z Eta , uS°tavlja, da niti njej niti predlogi za mirno 5ini daV]1ST’0r? niso sporočeni na napoja. 1 se še mogla začeti neposredna med Berlinom in Varšavo, ker ^en rie?°s^an'k Henderson prejel pi-Pred n-.?kl,roeht o njih šele nekaj hipov ,rfek z ? !avo P° nemškem radiu v če-to£itj J^ert ko ni mogel več spo-'‘!efon«i- ^avo’ ker so bile medtem C ke zveze s Poljsko že prekinjene. ®rr|ot in Daladier v franeo-skem parlamentu ilsega0~Ot? 15.30 je bila seja franco-zh aTnenta- Okrog palače držav-7a0raj,S0 se zbrale množice ljudstva, •kjlijej . e vso obalo Seme tja do zu-jjGL^kfrstva. Točno ob 15. uri je mue Parlamenta Herriot prebral ^Onsk'1"6 0 sklicanju parlamenta ter ^°obrai,Kre^0g za nove kredite v svr-g0v domovine. Herriot je v svo-°^Sodii ?ru krizo zadnjih dni in k Vsg (jai>a^ na Poljsko, pri čemer mu %la, Q0°ra!}a izvzemši komunistov plo-^kty. k. v°ril je tudi o rusko-nemškem Haj'nj 2a ie ogorčeno obsodil. Tudi Sttis,.)e ^oskala vsa dvorana, razen v *°DaJV' herriot je dobesedno dejal: • v®ste\V- *30r^° s stisnjenimi zobmi. Ln Ufe., ’ kai to pomeni. Vse materialne d ® siJe> ki hočejo braniti člove-L.stojanstvo, se morajo zbrati. 1 s0 i »mo jih pomagali osvoboditi, 1)6 °!» kanlzirali p0 načelih naše de- 1. naše duhovne omike, so ' °kfi i °Ž cii "> V>a, ki ***• hrn"! •Zberimo se vsi brez izjeme, "'H člani ene same družine, dHi * ?r°stoi-^Qa brani domovino. Med nami ni ene same mu bo pripadlo breme te?a- I? noben drug klic več, kakor Vela Francija!« ^ ie * ska^r rj6Vze‘ Sosedo predsednik vlade iavh' Med* VSa z^oru‘ca vstala in plo-fteJ. Of^Ijo tišino je Daladier iljC/k je p ’ ,da i® izbruhnila vojna, ti 1111 Fra .. 0 nenadno napadla. An-L ePre£i|?Clja sta se zaman trudili, da k ,^ve»a^ sI>opad. Francija je svo- t3i rta|a d ?Ve.sta in je odločena, da jih 't h **as slie ,a,a* Prepričan sem, da bo to>i hnri* Sleherni svobodni čiovek lf6hV’ ie «° Si,ša,i vsi narodi sveta, ta Muditi T0d? °5rPzena in da jo je mi.\ ”8,Iiia.ie edina, združena, Ni v vprašanju naroda, ampak tudi ^ čas?'’ Vej misli. 'al^ega 10 i« a naših u“’ dmPaK »nai hec vp°trebn0 cla1 kor‘st‘* P°sta- 5»S? naeii- naPravimo enkrat ko-ie f*"- 11111 zahvalr -t0 !>°eastil Roosevelta Syoj^ "FFra 2a lljegove mirovne na- I ? ^sredov^i1101^ Je Nemčiji poslala a„>n. n5,0valne predloge. Odgovor ier je čestital tudi itali- *• a njenih plemenitih naporih, se V'ad t °ben!ši mir - ».ui , mški napad na Poljsko , -v Za Kre ža "apad na Anglijo in Fran-W n°v dik msko-po|jski spor, mar- ? tian a bi zaimc P°hod nemške ve-SliJaSre‘om. p0jj5?Jovala nad Evropo k r'oL n FrancS? J* 10 seda-i napadena. J' pra, ',le izpolnili k ta Sv°io dolžnost k! Oa ‘ega nadaljnjega. Ako S zaL ® S‘0rila' bl hila oh C«t Sda1 snma i ™0vanSn. V kratkem bi *'Ala * nimnum ni >Vo kajti, kak«--V,1*en.a na^iu^c,nu Z hiidan° naši ai° vTednos< nai ima kNll Ž hodoh A1.zaciil ,n L°reni. ko CS. V Škosin«^*, • dana pre* 'l Vapadaiec °^aski in Poljski, zani-C",rn" W0" fra"- - nap proti Fran-ne sovražimo, to- bodo naši vojaki šli na fronto, ne bodo imeli v srcu nobenega sovraštva do nemškega naroda, a vedeli bodo, da morajo braniti svobodo svoje materinske dežele. Gospodje, v tej usodni uri, ko se odločuje usoda Evrope, vam govori Francija skozi usta enega svojih sinov, ki je v imenu vseh sprejel žrtve, ki so potrebne. Zberimo se, navdahnimo se z duhom, ki nas je vodil v vsej naši dolgi zgodovini. Gospodje, v tej uri je samo Francija, ki poveljuje! 1 Mussolinijevo posredovanje Na višku dogodkov v diplomatskih središčih zahodne Evrope, ko je po nalogu angleške vlade berlinski veleposlanik Henderson dobil navodila, naj sporoči nemški vladi ultimativno noto glede umika nemških čet iz Poljske, se je v soboto okrog 18. ure razširila po Londonu in Parizu senzacija, da je v zadnjem trenutku nastopil Mussolini kot posrednik. Na meji diplomatske izčrpanosti posredovanja je predsednik italijanske vlade predlagal, naj se sovražnosti na vzhodu Nemčije ustavijo in skliče konferenca petorice sil, na kateri bi sodelovale Nemčija, Poljska, Anglija, Francija in Italija ter neposredno rešile nemško-poljski spor. Anglija in Francija sta načelno že spočetka odklonili novo Monakovo, enkrat razočarani angl. lordi se niso hoteli spustiti v pogajanja, po izigravanju dane besede. Zahtevali sta za takšen postopek, da se nemške čete najprej umaknejo iz Poljske, potem bo dana možnost za pogajanja v mirnem ozračju. Ha!efax lordski zbornici Ob 19.40 je govoril v lordski zbornici zunanji minister lord Halifax, ki je dejal: Angleška in francoska vlada doslej na svoje svarilne predloge, ki sta_ jih dostavili sinoči nemški vladi, še nista prejeli nobenega odgovora. Mogoče je, da je ta odložitev odgovora v zvezi s predlogom, ki ga je stavila italijanska vlada, da naj namreč sovražnosti takoj prenehajo in da naj se sestane takoj konferenca Anglije, Francije, Italije, Nemčije in Poljske. Cenimo italijanski predlog, toda ne moremo sodelovati na konferenci, dokler je v teku nemška invazija na Poljsko in bombardiranje poljskih mest. Nemčija stremi za enostransko ureditvijo spora s silo. Angleška vlada bo morala preiti k akciji, če se Nemci takoj ne umaknejo s Poljske. Angleška vlada je v konzultaciji s francosko vlado glede določitve časa, do katerega mora zvedeti, ali je Nemčija voljna, da se umakne. Ce se Nemci Čija angleško zahtevo odklonila. Odgovor pravi med drugim: Nemčija odklanja sleherni ultimat od strani Anglije, še manj pa misli, da bi sprejela angleške zahteve. Mesece in mesece je trajalo vojno stanje na nemško-poljski meji. Vsega tega je bila kriva versailleska pogodba. Poljska je dosledno odklanjala vse miroljubne ponudbe in mirovne pogoje za ureditev tega razmerja. Nemčija ni imela nikdar namena, da bi skušala uničiti Poljsko in njeno samostojnost. Nemčija je zahtevala le revizijo versailleske pogodbe, katero so vsi pametni ljudje, pa tudi mnogi angleški državniki kmalu potem, ko jo bila sklenjena, označevali kot nemogočo in neznosno. Angleška vlada je dala poljski vladi generalno polnomočje. Dala ji je bianco menico, š katero je Poljska lahko razpolagala po svoji mili volji. Cim je Poljska dobila taka zagotovila, se je poljski teror nad Nemci in nad Gdanskom strašno povečal. Vse to je bilo ....... . x , znano tudi angleški vladi. Anglija bi lab umaknejo, je Anglija pripravljena še ved- J ko opozorila no smatrati, da je pozicija ista, kakor pred prekoračenjem Poljske meje. Potem so odprta vrata za diskusijo med Nemčijo in Poljsko v obliki, ki naj varuje življenjske interese Poljske in prevzete garancije. Če hočeta Nemčija in Poljska, da druge sile sodelujejo pri diskusiji, smo pripravljeni to odobriti. Ne priznamo veljavnosti in osnovanosti odločitve o priključitvi Gdanska, kakor tudi ne nemške akcije v tej smeri. Nemška akcija je zadnji korak v enostranskem porabljanju mednarodnih inštrumentov. Glede Gdanska so brezpogojno potrebna samo pogajanja. Plaz de|anj na usodno nedeljo Chamberlain o vojni napovedi Prišla je nedelja, odgovora iz Berlina na angleško-francosko ultimativno noto ni bilo. Ministrski predsednik Chamberlain je imel ob 11.15 govor po radiu na angleški narod. Chamberlain je dejal: Davi ob 9. je angleški poslanik spet sporočil nemški vladi, da ako do 11. dopoldne nemška vlada ne izjavi svoje pripravljenosti, da umakne svoje čete iz poljskega ozemlja in ako angleška vlada do tiste ure nima zadovoljivega odgovora v svojih rokah, nastopi vojno stanje med obema državama. Ker vlada do sedaj od nemške vlade ni dobila nobenega odgovora, je s tem nastopilo vojno stanje med Anglijo in Nemčijo. Soglasje opozicije Po govoru Chamberlaina je spregovoril vodja opozicije Greenwood. Za njim je govoril vodja liberalne opozicije sir Archibald Slinclair, poslanec. Mac Cove-ry ter bivši ministrski predsednik Lloyd George. poljsko vlado, da je tako početje nečloveško in da se ne sme več nadaljevati. Angleška vlada pa tega ni storila. Nasprotno, vzpodbujala je Poljsko. S tem je Anglija pozročila neznosno napetost in končno vojno, za katero nosi vso odgovornost. Vse mirovne poskuse je poljska vlada onemogočila, ne da bi angleška vlada medtem posredovala v Poljski. Neški narod se ne bo nikdar pustil dušiti od poljskega naroda! Nemčija zato odklanja angleški ultimat. \ mmmm Hitlerjev proglas vojakom Ob 1. popoldne so nemške radijske postaje sporočile, da je Anglija napovedala Nemčiji vojno. Kancelar Hitler je izdal proglas na vojsko, v katerem je dejal, da hoče Anglija Nemčijo obkoliti. Prepričan je, da bo Nemčija zmagala. Najprej je treba pre- gaziti Poljsko, potem pa udariti na zahod. Za špekulante je določena smrt — nihče ne sme v vojni obogateti. Vojna bo na vzhodu končana v nekaj mesecih. »Še danes odhajam k vzhodni vojski!« je zaključil Hitler svoj razglas. m!lSe ?a*’ potom smo narod, JH>raz 'ti za suženjstvo. Ko Ko je predsednik Chamberlain zapuščal zbornico, ga je zunaj čakal šofer z jekleno čelado in pripravljeno plinsko masko. Ugotovitve angleškega radia Angleške radio postaje so nato prebrale uradno poročilo o objavi vojnega stanja med Nemčijo in Anglijo: »Dne 1. septembra je angleški poslanik v Berlina po nalogu vlade Nj. Veličanstva sporočil nemški vladi, da bo Anglija, ako nemška vlada ni pripravljena dati zanesljivega zatrdila, da bodo boji proti Poljski prenehali in da se bodo nemške čete umaknile s poljskega ozemlja, takoj izpolnila vse svoje obveznosti do poljske države. Davi ob 9. je angleški poslanik v Berlinu po nalogu naše vlade sporočil nemški vladi sledeče: Ako nemška vlada do danes ob 11. dopoldne srednjeevropskega časa ne bo dala povoljnega odgovora, da je pripravljena ustaviti sovražnosti proti Poljski in svoje čete umakniti iz Poljske in ako njen odgovor do 11. ne bo v rokah vlade Nj. Veličanstva, smatra Anglija, da se od te ure naprej nahaja v vojnem stanju z Nemčijo. Vla- da Nj. Veličanstva do sedaj ni dobila od nemške vlade nobenega odgovora. Zatorej objavlja, da je v tem trenutku nastalo vojno stanje med Anglijo in Nemčijo.« Francoska vojna napoved Francoska vlada je dala svojemu poslaniku v Berlinu v nedeljo opoldne nalog, da sporoči nemški vladi, da bo med Francijo in Nemčijo nastopilo vojno stanje, ako nemška vlada do 17. ure ne izjavi, da je pripravljena ustaviti sovražnosti proti Poljski in svoje čete umakniti s poljskega ozemlja. Zadnji rok poteče ob 17. Ker nemška vlada do 17. ure ni'poslala Franciji nobenega odgovora, je po službeni objavi, ki jo je izdala francoska vlada in ki je bila sporočena francoskemu narodu v posebni poslanici predsednika vlade Daladiera, nastopilo vojno stanje med Francijo in Nemčijo. Odgovor nemške vlade Nemški poročevalski urad je po poteku roka, ko je že nastopilo vojno stanje med Nemčijo in Anglijo, objavil, da je Nem- Angleški kralj vsemu imperiju Ob 18. je imel angleški kralj radio govor, ki ga je poslušal ves imperij. »V tej težki uri, morda najbolj usodni v naši zgodovini, pošiljam svojo poslanico vam vsem, doma in v deželah onstran morja. Že drugič v življenju večine izmed nas smo v vojni. Mnogo in mnogo smo se trudili, da bi našli miren izhod iz sporov med nami in med onimi, ki so danes naši sovražniki. Bilo je zaman. Prisilili so nas v vojno. Toda mi sprejmemo to novo breme, da se obnovi red svobode na svetu. Uveljaviti se je hotelo načelo sebičnega zasledovanja nasilja proti svobodi in neodvisnosti drugih držav. Takšno načelo, čeparv zavito, je primitivno: moč je pravica. Ako bi to načelo zmagalo, bi prišel v nevarnost ves angleški imperij in vsi narodi bi bili v neprestanem strahu, izgubljeno bi bilo vsako upanje na varnost med narodi. To je alternativa, ki je pred nami. Nemogoče je misliti, da ne bi sprejeli te borbe. Zato iz dna srca kličem svoje narode doma in onstran morja, naj sprejmejo to našo borbo. Naj bodo močni in složni v teh hudih časih. Naloge bodo hude in temni dnevi bodo pred nami. Kajti vojna ne bo omejena samo na bojna polja. Tudi oni doma bodo Izpostavljeni njenim stra-hotam, T°da to je vojna za pravico. Ponižno in s spoštovanjem polagam našo stvar v božje roke. Pripravljeni na vsako žrtev bopio zmagali. Z božjo pomočjo bomo zmagali. Naj vas Bog blagoslovi vse!« Veleposlaniki so odšli BERLIN, 4. sept. Angleški veleposlanik Henderson fn francoski veleposlanik Coulondre sta v nedeljo opoldne zaprosila za svoje potne liste, ki so jima bili tudi takoj izročeni. Popoldne sta oba diplomata zapustila nemško prestolnico in z avtomobili odpotovala proti zapadli! meji. fiaoviee Nastop slovenske mlade generacije Važna izjava macie siovsnske geneiae^e, zbrane v gibanju okoli ..Kmetske prosvete' Zgodovinsko pomembni notranje-poli-tični dogodki so sprožili v posameznih gibanjih in skupinah silno živahno delovanje. Samo po sebi se razume, da je Stopila na plan zlasti mlada generacija, ki je morala vse doslej stati ob strani ter (. obžalovanjem zreti na včasih silno škodljivo delo starejše politične generacije, ki se kljub vsem velikim napakam nikakor ni umaknila s pozorišča, dasi je ljudstvo samo večkrat dovolj jasno povedalo, da take politike ne mara več ter jo odločno odklanja. Podoba je, da se bodo razmere v tem pogledu poslej vidno izboljšale, čeprav je še nekaj skrahiranih politikov, ki bi radi preslepili slovenski narod ter se za vsako ceno obdržali na površju. Kdor danes pozna razpoloženje med ljudskimi množicami, za tega ni nobena uganka, da bo dala vprav mlada generacija ton vsej bodoči naši politiki. Včeraj je bil v Mariboru v Narodnem domu širši sestanek okrajnih odborov »Kmets/ke prosvete« severne Slovenije. Skoraj polnoštevilna udeležba dokazuje, da se pristaši mladega kmetskega in narodnega gibanja v polni meri zavedajo vprav v teh dneh velike odgovornosti, ki ,,, . . ... , , „ , sloni na ramah mlade generacije. Šesta- . }/čeraj Je J?’1 ,za markovsko Sokolsko oek je vodil predsednik mariborskega 'ceto n‘ “ Markovcane najvecj, domači okrajnega odbora g. Šumenjak iz Šv. ! P.r.aZc , , !? so £ ,° s° vese' Marjete ob Pesnici. Na sestanku so po- I fokoteka četai jm Sv. Marku je z ne-ročali gg. dr. Igor Rosina, Vladimir ! t°™ah!Jlvo ^oisko voljo premagala vse Kreft, Janko Jurkovič, inž. Josip Teržan,! ezko^e f S1 fgradJa s^cd'°,m; ‘Na Knez, Novačan, Kramberger, urednik I llko °cst, m,arkov^.(l Sokolske čete France Gerželj in drugi. Posamezni refe- ' ?J1 J2 b lz"jeJn da!jne renti so obravnavali težke razmere na ' podeželju ter novo nastali notranje-poli-1 »L Pt° «***» v kro- tični položaj. Ob zaključku je g. dr. Ro- ™ 50 se °dzvah v leJI>em tično pomembnost, ki mu gre, pri čemer smo prepričani, da bomo našli pri vsem našem demokratičnem delavstvu in meščanstvu potrebno razumevanje. Obenem pa še posebej poudarjamo, da se bomo ramo ob rami z vsemi slovenskimi stanovi borili za skupne pravice vse Slovenije, želeč pri tem, da se v Sloveniji čimprej likvidira neznosno dediščino politične preteklosti, kar bo šele dalo možnost, da se v Sloveniji ustvari novo močno in skupno narodno gibanje, ki bo docela preporodilo slovensko javno življenje. 4. Slovenski kmetsko-prosvetni po« kret, ki ga predstavljamo, se zaveda, da je obenem narodni pokret, ki hoče samozavestno zanesti čustva pripadnosti svobodnemu narodu in državljanske zavesti v zadnjo kmetsko kočo našega obmejnega slovenskega ozemlja. Tako narodnostno aktivizirahje našega malega človeka pa je mogoče doseči le, ako temelji na stanovski samozavesti in prepričanju, da zamore kot enakovreden državljan na svoji zemlji svobodno soodločati in so-vplivati na izboljšanje svojega socialne-aega in družbenega položaja, ki mu kot članu državnega naroda in narodni pomembnosti pripada. 5. Ugotavljamo nujno potrebo skupnega nastopa vseh demokratskih in svobodoljubnih sil Slovenije. Vendar pa ta nastop ne more biti brezpogojen, če hočemo obvarovati narod pred novim razočaranjem, ki bi moglo biti usodno za njegovo politično vzgojo in ki bi moglo do kraja izpodkopati njegovo zaupanje v potrebo lastne udeležbe v javnem življenju. Slovenskega naroda ne sme več zadeti občutek, da se ga hoče še enkrat žeinega prepeljati čez vodo. Tak občutek pa bi se brez dvoma pojavil v slovenskem narodu, ako bi se nova politična doba začela pod starimi političnimi formacijami in njih politično obremenjenimi vodstvi. , •- K Se Spomenik velikemu Sokolu dr. Pivku sina predlagal resolucijo, ki jo je odbor po tenjeljiti presoji soglasno sprejel. Resolucija Člani okrajnih odborov »Kmetske prosvete« severne Slovenije, zbrani na skupni seM 3. septembra 1939, podajajo naslednjo izjavo: 1. Pozdravljamo sporazum od 20. avgusta 1939 in čestitamo bratskemu hr-vatskemu narodu in njegovemu predstavniku g. dr. Vladimirju Mačku k doseženemu u&pehu. To storimo v trdnem prepričanju, da je s tem sporazumom dobila številu. Od Markove pa do novega doma se je vila pisana povorka s prapori na čelu. Br. Kostanjevec Mirko je pozdravil navzoče odličnike: g. majorja Markoviča, komandanta mesta Ptuja, prav posebej pa Fantovski odseik in druge. Dalje so govorili br. dr. Šalamun Franjo, ki je otvoril novi dom, br. Mohorko Josip je govoril v imenu Sokolske čete Maribor I, katero je ustanovil markovski veliki rojak dr. Ljudevit Pivko; dalje še dr. Gorišek Milan in v imenu delavskega društva »Vzajemnosti« v Ptuju dr. Šegula Janko. Vsi so poudarjali pomembnost novega doma, v katerem bodo mogli Mar-kovčani razviti vse svoje sile. Tu bo žarišče prosvete doraščajoče mladine. Od tod bodo izhajali dobri gospodarji in dobre gospodinje. Ta dom bo najlepši pomnik na dr. Ljudevita Pivka. Nad vse pa so pozdravili važen dogodek, ki ga bo treba zabeležiti v slovenski zgodovini, to je pričujočnost Fantovskega odseka. To je bila manifestacija slovenske skupnosti. Ce smo -azdvojeni v tabore, vendar pa smo eno: vsi smo slovenskega mišljenja. Novi dom je blagoslovil domači župnik g. Grobler. Po otvoritvi je bil uspel telovadni nastop. Položaj kmeta na Dravskem polju Znano je, da nima kmet na Dravskem polju drugih dohodkov kakor izkupiček naša velika jugoslovanska domovina in Proc^anf§a krompirja. Večina kmetov država, ki nam vsem zamore edina trajno zajamčiti narodno In gospodarsko svobodo in samostojnost, trdne osnove enotnega hotenja, gospodarskega napredka in političnih svoboščin. Kot pokretaši slovenskega kmetskega In kmetsko-mladinskega pokreta se veselimo tega dogodka tem bolj, ker predstavlja eminenten uspeli hrvatskega kmetstva, ki — okrepljeno s tako politično močjo — pomeni tudi za našega slovenskega kmeta jamstvo boljše gospodarske bodočnosti. 2. Prepričani smo, da bo istih pravic in svoboščin, kot Jih je dosegla Hrvatska, deležna tudi Slovenija, ki po krivdi vodilne politične generacije ob priliki sporazuma ni dosegla mesta enakovrednega sopogodbenika, ki sicer Sloveniji pripada. Z velikim In nedeljenim zadoščenjem smo sprejeli izjavo podpredsednika vlade g. dr. Vladimirja Mačka o pričakovani demokratizaciji našega javnega življenja, ki jo po tolikih letih pritiska tako zelo potrebuje tudi slovenski narod, da bo za-megei razviti vse svoje duhovne sile In končno svobodno izpovedati svoje potlačilo mnenje. 3. Vemo, da široke množice našega naroda težko pričakujejo preporod slovenskega javnega življenja. V tej težnji jim je dal nedavni zgodovinski dogodek naše državne konsolidacije nove nade in pobude. Trdno smo pa prepričani, da tega preporoda v svobodoljubni In kmet-fsko-deinokratičui Sloveniji ni mogoče doseči po stari poti in starem načinu in pod starimi imeni. Treba je torej najti nove politlčno-organizatorne oblike, ki smo jih pripravljeni in odločeni ožlvotvo-ritl, čim bo za to dana najavljena zakonito možnost. Po tolikem trudu, ki ga ,'e vložila, neša generacija v kmetsko-prosvetno in pokretaško gibanje, se sma-tr?qr!0 — politično neobremenjeni — po. k" ;i ! vo’* vaM f r-*vio ftidl (emu slo- kupuje življenjske potrebščine pri trgovcih že eno leto naprej vse na račun krompirja. Letos je krompirjeva letina zelo slaba, tako, da kmetje ne bodo mogli z njim kriti niti lastnih potreb, zato so bila poročila o velikem izvozu krompirja z Dravskega polja pretirana in neutemeljena. Krompir ima tudi slabo ceno. Temu so krivi največ prekupčevalci, ki žive na račun izmozganih kmetov. Letos je kmet na Dravskem polju obupan in s strahom zre v bodočnost. Prav tako so zaskrbljeni tudi trgovci, ki ne bodo mogli dobiti svojega denarja. Dolgovi se kopičijo in rubeži so na dnevnem redu. Obljubljala so se razna javna dela, pri katerih bi kmetje nekaj zaslužili in te obljube naj se uresničijo, ker je kmet na Dravskem polju letos res hudo udarjen. č. A. Regulacija Polskavskega potoka Skozi Pragersiko teče tako zvani Pol-sikavski potok, ki povzroča poleti ob vročini strahovit smrad. Ta potok kmetje ustavljajo, da z njim namakajo travnike in polja. Zatto voda ne teče. V potok mečejo mesarji razne odpadke, ki jih voda ne more odnašati. Zato gnijejo kar v potoku in povzročajo smrad, ki je vzrok različnim boleznim. Ker teče potok tik ob železniški postaji in miimo Majcnovega prenočišča, je smrad iz tega potoka še bolj nadležen. Iz zdravstvenih in tujsko-prometmh ozirov je nujno potrebna regulacija Polskavskega potoka na Pragerskem, tako da bo voda zopet tekla, speljana pa naj bo tako, da ne bo ogrožala zdravja potnikov, ki se v vedno večjem številu ustavljajo na pragerski železniški postaji. NAJLEPSI FANT USTRELIL NAJLEPŠE DEKLE V Zagradu v Srbiji je 26-letni Radomir Džilas s strelom iz karabinke ubil 17-letno Dragico Odavič. Radomir je bil eden izmed najlepših fantov, Dragica pa najlepše dekle v okolici. Radomir je bil v dekle zaljubljen, vendar mu pa ona ni vračala ljubezni, baje mu je celo vrnila prstan, ki - ga je nekoč naskrivaj sprejela od njega. Tudi fantova in dekletova rodbina sta živeli v najlepši slogi. Ko je fant dekle ustrelil, se je sam prijavil oblastem, kjer je izjavil, da je ustrelil Dragico po nesreči. Vendar pa kažejo vse okoliščine na to, da je Radomir ubil dekle premišljeno. URADNIKI IN' UPOKOJENCI OŠKODOVALI DRŽAVO ZA 5,MO.OOfl DINARJEV Pred kazenskim senatom beograjskega okrožnega sodišča, se je začela razprava cem, ki so pri znani Lakičevičevi aferi oškodovali državo na račun invalidnin za 5,000.000 din. Razprava bo trajala zelo dolgo, saj je državni tožiiec bral samo obtožnico dva dni. n. Liter žganja za 2 dinarja. Slive so letos vsepovsod dobro obrodile, posebno dobra pa je bila letina sliv v Posavmju in v Po-dravinju. V Vranograču in v Kladuši prodajajo 60 litrov sliv po 6 dinarjev. Zaradi nizke cene sliv pa ic tudi cena žganja neverjetno nizka. Tako že prodajajo kmetje žganje po ne da miru. 4 din, pričakujejo pa, da ga bodo P v kratkem celo po 2 din. , . jvo n. 400 let stari hrast bodo posekali. \ rišču meščanske šole v Djakovu rast -j. ki je star že okrog 400 let. Ker so z vej£i dati zadnje čase s hrasta debele su ^ zJ. je uprava meščanske šole sklenila, o 0 ^ radi varnosti otrok, ki se sprehajajo v rišču, hrast posekala. _ ... . fr n. Župan obsojen zaradi razbojni ^ ^ lovarsko okrožno sodišče je obsodilo pol leta težke ječe nekdanjega župan J ^ Koturaka, ker je napadel 76 let st Mehokovičevo ter ji odvzel 23.000 a ■,jJ n. Tovarna vagonov je odpustila 8 ^ cev. Tovarna vagonov v Slavonskem v, avgusta odpustila 40^ ^ ™ ter jim cb isti priliki zagotovila, da^J' ^ v.cv. vama vagonov « -jjlaVP' je v začetku avgusta odpustila j,01 ter jim cb isti priliki zagotovila, da Ji 9 poslila znova 1. septembra. Sedaj pa $ va tvornice odpustila še nadaljnjih ^ lavcev. Tovarna utemeljuje odpust stva s_ tem, ker ni dobila naročil.^ n. Prva žena ga je kopala w Štitaru Jovanovič, Gospod stražnik. ta,e *e° V štitaru v okolici Šabca živi cigan /jj ki je preromal v svojem ^ j0 g turneji KaKin m Krat zenu, tcH,a Vnrljjo 1 konito poročen le z eno žensko. je vrnil v svojo rodno vas, kjer pnP o ^ svojim ljudem o svojih 34 ženah ,n ? ki ga je »kopala in negovala«. . $ n. Tuji parniki so zapustili te dni ' luke. Največ je bilo angleških in i'a't $ parnikov, ki so sredi tovorjenja zapu* j matinska pristanišča. n. Čipke — »duša deklet«. P°.sl vaseh okoli Otoka in Gradišča^ si v,(j) same šivajo obleke okrašene s čipka™ čipkam pravijo »duša deklet«, ker jil1 ke spletajo in šivajo samo dokler so ja n. Podnarednik rešil dva fanta, »r ^ utonil. V Donavi pri Velikem Gradišču nil pri reševanju dveh dečkov, ki čela utapljati v Donavi, 30-letni 0 podnarednik Postul Cvetkovič. Fanta ■ji rednik sicer spravil na plitvino, veno« .JieJ1 lorej zaneslo!" Vzklik je bil dovolj at«j razlog za oblasti, da so Zekovi tirale. Preiskava je dognala, da J j ^ Zekovič pijan domov in da je u” ženo. ,,itv0 * n „l>oin kulture" v Sabcu. L)ru D® kulturn inapredek Sabca je sklenu°ig p# postavilo v Sabcu „Dom kultur® ^ leonom, v katerem bodo shranjen^j^p duševnih velikanov iz Sabca in ' j()# n Strela udarila v hišo in v dv® $ Med nevihto je udarila strela v ' ta Jovana Miranoviča na Leškem l jjjp v njegovi dve deklici, ki sta sc zraven okna. Ena je bila na niosu* vrmi drugo so na domači našli, ko so ub'; ,z dela, težko ranjeno. Ista strela J v-o v Miranovičevi hiši dva vola, K dve kozi. aIut m n. Posebna serija poštnih b0,. prišla v prodajo 3. septembra nic®L na Kalamegdanu pri Beogradu sl, rodne avtomobilske dirke. Ta d‘ pril' začela prodajati serija prav za a , izdelanih 4 znamk, ki bo Znamke so po 2 din +2 din, l,in ^ din, 1 din -J i din in po 0’50 p din. Na vseh znamkah so nadzori iz dirk s pokrajino v ozadji' j ■ ” " ■ okrožnega socnsca, se je začela razprava r v> ' venskemu osuovneum stanu ono poli. proti 20 bivšim uradnikom in upokojen-i so se Libeličam nadejali obiskov zave- Izletniki v Libeliče na jel„g dnili meščanov, ki pa lo. Libeličani sl želijo b j;u-dif; po' in prijaznega kramljam3 ' •oravljcl’ 5o' tijo z njimi in ki so ju« ^in0si} si' magati. Oni si želijo sC jih čutja in stvarne pomoči, k5 ^,r> v cer polotijo maloduM0' vsem in ne samo njim- Spomladi smo napisali daljšo reportažo iz obmejne slovenske vasice Libeliče nad Dravogradom. Prebivalci te vasi 80 sedaj kakor odrezani od sveta, ko je prišlo v bivši Avstriji do prevrata. Trgovina je zastala in zaspalo je celotno gospodarstvo. Ljudje samo še životarijo in čakajo na pomoč. Popolnoma zapuščeni od vseh Mariboru dne 4. IX. 1939. *V eče r n Ikc Stran 5. Obiščite Ljubljanski velesejem od 2.-11. IX. ^®|ovična voznina na železnici (JdiYbpf Krasne razstave — Veliko zabavišče — Velikomesten variete — Nagradno žrebanje vstopnic Proslava kraljevega rojstnega dneva tetos b° Maribor na posebno sve-Vpi , a se na-i z«6116!0 zbi' jovorr ib°r?ani ocl 7- cl° 8- ure za ija A i j1 V ubcab okoli vojašnice Kra-Krali Aandra v M^ju. V vojašnici SMba jf^sandra se zbere vojaška ski j ® častno četo, Sokol, Sloven-RiŠlv ’ §as^cP ostala uniformirana iu s a’ zastopnilci MO ter državnih \i U|i ,°uPravnih uradov; v Kremplje-fcturn Se zbereJ" ° s svojimi zastavami štva. n‘J’, Prosvetna in športna dru-1} igtv brjavčevi ulici se zberejo nad tej, vs ai’i dijaki meščanskih in sred-^tnik V ^^enjakovi ulici, trgovci, Si S ,tf?ovski in obrtni pomoč-tj u 01 .vajenci, v Einspilerjevi uli-Jilj ■ uištvo in uslužbenstvo držav-Harnisu• sain.ouPravnih uradov, v Pli-dfjavn ! ubc* delavci in uslužbenci miki iV .Proniei;nih ustanov, v Klav-D^toj, lci delavstvo tekstilne tovarne lavstvo ln °rug’ v Kejžarjevi ubci de-bte„ .tekstilnih tovarn z desnega W *’ave in Ehrlihove tovarne, v «ilne, Marka ulici delavstvo tek-ski C(1. .0Vai'ne Hutter in drug, na Melj-teksti]n * kraljeviča Marka ulice pa fiboj.su° ^lavstvo Rosnerjeve in Marn trg^e tekstilne tovarne ter tovarn Pine ,Jf>ega testnega okraja. Vse skunki ..Postavijo s čelom proti Melj- °b8 . VrstPe&> ^ se bo razvila povorka po redu, ki je razviden iz gor- njega odstavka. Povorka bo krenila proti Glavnemu trgu, kjer se bo ob 9. uri razvila mogočna manifestacija, pri kateri bodo sodelovala pevska društva in vojaška godba, mestni župan pa bo imel na zbrane manifestan-te nagovor. V sredo ob 8. uri zjutraj bo sv. maša na Slomškovem trgu, po maši pa ob 9. uri slovesen mimohod na Trgu svobode iz Slovenske ulice proti Aleksandrovi cesti. MEŠČANI! Letošnji rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. bo Maribor slovesno proslavil in tudi na zunaj izpričal svojo neomajno ljubezen in vdanost do kralja in do naše složne in močne Jugoslavije. Na predvečer kraljevega rojstnega dne, v torek, 5. septembra 1939, ob 20. uri, bo šla skozi mesto slavnostna povorka od vojašnice kralja Aleksandra v Melju po Meljski in Aleksandrovi cesti, Slovenski in Gosposki ulici na Glavni trg, kjer bo manifestacijsko zborovanje. Zbiranje ma-nifestantov bo od 7, do 8. ure okoli vojašnice kralja Aleksandra. Vljudno vabim meščane, da v torek, 5. septembra popoldne okrasijo svoje domove z državnimi zastavami, zvečer pa razsvetlijo svoja okna ter da se polnoštevilno udeležijo povorke in manife-stacijskega zborovanja na Glavnem trgu. V sredo na sam rojstni dan dopoldne se udeležite polnoštevilno božjih služb in cerkvenih slovesnosti ter prisostvujte slovesnemu vojaškemu mimohodu na Trgu svobode. Župan: dr. Juvan, s. r. dvorani Sokolskega doma. Udeležba obvezna za vse članstvo in naraščaj vseh mariborskih društev. (Sodelujeta godba »Drava« in pa združeni pevski zbor »Jadran-Nanos«, ki ob tej priliki prvokrat javno naste,pi.) Bratje in sestre storite svojo dolžnost! Zdravo! Meddr. odbor maribor. sokol, društev. REZERVNIM OFICIRJEM Rezervni oficirji, člani mariborskega pododbora UROIR se obveščajo, da se svečanosti, ki so bile predvidene, od 5. do 8. septembra v Beogradu ne vtše. Vabimo člane, da se svečanosti, ki bodo za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. v torek in sredo udeleže, kakor je bilo to že razglašeno po časopisju. Svečanostim v sredo morajo vsi rezervni oficirji ki imajo uniformo, brezpogojno prisostvovati v uniformi, svečani za stroj. Dve prireditvi v Studencih zvečer je vprizorik) Kul-t Bistrice na odru ga- % v t13 vesei° vaško komedijo V?est°zi ji svetniki". Igra je bila 01 tlom vobro podajana, ter so igral-h ^lvn številnem studenškem ki je do zadnjega kotička dvorano, naitoplejša pridal '/ igralci se je vidno odli-^enški igralec Jože Mlaker. 1 Sokoli pa so včeraj po-* Jfi bi(a ,recbb dobrodelno tombolo, doK ,Zaracb lepega vremena prav frtevi ^iskana« Po tombob pa v okusno z zastavami je okrašenem zunanjem telovadišču Sokolskega doma veselica. PROSLAVA ROJSTNEGA DNE NJ. VEL. KRALJA V STUDENCIH. Sinoči so se zbrali zastopniki vseh 16 studenških društev in ustanov, da pre-motrijo, kako bi dostojno proslavili dne 5. in 6. t. m. kraljev rojstni dan. Bilo je sklenjeno, da se bo priredila na predvečer slovesna povorka po Studencih, katere naj se udeležijo občani v čim večjem številu. Hišni lastniki se vabijo, da izobesijo na vseh hišah zastave, da ob teh burnih časih pokažejo svojo pripadnost k domovini in kralju, — Občinska uprava. % >eti AREN OGENJ V ZRKOVCIH. jf4 ael>oTi,Zve^er j« znenada začelo ža-iL 'žt)rhhni i k^Miodno od Maribora, kjer „„V, lovcih požar v gospo- P05***1*1«1 Janeza A je kor se je do sedaj ugo- Vjh.D°'Jarsk^tlJ okrivil slab dimnik na kuhi,,..1 PoMopju, in sicer na žd- ki se i' a*u so Prihitele na kraj ^evii,,„e z ^^rjetno naglica raz- »ia f^a> St,„8a^ čete iz Maribora, bevi ker, Radvanja,' Razva- ‘g »v. Miklavž" v BrZ?: ^iavža in od Marije Sr* pa le 'bilo zelo ie v ter so vah 111* v bližini dovolj k -- —- ' — „,l.» iz bliž^rv, črpa!kc kmalu izčrpa-koučno n studencev. Gasilci so ^Voi-e k>rave cevi do 1 km od- *>04nl-vdde L koder so dobili potlej hiogi.Ja- Gorer-ga$en^ gospodarskega Vj, več regiti °8a poslopja sicer niso Vhla °gnja JrtPa? pa s,° obranili ne-%h i^rjev ' ,s?dnie in stanovanjsko °0.0oq .d,j šlamberger ima • Nl drzavlja- 'Cov.:' hajO V MKMnm V^ija v°jno I>oa orožje ^^bo^avijan!K)--°bnt; »mariborske le ,v°jao v NEMČIJO vPoklicala pod sfjveč il] i,V! 'an' ^elo dobre služ Po ki Nemci so imeli med njimi tekstih iz sudetskega ozem- policijska navedba za čas vpoklica rezervistov Na osnovi čl, 66 in 67 zakona o not. upravi se radi jrreprečenja pijančevanja in izgredov po vojaških rezervistih v dnevih od 4. t. m. do daljnjega izdaja sledeča naredba: 1. V času, ko traja vpoklic, je imetnikom gostilniških in kavarniških obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač rezervistom in njihovim spremljevalcem. 2. Vsakomur je prepovedano v tem času pod kakor-šninvkoli imenom prodajati rezervistom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih za nje kupovati in nositi. 3. Rezervistom in Spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. 4. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali z globo 10 do 500 din, oziroma ob neplačilu globe v odrejenem roku z zapo-nom^od 1 do 10 dni ter odvzemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s seboj rezervisti ali njih spremljevalci. 5. Ta naredba stopi v veljavo 4. septembra 1939 in velja do preklica. — Predstojnik mestne policije: Stanko Kos s. r. so lja. Med poklicanimi pod orožje pa jc tudi mnogo Mariborčanov, ‘ki so se po prevratu izjavili za avstrijske državljane. SOKOLSKI NASTOP V POLJČANAH Sokolsko društvo v Poljčanah ie imelo včeraj svoj javni telovadni nastop, ki je zelo dobro uspel. Že od ranega jutra je bito vse živahno in se pripravljalo za veliki sokolski dan. Popoldne je bil pohod na postajo, kjer so pričakali bratska društva iz okoliških krajev. Pri povorki je Mio videti, kako veliko število Sokolov se je odzvalo poljčanskim Sokolom. Nastop je uspel zeto dobro. Vaje vseli oddelkov so bile izvajane prav dobro. Igrala je Železničarska godba Pragersko pod vodstvom kapelnika Vinkler Franca. VSEMU MARIBORSKEMU SOKOLSTVU 1. Celokupno članstvo in naraščaj mariborskih sokolskih društev se udeleži mani-festacijske povdrke na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja in sicer v civilu z znakom (jezdeci v krojih). Zbor za povorko v torek zvečer ob 19. uri na verandi Sokolskega doma. Polnoštevilna udeležba strogo obvezna. 2. Na kraljevi rojstni dan se vse sokolsko članstvo in naraščaj udeleži vojaške parade in sicer člani in članice v slavnostnih, naraščaj pa v telovadnih krojih. Zbor na verandi Sokolskega doma točno ob 8. uri. Udeležba za vse lastnike krojev strogo obvezna. 3. Takoj po končani vojaški paradi se vrši tradicionalna sokolska proslava v veliki NABAVITE ZASTAVE Neverjetno toda resnično je dejstvo, da mnogi posestniki še nimajo za svoje hiše državnih zastav, da bi jih ob priliki narodnih praznikov razobešali raz hiš. Skrajni čas bi bil, da občine podvzamejo vse mere, da bo vsak posestnik imel državno zastavo. m. Četniki! Pozivam Vas, da se udeležite povorke v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II., v torek 5. t. m. Zbirališče: Pred vojašnico kralja Aleksandra na Meljski cesti ob 19. uri. V civilu, brez znaka! — Starešina za mariborsko okrožje. 1. Sokolsko društvo Studenci poziva vse članstvo in naraščaj, da se udeleži jutri 5. t. m. povorke v Studencih. Zbiral, ob 19. uri pred Sokolskim domom. 6. t. m. se zbere članstvo in naraščaj v krojih ob 8. uri na verandi sokolskega doma Maribor-matica. m Upokojenec vseh vrst iz Košaško občine vabimo na sestanek v sredo,6 t. m.. °h 17. uri v kavarno „Promenada“ v Tomšičevem drevoredu zaradi važnega sporočila v zadevi pokojnin, m Ptice pevke lovijo. V nedeljo dopoldne trije ,,ptičarji” okoli skakalnice v Razvanju naslavljali limanice in mreže, v ka-tei-e so lovili ptice pevke. Prav bi bilo, če bi se takim zločincem narave stopilo na px-sle. „ državljani se vračajo iz Nemčije. Z vlaki, ki prihajajo na mariborski kolodvor iz Nemčije, se vračajo po večini dose-haj v Nemčiji zaposleni naši državljani. Pa tudi Nemci pošiljajo k svojim .sorodnikom v Jugoslavijo svojce. m Združenje mizarjev poziva svoje člane, da se udeleže v torek o 1)7. uri zvečer proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja. m Združenje brivcev in frizerjev sporoča da bodo brivnice in česalnice ves dan za-Prt9. v„ srcdo na rojsLni dan Nj. Vel. kralja Petra II. — V torek odprte ves dan d° 19. ure brez oi>oldanskega presledka. Članstvu in vsemu pri stroki zaposlenem uosebju se priporoča, da se udeleži proslave rojstnega dne Nj. Vel. ter da pride v ta namen v torek zvečer ob 7Va Ul'i na zbirilišče pred lokal predsednika g. Novaka na Aleksandrovo cesto štev. 22. m. Umrli so v Mariboru in bližnji okolici: Rakitmk Manja, prevž,, 70 let, Studenci; Ter novšek Marija, prevž., 83 let, Jezdarsica 3; Lorber Amalija, žena pos., 46 let, Selnica ob Dravi; Blaguš Viktor, del. d. ž„ 27 let, Studenci; Švare Elizabeta, zas., 63 let, Pobrežje; Emih Emilija, posestnica, 70 let, Košaki 16. N. p. v m.! m Samomor mladega fanta na Teznem. V mariborsko bolnišnico so pripeljali nezavestnega 20 let starega Franca Kajzerja, ki se je na Teznem ustrelil s Robertovim v prsi. Zdravniki so takoj izvršili nad mladim obupancem operacijo. Upajo, da ga bodo ohranili pri življenju. m V Slrnii ulici se je vnel katran. Prekipevajoč katran sc je vnel pri gradnji skladišč Mestnih podjetij v Strmi ulici. Delavci so takoj začeli goreči katran, ki je zajel vso kuhalno napravo, gasili s peskom. Vendar pa so mox-ali prihiteli na pomoč tudi mestni gasilci, da so ogenj pogasili. Ogenj jc napravil do 2000 din škode. * Primarij dr. Černič spet redno ordi-nira v sanatoriju. * Slov. obrtno društvo vabi vse člane k proslavi rojstva Nj. Vol. kralja Petra Uv katera se vrši potoni povorke dne 5. septembra 1939 ob 20. uri zvečer. * Obvestilo kupujočemu občinstvu, Potom Zbornice za TOI smo bili naknadno obveščeni ,da so kompetentne oblasti odredile, da se lahko prodaja sladkor v trgovinah še po starih cenah (ki so veljale pred 1. septembrom t. 1.) tako dolgo, da bodo poslale državne tvornice na trg cenejši sladkor, kar se bo baje zgodno v doglednem času. — Toliko v vednost p. n. konsumentom, ki naj to pri svojih nakupih upoštevajo. — Združenje trgovcev za mesto Maribor. * Ljubljanski velesejem olvorjen. Jesenski velesejem v Ljubljani, ki mu je pokrovitelj Nj. Vel. kralj, je v soboto slovesno otvoril častni predsednik kmetijski minister gospod dr. Branko Cubrilovič. Otvoritvi so prisostvovali odposlanec Nj. Vel. kralja podpolkovnik Janko Ahačič, ban dr. Natlačen .pomočnik kmetijskega ministra inž. Budislav Cvijanovič in še mnogi drugi odličniki. Priredilev je posvečena predvsem kmetijstvu. Velika kmetijska razstava, organizirana o L sodelovanju kr. banske uprave, vse važnejše panoge kmetijstva, tako semenogojstvo, zelenjadarslvo, sadjarstvo, cvetličarstvo .čebelarstvo, mlekarstvo, vinarstvo, rejo ovac, koz, perutnine, kuncev in golobov, ribarstvo, gobarstvo, zdravilna zelišča, poljedelski stroji in orodje. Drugi del velesejma zavzemajo razstave industrijskih in obrtnih izdelkov* predvsem pohištvo in stanovanjska oprema, radio aparati, živila, galanterija, tehnične novosti in mala obrt. Velesejem traja do vključno 11 .septembra. Obiskovalci imajo na železnicah polovično voznino. * Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti* Maribor. Vpisovanje je ob delavnikih dopoldne in popoldne, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne, v šolski pisarni, Vrazova ulica 4, Lastni dijaški internat. Državni nameščenci dobivajo draginjske doklade, vsi dijaki železniško legitimacijo, končno izpričevalo nadomešča vso učno dobo in dve leti pomočniške dobe v trgovinski obrti. Začetek pouka 9. septembra. Šolski^ program in pojasnilo brezplačno. Državni uslužbenci in manj premožni uživajo daljnosežno znižanje šolnine. Nočna lekarniška služba (od 2. do vključno 8. t. m.) lekarna pri Orlu, Glavni trg št. 12, tel. 25-85; lekarna sv. Roka, vogal Meljske in Aleksandrove ceste, tel. 25-32. Kino * Grajski kino. Danes Maria Antoinette najboljši film nove sezone v nemškem ; jfe-ziku. * Kino Esplanade. Otvoritev, nove sezone s filmom največjega . formata in svetovnega slovesa „Porochik indijske brigade". Velika drama prepovedane ljubezni. * Kino Union. Danes zadnji dan senzacionalni film „ŠEJKOV SIN“ z nesmrtnim in najlepšim filmskem igralcem Rudolfom Valentinom. Aacffo Terek, 5 .septembra Ljubljana: 12. Operetni napevi; 12:45 Poročila; 13. Napovedi,- 13.20 Opoldanski koncert RO; 14. Napovedi; 18. Dvospevi: 18. Predavanje; 19. Poročila; 19.30 Deset minut zabave; 19.40 Narodnostna ura; 20. Citraški klub „Vesna“; 20.45 Koncert RO; 22. Poročila; 22.15 Prenos lahke glasbe z velesejma. — Zagreb: 20. Koncert na na violončelu. — Beograd: 20. Narodne pesmi ob spremljavi RO; 20.30 Simfonični koncert RO. — Sofija: 6.10 Ljudska glasba; 12.15 Vokalni in instrumentalni soli. — Monte Ccneri: 20. Prenos Giordanove opere iz Rima. — Bruvellcs I.: 20.45 Radio opera „Zlati Skarabeju po noveli Poeja, glasba od Tomasija. — Koenigsberg: 19. Seviljski brivec. — London National: 20 Kiinnekova muzikalna komedija .Srečno pol“. — Bratislava: 21. Simfonični koncert — Bruvelics II.: 21. Simfonični koncert. — Varšava: 18.40 Koncert za vio-ino in klavir. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. dobitki2' *’ m' S° bil' izžrebani sledeči v^l' Din 80.000. Din Din Din Din Din 22487 50.000.—: 36473 40.000.—: 8943 30.000.—: 17012 24.000.—: 67074 16.000.—: 43240 Din 10.000.—: 13479 21717 33050 37754 73325 84075 Din 8000________________________ 9U 96 99487 45105 45536 46453 73190 84589 Din 6000.—: 7408« 25350 29180 41490 48000 54014 74936 78665 89408 90712 Din 5000.—: 13488 17088 20815 21933 30195 34427 46730 89207 52825 66606 76258 76705 77206 85873 DIN 4000.—: 4186 5005 7013 11177 19524 23610 25072 36952 30135 31376 33891 40330 47284 50678 52250 57733 60616 64003 64521 64894 84156 88010 99283. Pooblaščena glavna kolektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK, Ma* rftor, Gosposka itbca 25, Na svoji zemlji - svoj gospod... Pipan Alfonz / Vtisi in doživljaji Preporodovcev na narodnoobrambni turneji po Kočevskem Našo narodno javnost ob severni meji bo gotovo zanimalo pereče vprašanje Kočevskega otoka, ki naj bi bil nekaka vez med neko tujo državo in Jadranom. Da se ta vez 0'hrani in utrdi, dobivajo Kočevarji iz zamejstva vsa potrebna sredstva in izdatne podpore in nemoteno prihajajo večje skupine tujerodcev, ki v svoji prizadevnosti ne izpustijo niti najsa-motnejše domačije. Naš živelj, ki je v teh krajih gospodarsko šibkejši, je, ker je bil vsa ta leta skoraj popolnoma prepuščen samemu sebi, v tem večji nevarnosti, da podleže tuji propagandi. V razgibani sodobnosti je treba vedno in ob vsaki priliki pokazati tujim agitatorjem, da smo v svobodni državi in da nam pripadajo večje pravice kot njihovi manjšini. Zato je starešinskaorganizacija »Preporoda« priredila narodno-obrambno turnejo po najbolj ogroženih krajih Kočevske, kamor redko pridejo slovenski popotniki. IZ STARE CERKVE V KOPRIVNIK Pot je vodila iz Stare cerkve preko Male gore v Stari Log, od tod na Smuko in v Koprivnik, nato pa v Kočevje, ki je tujim agitatorjem izhodišče za njihovo delovanje v Kočevski krajini. Stara cerkev, prijazna vasica, oddaljena pet km od Kočevja, je sprejela »Preporodovce« z velikim veseljem, saj je videla v njih brate, ki mislijo in želijo z njimi, t. j. ki se trudijo za izboljšanje njihovega položaja. Takoj ob vstopu v vas ti »padejo v oči« dvojezični napisi, da res ne veš več, ali si na domači zemlji, ali kje drugje. Vprav neprijeten občutek po dvajsetih letih svobode. In ti napisi so se vrstili po vseh tamkajšnjih krajih in tudi v Kočevju samem. Ali se res ta stvar ne da odpraviti? Ni čuda, če potem tujci pravijo, da Kočevska ni jugoslovanska, ko imajo toliko svobode, da delajo, kar hočejo. To jih le podžiga v njihovem stremljenju. Poleg tega imajo v vseh večjih krajih hiše »Kultunbunda«, da se v njih zbirajo in prosto pomenkujejo. Naj bi si naši ljudje na Koroškem poželeli kaj takega. SESTANEK Z ZAPOSTAVLJENIMI SLOVENCI Zvečer je priredila podružnica CMD v Stari cerkvi sestanek, kamor je povabila tudi »Preporodovce«. Prišli so na sestanek vsi, brez razlike na politično pripadnost, ki so le mogli; nekateri so zaradi oddaljenosti ali bojazni izostali. Zanimivo je, da se Slovenci naravnost bojijo Kočevarjev in to vse zaradi gospodarske odvisnosti. »Preporodovci« so slišali vsa gorja, ki jih morajo prestajati naši rojaki na svoji zemlji. Povsod so zapostavljeni, bodisi pri delu na polju, rudniku, gozdu in celo mladina v šoli, kar ni čuda, saj so skoraj povsod gospodarji ali vsaj predpostavljeni tujci, ki protežirajo svoje ljudi. KAKOR MURNI IZ LUKENJ... Mala gora je po mnenju Kočevarjev tipično njihova vas. Vendar ni tako. Ko so proti večeru začeli »Preporodovci« peti slovenske narodne pesmi, so prilezli Slovenci kakor murni iz svojih lukenj. Kaj' res, Slovenci so prišli v vas in celo slovensko pojejo? Kar verjeti niso mogli in kmalu je bilo govorjenja in petja na pretek. Pokazalo se je, da jim manjka samo organizacije m strehe, da bi se sestajali, pa bi bili kmalu v večini nasproti Kočevarjem. Upajtno, da se bo kmalu ustanovila podružnica CMD, ki se kot edino društvo briga za tamošnje ljudstvo. Pot je pripravljena. KOČEVARJI SE IZSELJUJEJO, DOMAČIJE PROPADAJO V tej vasi se že kažejo prvi znaki izseljevanja Kočevarjev, le ostanki podrtih hiš pričajo, da so tu živeli ljudje. Sploh se Kočevarji mnogo izseljujejo, bodisi v Nemčijo, še več v Ameriko. Hiše pustijo, dav propadajo, lastniki so še vedno oni, dočim so mnogi naši ljudje brez strehe. Narediti bi se moralo obdobje za tiste, ki se izsele, drugače naj hiša, če je prazna, zapade v last občine in ta naj jo da našim ljudem v najem. Edino na ta način se bodo ohranile naše vasi — saj Kočevarji sami no26jo prodati hiš, ki propa- dajo in ki so že propadle. Posebno je znana vas Draga, ki nima več nobenega prebivalca, hiše pa so že vse v razvalinah. Ne samo Kočevarji, tudi naši sinovi in možje hodijo na sezonsko delo in rudnike v inozemstvo. Vsa korist pri tem je ta, da se naši ljudje okužijo s tujimi idejami in s tem neposredno sami pomagamo na poti že tako velike propagande. »SLOVENSTVO JE VSE, KAR IMAM IN ZA KAR ŽIVIM...« Tako je pripovedoval neki triinosemdeseta tni starček, da ima tri sinove: eden je na sezonskem delu v Nemčiji, piše o dobrem zaslužku in blagostanju, drugi dela v Kočevskem rudniku, tretji je poročen s Kočevarko — žal je postal »copata«. Jaz pa kljub svojim tri in osemdesetim križem sam obdelujem svoj košček rodne zemlje in ne bom zavrgel Slovenstva, saj je to vse, kar imam in za kar živim. Drugo jutro so prišli prebivalci iz vseh slovenskih hiš na vas, da so se skupno slikali. Pridite še, pridite še, so klicali pri odhodu in marsikateri materi so pritekle solze radosti — saj le niso tako pozabljeni kot so mislili. BORBA DVEH PESMI Veliko intenzivnost kažejo Kočevarji v Starem Logu. Ko' so zvečer »Preporodovci« peli narodne pesmi, se je v središču vasi pod lipo zbralo okoli trideset do štirideset mladeničev, ki so začeli peti pesem »Viotoria, sieg faeil«. Na to so odgovorili člani turneje s -pesmijo »Hej Slovani« in »večina« se je razšla. SLOVENSKE PRIREDITVE Slovenske prireditve na Kočevskem so redke. V Smuki, kjer je prebivalstvo razdeljeno po narodnosti približno na polovico, je priredila podružnica CMD iz Kočevja narodno prireditev. Vabljene so bile seveda tudi vse okoliške vasi — Slovenci so se je v veliki večini udeležili — in prireditev je sijajno uspela. Pripomniti pa moram, da so k temu v obilni meri pripomogli »Preporodovci«, ki so sami pomagali pripraviti prostor, izpolnili program z govorom itd. SIJAJNI IZGLEDI ZA SLOVENCE Tu se je pokazala izredna potreba po sličnih prireditvah, saj se tako najbolje kažejo narodnostni boji in narodna zavest. Vedno bolj in bolj se kaže premoč Slovencev v teh krajih in če bo šlo tako dalje, v nekaj letih ne bo na naši zemlji več tujerodcev. Rajhenau je zapuščena vas, čije prebivalci se bavijo s poljedelstvom in gozdarstvom. V teh krajih je zaposlenih mnogo Bosancev, kar zelo pospešuje nacionalizacijo teh krajev. V KOPRIVNIKU Koprivnik je idilična vasica, ležeča v dolinici, posejana z žitom, okrog in okrog jo obdaja hribovje poraslo z bujnimi gozdovi, ki nudijo zavetje obilici divjačine. V Koprivniku seveda ne manjka hiše »Kulturbunda« — tu so najbogatejši Kočevarji — dočim Slovenci, čeprav v večini, nimajo svoje strehe. Kočevarji prirejajo ogromne prireditve; ravno en dan prej kot so prišli tja »Preporodovci«, je imelo zborovanje tzv. »Jugendtrefien«, , ..j tiso: kamor je prišlo okoli dva do Nemcev iz vse države in tudi i . samega. Po njihovem pripovedo se sešli zato, da se mladina n1 spozna in poženi... »DAJTE NAM STREHO. Kako potrebni so domovi P° skem, nam jasno kaže slika. ^ ^ venci sami dejali: »...saj tudi c -g! j teli, ne moremo delovati, ko nima ,? AS* Ali naj gremo v nemško gostilno gremo v župnišče ali cerkev, . v večini primerov v rokah K°c prijaznih voditeljev, ki pridiga-10 -nemščini in le po enkrat na niesetsttelii> j še to ne v slovenščini. Dajti nam ^ kakršnega naslova že, samo da pa bo vse drugače.« .. v Dajte jim strehe, pomagajte^1111 bi in še častnejši bo njih delež Pr j ditvi Jugoslavije. -jv!#. Z lepe ceste, ki pelje iz KoPrl Kočevje, se vidijo vasice, kjer razmere; žal jih »Preporodovci* . mogli obiskati. ZAKLJUČEK V KOČEVJA aključek” UU1IU pridobljene na poti, se je nabralo iel vilo narodnega občinstva. Bili s?• ;6Žrt* šeni nad delom idealne mladine, ® ^ j vovala del svojih počitnic, da P® j$ Kočevsko in spozna na licu rne.s{u^je1 in razmere, v katerih žive naši ji • f Spoznali so razmere, skušali o p magati po svojih močeh, o čem^r V Kočevju, kjer je bil neje, ki je trajala deset dni in sestanku v Sokolskem domu P'°®gg| Otvoritev Ljubljanskega velesejma V soboto ob 10. uri je bila otvorjena v Ljubljani jesenska velesejmska razstava, ki je tokrat posvečena našemu kmetijstvu. Pred otvoritvijo je predsednik Ljubljanskega velesejma g. Bonač pozdravil kraljevega odposlanca podpolkovnika Janka Ahčina, kmetijskega ministra in častnega predsednika jesenskega velesejma dr. Branka Č u b r i 1 o-v i č a, bana dr. Natlačena, ljubljanskega knezoškofa dr. Rožmana, ljubljanskega in celjskega župana, dalje zastopnike ministrstev ter zastopnike kmetijskih organizacij. Jesenska velesejmska razstava v Ljubljani hoče prikazati javnosti razvoj našega kmetijstva ter obenem dati slovenskemu kmetijstvu novih pobud. Po Bonačevem govoru je spregovoril načelnik stavo prizadeval urediti razstavo tako, da bi bila kažipot kmetu ter bi mu dala novih pobud za čim uspešnejše izrabljanje svoje zemlje. Škoda le, da ne more biti razstavljena na velesejmu tudi naša živina, to pa ne zaradi slinavke in parkljevke. Kmetijska razstava obsega več oddelkov, med njimi zelenjavnega, čebelarskega, mlekarskega, vinarskega, oddelek malih živalic, dalje ribarski in gozdarski oddelek. Nato je otvoril razstavo kmetijski minister dr. Branko Čubrilovič, ki je še enkrat poudaril pomen kmetijskega značaja ljubljanske velesejmske razstave za našo agrarno državo. Naglasil je tudi, da je prišel z vlado narodnega sporazuma čas, da se nasloni brat na brata. Srbi in Hrvatje pa si morajo izbrati Slovence za kmetijskega oddelka inž. Podgornik, vzgled v poljedelstvu. Končal pa je svoj ki je iznesel, da se preživlja v Sloveniji 60 odst. prebivalstva s poljedelskim delom. Zato si je odbor za kmetijsko raz- otvoritveni govor kmetijski minister z besedami, da ve vlada narodnega sporazuma pravilno ceniti naše kmetijstvo. Ljudje še vedno silijo čez mejo Pri Sv. Križu nad Mai’iborom so graničarji zasačili 10 delovcev, ki so hoteli naskrivaj prekoračiti mejo. Zajeti delavci so obmejnim organom povedali, da jih je na mejo pripeljal neki agent, ki jih je nagovoril za prehod čez mejo v neki gostilni v Vetrinjski ulici v Mariboru. Agent je zahteval za spravljanje čez mejo od delavcev najprej 1000 dinarjev, nazadnje pa je popustil na 500 dinarjev. Pripeljal jih je do Sv. Križa, kjer jim je pa naročil, naj počakajo nanj, da 'bo pregledal, kako je z mejo. Ker ga dolgo ni bilo nazaj, so hoteli delavci sami čez. Pri prehodu pa so jih zajeli graničarji. Delavci so doma iz Udbine v banovini Hrvatski. Baje je tudi gostilničar, pri katerem je agent nagovoril delavce, garantiral opeharjenim delavcem za agenta. Posestnik ubil teiaka Orožniki so aretirali v Negovi pri Sv. Petru niže Maribora posestnika Martina Grahornika, ki je zaradi malenkostnega prepira ubil svojega nekdanjega hlapca in poznejšega težaka 27 let starega Franca Puhnerja. Puli-ner je hodil težačit k Grahorniku, pri katerem je tudi spal na senu. Prepir med posestnikom in težakom je nastal, ker je našel posestnik Puhnerja okoli poldneva ležati na senu. Dejal mu je, naj odide k živini. Ker mu je ua hlapec zagrozil, da ga bo vrgel s skednja, če ga ne bo pustil pri miru, je posestnik pograbil blizu stoječe senske vile ter z njimi napadel hlapca. Zaradi smrtonosnih poškodb je Puhner kmalu podlegel. Grahornika so orožniki takoj po zločinu aretirali, Puhnerja pa so prepeljali v šentpeter-sko mrtvašnico, kjer bo nad njim izvršena obdukcija. o. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja vsa podjetja, da ne nasedajo raznim agenturam, ki hočejo zavesti podjetja v zmoto, češ da plačujejo, previsoke bolniške-nezgodne prispevke. Te agenture ob ljubljajo znižanje teh prispevkov, če podjetja sprejmejo njihova navodila glede prijavljanja zaslužka delavcev in prijave obrata. Okrožni urad ugotavlja, da so ta navodila nezakonita in da bodo podjetja utrpela škodo, ker ugotavlja urad potom svojih revizorjev pravilnost prijav v zavarovanje in pravilnost zaslužkov delavcev in more na osnovi § 44. ZZD zaračunati prispevke za nazaj za tri leta. Zato naj se vsa podjetja obračajo na Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljub ljani, kjer dobe brezplačno vsa navodila. o. Ljutomer. Glasbena šola ima vpisovanje v nedeljo 10. t. m. po pozni sv. maši v glasbeni sobi. Poučevalo se bo klavir, gosli, čelo in mladinsko petje. o. S steklenico si je porezat vse prste na roki 30-letni krojaški pomočnik Lovrenc Kokol iz Juršinc, pri Sv, Lovrencu na Dravskem polju. o. Tobak med krompirjem. Financ”!., iz Litije je v neki vasi v Besniški ddfajjj na njivi na robu gozda pod Ja' krompirjem cel tobačni nasad. UzitK _ ^ ki je nasadil tobak, je izjavil nom, da je storil to zaradi slabe ki letine. , . o. Zamude vlakov na Jeseničan- jz nr Jesenic javljajo, da prihajajo vlaK m cije v Jugoslavijo z večurnimi Vlaki so po večini zasedeni z sez° lavstvom. _ lakoV-. ^ o. Neprestane zamude brzih vi % ufl | vlak, ki prihaja na Pragersko ob • poldne, ima dan za dnem ve. 1° Včeraj je imel nad 2 uri, kar je jetno za potnike iz Madžarske. Celje _ 0 4 c. Legija Koroških borcev J'raiee'£)a se 1 p, nizacija v Celju poziva svoje člane petf3 . slave rojstnega dne Nj. Veh krau * , 6. septembra udeležimo v čim vitu. — Sv. maša ob 8. uri, P.° ® joUH m zberemo k proslavi pred nia£,s:;oStilil0jV čer istega dne se zberemo pred S urj t«*^ ger na Dečkovem trgu ob P0*., udeležimo baklade, ki jo priredi « čina 'celjska. Odbor, c. Pri Kocbekovem domu na ^‘0pf2'" Kor*® ii 8. t. m. ob 10. sv. maša, ki jo kaplan Lojze Sunčič. g, c. Kongres planinskih društev -g septembra v Nišu, od koder oa g^ ženci na skupne izlete po iuzn.nust -,,i(>i' Bolgarijo. Na železnicah 50% P ''rj S3 viti se je treba do 5. septemt>ra ski podružnici SPD v Celju. \f5e c. Jeseni je na planinah najleP ninske koče bodo odprte še ve 0 Priporočljiv je obisk visokih pla 1 jC Okrešlja in Logarske doline. S«! mesec zapora, ko se je vrnil «- je zopet spozabil. ^arti^^ c. Uboj. 43-letnega posestni^ v fleK> p pina iz Gubnega pri Pilštanju J jo 3 s v Gubnem napadel neki P°.s „iaVo. L.ef v ’1 žem trikrat zabodel v Prs',r kjef J ,, prepeljali v celjsko 1‘UA škodb c. Nesreče in napadi. 2.'i'napa' Jožefa Korberja iz Polzele J jesn0 '"„A1 ^ brat in ga zabodel z nožem v « dn^V 27-letnega Franca Podpeč • ]iapa jeV Stranic pri Frankolovem 1^ v pr*‘tnjci> moški in ga z nožem zab p°se 0v oL roko. _ 39-letna Roza do^,0# št. Vida pri Grobelnem Je a in * np vo. Pri tem je skočila , z voz^.^ d** levo roko pod laktom in ko v zapestju. PtU} ,e prevrn^r.*J p. Poln tovornik moke s j peljal in vo. Iz Zavrča proti Borlu £ Kovačeviča iz Tržiča. ke. h n bil naložen z vrečami m;l v pra nega vzroka se je pre vrnil ib o ru dne .4. IX. 1939. ^Mar jDprt *««?v«ZVesino no9°motno prvenstvo Pn-n, NEDELJA JE PRINESLA MARIBORSKIM KLUBOM H TOČK »V e č e r n i k« Stran 7. feli dnimf''i LNP-a so včeraj od- *? Prvenstvi v Jesenskega nogometne- !l(uPini sn c mariborski in ljubljanski sla obe srp,”Qe--0 8Falc vsc tekme, ‘dočim fazlogov izostali Celj'sli:c 8ruPe iz tehničnih * S‘B0R~GHADJANSKI 7:0 (5:0> fflerili enai«^®® \Srišeu sla se včeraj po- 83 iz (£55 lcl, Maribora in Gradjanske- j20110 izcuhif' ,ai.'lbor -ie Pred jesenko *Je mora, n • s.V0Jih igralcev, tako Dosiaf- astopiti v precej spreme-' zadnjem i!’- Pa tudi Gradjanskemu so 8°vi naihniiv1^ odpovedali nekateri nje-"ewiak boi v*’ t ? -0 (la Jc tekma nudila storice nJ,.,- S a*tu premoči domače enaj- S1«"0 “ 10 'v “Sffi !"oS,v» mlad*1 vrsU> „ _ o ohJi • .na desnem krilu nam CC1‘ strelen r la-ko Prodoren te ........ ®pletnim ^radjanski je s svoj potnik"1® ,m°štvom nudil prešibk' L^PadaJn^vrt^ in?e?° najboljše moči S mladi jpfii’ zIastl je tigajal notranji obel- - -na desnem krilu nam Cer strelen r' La.ko Prodoren ter tudi spletnim ^radjanski je s svojim ne-frotnika , ostvom nudil prešibkega nalijemo ovaria'a Jc ie °žja obramba Nnik ■> ,.rJa- Gole so dosegli: Vane 3, °bv 5% sa t; Vodeb 1. Razmerje «*st° „ 'y ,za Maribor. Tekmo je sodil 8- Konič ’ ki ni Prišel na igrišče, I °Kal\o JUMORSKO prvenstvo v Pribor—železničar 2:0 (0:0) %i^e?j8ri sta se srečali juniorski enaj-ie kon^oiora in Železničarja. Tekma fk sta noi/? 2 zmas° ISSK Maribora, oba SS^asa y i'1 minuli drugega Ss' S Kori^č Tuc^ *° *ekmo Jc .so* Sar MURA—ŽELEZNIČAR 0 :1 (0 :1) Enajstorica SK Železničarja je gostovala v Murski Soboti ter si s tesno zmago 1:0 zagotovila dragoceno točko. Igra je bila v prvi polovici še precej odprta, dočim so imeli v drugi gosti rahlo premoč. Edini gol je dosegel v zadnjih sekundah prve polovice Lešnik. Sodil je ss. g. Ča-mernik. CŠK—RAPID 0:3 (0:2) SK Rapid je slavil v Čakovcu nepričakovano visoko zmago nad moštvom C5K, ki brez Vamplina- in Breslauerja niti iz-daleka ne predstavlja prej tako nevarnega nasprotnika. Rapid. je imel prav dober dan ter je njegova zmaga zaslužena. Strelci: Kreiner 2 ter Bodendorier. Sodil je ss. g. Deržaj iz Ljubljane.* Celjski šport V celjski skupini sta radi tehničnih tež-koč odpadli obe prvenstveni tekmi Atle-tik—Amater ter Hrastnik—Celje. Odigral pa se je na 01 im novem igrišču v Gaberju nogometni spored Olimpovega Športnega dneva. V predigri je mladina Olimpa premagala enajstorico SK Boruta iz Gotovelj z 2:0, v glavni tekmi pa je SK Zagorec iz Zagreba porazil prvo moštvo Olimpa z 2 :0 (0 :0). Sodnik je bil g. Oberlinlner. Juniorski troboj Celje—Ilirija—Železničar v Celju je bil odpovedan, atleti Železničarja so se takoj po prihodu v Celje vrnili, brzojavno odpoved so prejeli prekasno. LJUBLJANSKA SKUPINA V ljubljanski skupini so se odigrale vse tekme ter so bili doseženi rezultati: Mars Bratstvo 2:1, Jadran: Svoboda 5:0, Re-. ka—Hermes 3 :2, Kranj—Disk 5 :2. Atletski meeting SK Rapida SK Rapid je priredil v nedeljo dopoldne allelski meeting po dolžnosti. Startali so le člani Rapida, SK Železničar je poslal svojo juniorsko ekipo v Celje na Iroboj, Maraton ni nikogar prijavil, sodelovali pa so nekateri gosti iz Ljubljane. Postavljena sta bila dva nova mariborska rekorda, na 1000 m in v- štafeti 4 X 400 m. Najboljši rezultati: <00 m. tun. C: Julius (R) 12.4; IflO m, jun. B: Wolf (R) 12.4, Nabernik (Primorje) 13; 200 m. sen: Badl (R) 24.2; 1000 m, sen.: Schmiederer (R) 2:39 (novi mariborski rekord), Klampfer 2y4t (l>o!jši od dosedanjega inarib. rekorda). Skok ob palici: sen: Oroszv 3.30, jun. Roller (R) 1.50; 5000 m, sen.: Kien (Primorje) 16.48, ] Glonar (Ilirija) 17.18.6, Jaunig (R) 17.56.8. Kopje, jun.: Julius (R) 32.48; Štafeta 4x400 m: Rapid 3:40.7 nov mariborski rekord). Ob tej priliki so bili tudi izpiti za atletske sodnike, vseh 8 prijavljenih kandidatov je izpite položilo. f€©!@sarsk@ dirke za prvenstvo Maribora SK Železničar in MKP sta priredila na stadionu kolesarske, dirke. Rezultati: Jtmiorji, 11 krogov: 1. Šprah Franc (Ž) 21:127^ 2. Just Ivan (Poštela-Rače), 3. Grmek Anton (TKK). Dirka ciljev, 25 krogov: 1. Sodec Karel (M) 35 točk, 2. Šprah (Ž), 3'. Lukan (TKK). Tolažilna dirka, 10 krogov: 1. Žoher (Z) 7 :38.2, 2. Šketa Ignac (Penin). IMrka seniorjev nad 35 let, 7 krogov;: 1. Vesenjak, 2. Jenko (oba Žel.), 3. Maver. Glavna dirka je bila razveljavljena. K dogodkom v zvezi z razveljavljenjem bomo se še povrnili. s Kombinirana enajstorica Rapida ie igrala v Ptuju proti SK Ptuju ter izgubila z rezultatom 6 :8, čeprav je do odmora vodila z 0:6. Sodnik je bil g. Franki. ejevski Hajduk v finalu za drž. prvenstvo is°boto ruzm ' tc.r. J'c tudi v V banlam kategoriji je llopek (II) premagal Dolinška Maksa, v perolahki je dobil Dolinšek Ludvik (M) točke brez borbe, v lahki je Moral Babič (M), ki je bil sicer v premoči, odstopiti radi blesure, v \velter kategoriji je državni prvak Uzelac po točkah premagal Blatnika (M), v srednji m poltežki kategoriji sla Verbošt in Orešnik priborila Maratonu dve zmagi nad Ivaničem odnosno Osimom, v težki kategoriji pa je Miletič (H) premagal Vidica. Skupni rezultat sobotnega dvoboja je Kultura Gruda Hiln, m‘ , iJU1> ler Je LaKO v sKupm rezultat sobotnega dvoboja je s«. “oral prepustiti zmago nasprot- 10 :12 za Hajduka, ki se je taka plasiral k I za finale proti SK Hakoah iz Subotice. ^ — Madžarska 3:2 Bfe^^ki dvoboj za pokal Nj. Vel. K0J? 3Zr v Magrebu se jc končal z .-8-111*. V igri v dvoje sla 6.3^111 'onjanova zmagali nad ma-®: 6, fi?In Kormoczy—Somogyi s 'af t^i ’ .°*)a zaključna singla pa Pn*°i izgubili. Rezultata: Ko- Nw o?6 o 'v 6:4’ 3 :°’ Sernec“ 1iol^t'ajOVsp'^O-HRVATSiKA . LIGA slov(.n,, -ie, odigralo p v obrambi je močno zm-irr? ■!’ napad pa si skoroda 0«eniPad*h nikakih ugodnih pozicij. Snlit avUa tudi remis Hajdu-jtoui im„.a Proti gostom iz Varaždina, ^o]a i cn0 [n^.i. Plitčani iz dveh tekem sq. očko. Rezultati včerajšnjega Ljubljana—Ilašk 1:3 (0:2) Gradjanski—Coneordia 3:0 (2 :0) Sašk—Split 2 :1 Slavija (O)—Bačka 5:2 (4:1) Hajduk—Slavija (V) 0 :0 Slavija (S)—Žak 3 :0 AVSTRALIJA—AMERIKA 2 :0 V Forest Ilillsu se je pričelo tekmova-njje med Ameriko in Avstralijo kot zaključek letošnje borbe za posest dragocenega Davisovega pokala. Proli vsakemu pričakovanju vodi po prvem dnevu Amerika z 2:0 ter ima tako velike izglede, da bo ohranila pokal tudi za prihodnje leto. V prvem singlu je. Riggs (USA) premagal Avstralca Bromvicha nepričakovano gladko v treh setih 6:4, 6:0, 7:5, v drugem pa Parker— Quista po jako razburljivi borbi s 6 :3, 2:6, 6:4, 1:6, 7:5. NEW-YORK, 4. sept. Avstralci šo včeraj dobili double. Bromvich in Quist sta premagala ameriško dvojieo s 5:7, ti:2, 7:5, 6:2. 5 Izšla je 8. številka »Grude«, mesečuika za kmetsko prosveto. Številka prinaša na uvodnem mestu mladostno in sveže napisano peseni kmetskega fanta Pavla Bobnarja »Poletni večer«. Iz priobčenih člankov (»Pripravimo se za življenje« in Kristanovega članka o tovarištvu) je razvidno, kako mesečnik skrbi za prosvetno izobrazbo podeželske mladine. Sledijo poročila iz prosvetnega in kulturnega gibanja kmetske mladine, med katerimi je na uvodnem mestu poročilo o otvoritvi »Doma Matije Gubca« pri Sv. Juriju ob Ščavnici, na koncu pa poročilo o veliki mladinski manifestaciji v Murski Soboti. Znani gospodarski publicist Ivan Bratko pa ie pripravil za najširše kmetske plasti razpravo »Kdo je lastnik slovenske zemlje«. Iz članka bo kmetska mladina spoznala, kaj je agrarna reforma, kdo je lastnik slovenske zemlje in zvedela za politični boj, ki se suče okoli posesti slovenske zemlje. Številka piše nato o jubileju sedanjega vladnega podpredsednika dr. Mačka, o baltiških državah, prinaša pisan drobiž, črtico »Iz kopališča v smrt«, zaključuje pa jo Gerželjev prevod duhovito napisanega Knapovega romana »Puszta«. -rč. k V Londonu so nedavno prodali nekemu Američanu Dickensov rokopis »Živ ljenja našega Gospoda« za lepo vsoto 350.000 dinarjev. Največja zemljepisna karta Amerike, ki je bila natisnejena 1. 1564. v Benetkah, je stala 125.000 din. — Biblij imajo v Angliji veliko. Prvo, ki je bila natisnjena v valižanščini 1. 1588., so prodali za 36.000 din. Kopico valižanskih biblij, ki so bile natisnjene med 1. 1689. in 1769., pa so prodajali po 100 do 150 dinarjev. k H. G. Wellsova knjiga o sodobnih državnikih. Angleški pisatelj »Svetovne zgodovine« H. G. Wells je izdal novo knjigo »The fate of homo sapiens«, v kateri razpravlja o splošnih vprašanjih, ki zanimajo' človeštvo. Med najrazličnejšimi filozofskimi razpravami je očrtal v knjigi posrečene in zanimive portrete Chamberlaina, Roosevelta, Stalina, Čangkajšeka in Hitlerja. Delo je naletelo na živahen odmev v angleškem in ameriškem tisku ter bo kmalu doživelo več prevodov. Šah TURNIR DR. A. SCltWABA V CELJU V ponedeljek, 28. avgusta je začel spo-minjki turnir dr. A. Schwaba, katerega prireja šahovski klub „Gaberje“. Poleg igralcev Gaberskega kluba se turnirja udeležujejo ludi igralci Celj. šah. kluba. Turnir se igra v prostorih Gaberskega šah. kluba gostilna pri Permozerju ob ponedeljkih, sredah in petkih, udeležuje se ga 10. igral-ccv in sicer: Schneider, Fajs, Gsorgo F., Grašer., Csorgo E., Slimšek, Rajšek, Haj-singer, Mirnik in Golja. Slanje po III. kolu je: Csorgo E. in Schneider 2 (1), Fajs in Mirnik 1 (2), Scorgo F. 1 (1) točk. i ■„ i ..... i REŠITEV NEDELJSKE KRIŽANKE Vodoravno: t5 Rim, 16 rokav, 17 eos, 19 rakev, 21 opis, 24 soba, 25 krvavica, 26 čopič, 29 haluga, 32 satan, 33 idila, 31 alom, 36 al, 37 tnalo, 46 Ala, 47 gad, 48 remis, 19 Ra, 50 Ema, 51 barikada, 53 DIC, 51 obrok, 56 otava, 58 risar, 59 Arno, 61 nu, 62 rada, 64 nad, 66 proso, 71 anal, 75 pdnošaj, 78 ime, 79 hlod, 81 ar, 82 dac, 83 Bela, 84 NB, 85 ban, 87 Sana, 89 njiva, 93 as, 94 Oslo, 96 brod, 98 obala, 100 ni, 101 Ivica, 102 ite. 1, 40, 72 in 103 Vsak naročnik reden plačnik „Večernika“ je zavarovan na deset tisoč dinarjev. Navpično: 1 vročina, 2 si,, 3 ami, 4 kr., 5 nos, 6 ak«, 7 rabat, 8 oval, 9 ček, 10 nor, 11 Kras; 12 ravan, 13 deca. 14 Eva, 18 svalčica, 20 kila, 22 podplat, 23 sila, 27 pila, _28 Cačak, 29 hangar, 30 um, 31 ga, 35 okras, 37 terer, 38 limonada* 39 oka, 41 Indija, 42 veda, 43 emir, 41 Rab, 45 Neron, 47 diva, 51 bora, 52 Radenci, 55 kal, 57 Ana, 60 Nanos, 63 ajda, 65 Avala, 66 Prinčič, 67 romboid, 68 oven, 69 Sahalin, 70 on, 73 zob, 74 era, 75 odnos, 76 še, 77 jasno, 80 Darij, 86 boca, 88 note 90 Joe, 91 vat, 92 ali, 95 svi, 96 bar, 97 Dev, 99 as. y®re-Stacpoole LIUBEZEN MORNARJA ERICSSONA n13't2n ie vsrtal- ,>e! je ^lo moram.« Ericsson26! S se*>°j delavce. Mag-k' si resno &ta 0stala s™a. llf« 00 mis'>I?« vpraša Magnus. ROMAN bi vem. Rekel sem kar ^ bi'° najslabše> hi 4Ja ' Sa^ Sa 'zme^eš vsega t! -Vavsa S- se ief -• S ie nn!!J!eheta> ti ne Omečem za rum ^nUs J Stan Sanjar.« Pn^v1'- ^'j^rf010 če bi vcdel> ki° R A,. arčen g, azmetavanje denarja! eVl{V VeŠ. kolii-0 sein ’n seni zmerom >v*u?. T »mani v banki v »h1?!" ie J tisoč kr«n!« Erics^»- Sarc 1,1 let, in°kSe,r!’ daial na stran, že %v2,z nagrad s'užba prinaša zi| in dr mi VSem- kar je s nar Plodi denar. Krona, ki jo shraniš s petnajstim letom pomeni dve kroni, ko si star trideset.« »In tri, ko si mrtev,« pravi Ericsson. »No, še vedno je boljše umreti s tremi kronami kakor z ničimer.« Ericsson si je požvižgal neko melodijo; mislil je na dekle tam na kopnem in poizkušal rešiti problem, kako bi jo zopet videl. Prikazal se jc krmar. Prišel je na krov, da bi se nasrkal zraka. MaKinis je odšel, Ericsson pa je pljunil v vodo. »Povej,« vpraša, ali je res, da znaš človeka začarati?« »Ne, samo stvari.« »Katere stvari?« »Vse, kar je iz lesa ali žive rastline, ali kar je bilo kdaj v dotiku z morsko vedo.« »Ali lahko začaraš kabel, tako da bi mo-Kel jaz še enkrat na suho?« »Tako gotovo kakor tukajle stojim.« »Nekaj ti povem,« se je smejal Ericsson. Če mi začaraš kabel, tako da pridem še enkrat na breg, ti dam v prvem pri- stanišču, ki vanj vplovemo, steklenico ruma — vtihotapim jo zate na parnik. »In če pozabiš — he?« »Obljube nikoli ne pozabim.« »To je res---------------to pravijo vsi o tebi.« »Torej hočeš?« »Zgodilo se je.« »Kaj, že?« »Tu ni nobenega »že«. Včeraj je danes in jutri je včeraj.« Ericsson se spet zasmeje. »In danes?« »Danes je vedno danes.« Mož je prosil za čik tobaka in ga je dobil. Vtaknil ga je v usta in odšel k pekom, ki so pripravljali za jutri kruh. Ericsson se je še enkrat ozrl na breg, potem pa je odšel v svojo kabino. Komaj se je začelo jutranje nebo nad gorovjem Asama-Sama siviti, se je začelo na »Prezidenitu Girlingu« dnevno delo. Treba je bilo popraviti nov del kabla. Sonce je pravkar vzhajalo nad griči, ko je dobilo moštvo zajtrk in je parnik odplul v nov položaj dve milji od tod. Magnms in Ericsson sta se razgovarjala na krovu. »Danes bo prva noč Bofliatsurija,« pravi Magnus, »in če bomo imeli malo sreče, bomo videli vso obalo razsvetljeno s kresovi.« Kaj je Bomatsuri?« »Praznik mrtvih, in tedaj prižigajo Japonci vedno svetilke in ognje v čast umrlih.« »Potem bo dekle prižgalo ogenj svoji materi, si je dejal Ericsson na pol pri sebi. »Zakaj misliš nanjo?« »Zakaj pa mislimo na neko dekle? Ali ti niso nikoli mislil na kako dekle?« »Jaz mislim samo na tisto, ki jo bom nekoč poročil.« »In katera je to?« »Švala.« Četudi sta bila tako tesna prijatelja, ni Magnus nikoli govoril o svoji ljubici. Možje navadno tega ne delajo. Toda otožnost je močna, in Magnus je včasih strašno trpel na domotožju. Dejstvo, da Thor-duisson poizna njegovega strica in Švalo, niti je Island in Breidiifjord skrivnostno primaknilo. »In poročiti jo kaniš?« vpraša Ericsson. Ali ti je že dala besedo?« »Pametno dekle je, ki zna ceniti sposobnega delavca, in Štefan Gunnarsson. njen oče, je zadovoljen.« »Toda otrok božji,« pravi Ericsson, »to vendar ni pot, po kateri se neko dekle zaljubi vate!« Zanimivosti 9o0@d v Kremelj, rezidenco Rusije nn Preden se spusti letalo na moskovskem /grajena 1490, ima znamenite arkade letališču, napravi velik krog nad vele-me- j devet kupol. Nasproti stoji arhangelska stom. Neopazno se spenja Kremelj iz mor-, katedrala, grobnica carjev, dalje kate ja hiš, strogo ločen od ostalih palač tvori svet zase. Kremelj je bil že vse, trdnjava, rezidenca, samostan, patriarhov sedež, kasarna, sedež vlade in arzenal. Osem sto let so gradili Kremelj, zato je njegova vnanjost mešanica nazrazličnejših slogov, od staroruskega do renesanse. Ko je prvič stopil Kremelj v zgodovino, so bili grički nad reko Moskvo še gozdnati. Košati hrasti so rastli tod, obdani od reke in močvirij. Mnogi carji so iskali zavetja v njem. Italijani Marco in Pietro Solario ter Marco Ruffo in drugi so dogradili okrogle stolpe ter 15 do 20 metrov visoko obzidje, za katerimi so se v novejši dobi zvrstile velSke vojašnice. Veliki arzenal, v katerem mole v zrak cevi 875 starih topov, ugrabljenih v napoleonskih vojskah, je zgradil Nemec Christoph Konrad. Mnoge cerkve so našle v kremijskem zavetju svoj prostor. Mnoge med njimi imajo poseben pomen v ruski zgodovini. Katedrala Marijinega oznanjenja je bila drala, kjer so kronali carje in kjer počivajo moskovski pravoslavni patriarhi. Znamenite so staroslovanske in bizantinske freske v njej. Pri vsakem kronanju so preslikali stare podobe, tako da se je nabral debel sloj fresk. Na drugem koncu Kremlja so samostanska poslopja. Stara poslopja so že davno izginila, drugod so še ostala kot strašilo. Katarina II. je nameravala ves velikanski Kremelj nadomestili z drugim dvorom, začeli so Kremelj podirati, a je zmanjkalo denarja. Francozi so razstrelili ob priliki vkorakanja Napoleona v Moskvo mnoga poslopja in stolpe, človek dobi vtis, ko zapušča Kremelj, da je vse brez načrtov in tjavendam zmetano na širokem prostoru. Na Rdečem trgu se odpirajo Odrešeni-kova vrata nasproti npnavadno veliki baziliki, katere čebulaste kupole se blešče v raznih barvah. Na tem kraju je moral vsak mimoidoči poljubiti fresko Izveličar-ja. Po revoluciji so to odstranili. Skoro vsaka palača ima svojo kapelo. Za vrsto palač je spet Odrešenikova cerkev s kupolami in 97 metrov visokim stolpom. Tu je tudi senatno poslopje sovjetske vlade, dalje granitna palača, v kateri so sprejemali carji po kronanju deputacije. V veliki palači Kremlja zaseda danes centralni ruski komite, v arzenalu nasproti pa svet ljudskih komisarjev, dviga visoko nad ostalimi stolp1 Kupol31 Kremelj je poln znamenitosti sveta, ca*' dvorišču stoji največji zvon - - * ski zvon, ki tehta 202.000 kil<>? . ^ Pri požaru 1737 je padel iz stolp shranjeni razpočil. V orožarni so carske družine, patriarhov, saiTI0S^,y cerkva. Nepregledna zbirka orožja, namiznih posod, insigmj. ur, zlata, srebra in žlahtnega po* y hrani Kremelj, ta svojevrstna gra«T^Jj like Rusije. MALI OGLASI CENE MAtlM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 50 par. najmanjša jj. Na,»ra oglase ie din 8.—. Dražbe, preklici, dopisovanja in ženitovanjski oglasi din l.— °° .P® .' znesek za te oglase je din 10.—. Debelo tiskane besede se računajo dvojno. 9z'a* jrofl* ^ enkratno objavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase se plačuje takoj pri naročim .,400.^ vnoslati v ni*m 11 *knnal 7. naročilom ali Da no noštni ooložnir.i na čekovni račun »t. • vposlati v pismu skupaj z naročilom ali oa do poštni položnici na čekovni račun Pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din Razno »KAVALIR« se odlikuje, po okusu in aromi. »Kavalir«* Gosposka 28. 8152—1 Zakon za zaščito živali Nemčija je uvedla poseben zakon za zaščito živali. Ubijanje mačk je bilo že pri starih Germanih zločin, ki se je kaznoval z visokimi globami. Merjasec je bila Germanom sveta žival, s tem, ko je z rilcem ril po zemlji, je pokazal davnim ljudem, kako naj orjejo zemljo... Čimbolj so se pa goveda, konji svinje in druge domače živali udomile pri človeku, so postajale stare svetinje odveč, človek se je spomnil merjascev le z zbadljivkami. Martin Luther je pisal svojemu sinu: »Verujem, da pridejo mačke in psi prav tako v nebesa in da ima vsaka kreatura svojo dušo. Po mohamedanski legendi pridejo Alahovi angeli k vsakemu na bojnem polju umirajočemu konju in ga trepljajo po vratu. V Atenah so obsodili dečka, ki je ujetim pticam izdiral oči, na smrt. Prav tako je zadela v Egiptu smrtna kazen vsakogar, kdor je mučil mačke. Krava je Indijcem nadvse sveta žival. LEGENDA IN RESNICA O ŽIVLJENJU NA MARSU Letošnje poletje smo imeli izredno priliko, znova opazovati Mars iz velike bližine. Posebno dobro je bila vidna južna polovica skrivnostnega planeta. Cevi orjaških teleskopov so bile vprte v zvezdnato nebo. Predvsem so se učenjaki trudili, da bi izmerili izpremembe temperatur na Marsu. Dr. Slipher, eden najboljših poznavalcev Marsa, se je zaradi tega podal v Bloemfonstein v Južno Afriko. Mnenja je, da izvirajo rdečkasti odsevi, po katerih lahko takoj spoznamo Marsa na nočnem nebu, od nekaterih rastlin, ki uspevajo na tem planetu. Dalje opazujejo na Marsu prehod od svetlozelenega pomladnega odseva na nasičeno zeleno v polteju in temnejšo barvo v jeseni. Če se bodo ta opazovanje potrdila, če obstaja res rastlinski plašč na Marsu, potem bo teorija o življenju zgoraj prodrla. Kajti skok od rastline k človeku ni daleč. ži po 300.000 dolarjev na mesec, ima velike izdatke za davke, za vzdrževanje luksuznega stanovanja, za sorodnike, dobrodelne namene, za zavarovalnino, agenta, garderobo itd., tako, da zanjo le malo ostane. MILIJONARJI POD MIKROSKOPOM V 39 nastopih je zaslužil znani boksar Joe Luis milijon dolarjev. Nova uredba o davkih, ki jo je izdal Roosevelt, je sicer znatno prizadejala dobičkarstvo v tem smislu v Ameriki, zato se mnoge filmske zvezde raje može, da prihranijo na davkih. Gene Tunney je postal pridobitnik, Jack Dempsey streže gostom v svoji restavraciji, Carpentier je navaden posloven človek. V Parizu ima bar. Neki ma-nažer boksačev je nedavno dejal, da danes več zaslužijo hokejski prvaki na ledu, kakor boksarski šampioni. Prav tako je s filmskimi zvezdami. Igralka, ki zaslu- OTROCI IN AlEDVEDčkT V vasi Podturnom na Notraniskem se je lani dogodil ta zanimivi slučaj. Otroci so v bližnjem gozdu nabirali lim, ki ga rabijo za svinjsko krmo. Kar opazijo dve liubki živa-lici, ki se sila fletno igrata. Brž se jima približajo in kmalu se je pričela vesela igra med otročadjo, štirinogo in drurgo. Pa se nedaleč stran prikaže stara medvedka, zarenči in otroci hudo prestrašeni izgineio domov. Menda so jim morali potem Prati hlačke, malčkom pa se je pozneje večkrat stožilo po prijetnih pajdaših-medvedčkih. Prima ESTRAGON-KIS za vlaganje kumare kakor najboljše olivno in bučno olje Specialno olje za želodčno bolne. »Kavalir«. Gosposka 28 8154-1 LEPA OREHOVA .IEDERCA IN MED dobavi najceneje Medarna Ljubljana. Židovska ul 6. 7710—1 NOGAVICE - PLETENINE volno za strojna in ročna dela. konjske koce. posteljne odeje, platno - perilo, blago za ženske obleke itd. dobite ugodno v novi trgovini in ple tilnici »MARA«, Koroška cesta 26. 7888—1 STANOVANJE v enonadstropni hiši, soba in kuhinja, se odda. Dr. Ver-stovškova ul. 31, Pobrežje. 8440—5 DIN 200 suho stanovanje. Aleksandrova 101, Pobrežie. 8446—5 Dvosobno, sončno STANOVANJE pri avtobusni postaii se odda. Studenci, Kralia Petra ce-sra 45, trgovina. 8449—5 NOVO STANOVANJE soba in kuhinja, se takoj odda, Sp. Radvanjska c. 34, Nova vas zraven gostilne Lin-d:č. 8450—5 Lepo DVOSOBNO STANOVANJE se odda Liublianska 42. 8451—5 Sobo odda ŠOLSKE torbice in nahrbtnike v veliki izbiri priporoča Kravos, Alek sandrova 13. 7933—1 ŠOLSKE TORBICE aktovke, nahrbtniki, velika izbira pri M. Šterbal, Meljska 2 — Trg svobode 6. 8448-1 JABOLKA ZA PREŠO in namizna kakor tudi jabolč tiik, slive za žganie si ugodneje priskrbite, ako se takoj obrnete na trgovino Roman Zajelšnik.N Sv. Jernei. p. Loče pri Poljčanah. 8459—1 Posest TRIKRAT JE UMRL Ko mu je bilo 21 let, so našli Francoza J. Duployerja našli onesveščenega na polju. Celih deset ur so se zaman trudili z umetnim dihanjem in zdravnik je nato izstavil mtrva-ški list. Dve uri navrh se je Jean sam zbudil. Po desetih letih se je možu pripetilo slično, da je po neuspeli zdravnikovi pomoči zadihal sam od sebe. Pred tedni je mož tretjič umrl, pa nihče ni verjel njegovi smrti. Položili so ga sicer na nekak oder. a imeli že vse pripravljeno za trenutek, ko se vnovič prebudi k življenju. Tokrat pa je mož ostal trdovraten. njegovo truplo je po treh dneh začelo trohneti in — kaj so sicer hoteli? — položili so ga v grob. A njegovi smrti še vedno ne verjamejo. Sodnik (obtožencu): — Vi ste torej oproščeni. Obtoženec: — Pa jaz sem bil pet mesecev v preiskovalnem zaporu. Sodnik: — Ne morem pomagati. Obtoženec: — Prosim, ker sem bil pet mesecev po nedolžnem zaprt... ali smem na ta račun kaj malega ukrasti? LEPA PARCELA na prodaj. Vpraša se pri A. Zoratti, Tyrševa 14. 8377—2 Prodam MOTOCIKEL 750 ccm3. ameriški, v izvrstnem stanju ter s kompletnim rezervnim motorjem na prodaj zelo poceni. Meliska 33. 8356-4 SONČNO SOBO poseben vhod, se odda 15. septembra solidnemu gospodu. Naslov v upravi lista. 8320-7 SOBA V CENT*! se odda. Cankarjeva 8452—7 PRAZNA SOBA se odda. Studenci, p*1 ul. 30. SOS Slo® LEPO PRAZNO oddani. Vprašati ui. 20 v trgovini % Sobo M* s lir OPREMLJENO gg g (kabinet) čisto in sn, seP>f drž. upokojenec s 1 ■ brom event. tudi s p# Samo na levem breK ^ Ponudbe na upravo tember«. --JUH _ soBO f (sam) s popolno boljši družini. Naslov ^ v lužbo doOL Sprejmeta se DVA GOSPODA ALI DVE GOSPODIČNI na stanovanje. Aleksandrova 83-1. levo. 8407—7 SAMOSTOJNA bi opravljala ‘-1 ki . ga hišna dela. se 15. septembrom-upravi. DVA DIJAKA sprejmem na stanovanje in hrano. Slovenska ul. 36-1, P. Jame. 8441—7 ODDAM SOBO prost vhod. Kneza Koclja 20, II. nadstr., levo. 8442—7 OPREMLJENO SOBO krasna lega s teraso, oddam Slomškova 3*11, Tomšičev dre vored. 8443—7 TRI GOSPODE sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi. 8445—7 OPREMLJENA SOBICA se takoj odda. Delavska 51. 8447—7 Zelo poceni se proda OPREMA ZA ŠPECERIJSKO TRGOVINO Wildenrainerjeva ul. 17-111. 8432-4 1-2 NIŽJEŠOLCA sprejme učiteljska družina na stanovanje in hrano. Kneza Koclja 15. vrata 2. 8461—7 Službo IZVEŽBANA POfpritflf! ki tudi kuha, zaposlitve. Ponudb«^ Gajšek, Vinarska#; PENZIONIST dn£# (50 let) želi primern ali nočno službo, : pod Penzionist, Vfb^8> sta 27. DoP**L LOČENKA 3g let ne po lastni krivdi-lastno hišo in .^ola® idoča obrtjo. 3o*$V (-co) s kapitalom dl"diČe'V v svrho izplačilo Vprašati pod si‘ro°r,tvo‘ h skupno gospoda* upravo. si želi znania s snf.^lL-, spodičr.o. staro v svi ho izleto1 _ Ponudbe poslati nobfJL. »Večcrnika« P°d jatelj«. Ugodno na prodai dobro ohranjena SPALNICA Naslov v upravi. 8437—4 Stanovanje STANOVANJE 1 soba in kuhinja se odda. Studenci, Jurčičeva 19. 8436—5 Vse za K a t Marija Pogreb Pobrežju pokopališče kupite naibolie in najceneje v ^ " || ..TISKOVNE ZADRUGE. Maribor, Aleksandrova - " , T . . .. Rokop V00. Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETF.LA v Mariboru. — Oglasi po cenj u^ ^eV 1 miaja m urejuje v tnunuuiu. i »»n u , t- ........ -...... ......................... -o— . P„Zun ne vračajo. - lireduištvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6, - Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. - Poštni čekovni ra