STROKOVNA REVIJA zdar ki vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1982 • L E T N 1 K XXXX • Š T E V 1 L K A 9 p. 345-392 Ljubi jana, oktober 1982 VSEBINA- INHALT- CONTENTS Jože Kolar 345 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije Marjan Kotar 365 Redčenje v starejših sestojih smreke in bukve Thinning in o/der stands of spruce and beech And rej Dobre 374 Aktualne raziskave - Smernice za projektiranje gozdnih cest Marko Accetto 377 Subfosilno drevje iz gramoznice pri Petišovcih Marko Kmecl 379 GEOSS - geometrično središče Slovenije Marjan Lipoglavšek 381 lnterforst 82 - Munchen Mitja Zupančič 383 O jugoslovanski flori in vegetaciji ter problemih njune zaščite Polona Komac 385 Štirinajsta seja izvršilnega odbora mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih organizacij IUFRO v Ljublju.:ri 387 Strokovni obiski 390 Iz domače in tuje prakse M;:trko Kmecl 391 Xl. republiško tel;movanje sekačev Naslovna stran : Hrast iz gramoznice v Petišovcih. Foto M. Accetto Tisk čGP Delo Ljubljana Gozdarski vestnik Izdaja Zveza inženirjev ln tehnikov gozdarstva ln lesarstva SR Slovenije Uredniški svet : Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anka Branko Breznik Janez černač Rezka Debevc Hubert Dolinšek Viljem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomil Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anka dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo ln uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 .Liro račun - Cur. acc. 50101-678-48407 Letno izide 10 številk 1 O issues per yea r Letna naročnina 250 din Za ustanove in podjetja 900 din za študente 150 din in za inozemstvo 900 din ali 45 DM Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi Raziskovalnn skupnost Slovenije. Po mnenju repu bl iškega se kre- tariata za prosveto in kulturo {št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka cd prometa proizvodov. SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE Poročilo o uresničevanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana SlS za gozdarstvo SR Slovenije za obdobje 1981-1985 v letu 1981 SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE V procesu sprejemanja temeljne razvojne usmeritve in politike razvoja v SR Sloveniji za srednjeročno obdobje od 1981 do 1985 je bli v skladu z dogo- vorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za to srednjeročno obdobje sprejet za področje gospodarjenja z gozdovi in urejanja lesnobilančnih razmerij v naši republiki samoupravni sporazum o temeljih plana SlS za gozdarstvo SR Slovenije. Na osnovi tega samoupravnega sporazuma je skupščina SlS za gozdarstvo SR Slovenije sprejela srednjeročni plan skupnosti na svojem 8. zasedanju dne 23. 7. 1981. Samoupravni sporazum je bil hkrati tudi temeljni planski akt v okviru katerega so sprejemale svoje samoupravne sporazume o temeljih planov območne samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo za obdobje 1981-1985. Dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985, katerega podpisnik je tudi SlS za gozdarstvo SR Slovenije, je podpisal njen pooblaščenec konec decembra 1980 po predhodnih razpravah v organih skup- nosti za gozdarstvo. Samoupravni sporazum o temeljih plana SlS za gozdarstvo SR Slovenije za srednjeročno obdobje 1981-1985 so sprejeli in podpisali njegovi udeleženci v prvi polovici leta 1981. Samoupravni sporazum je podpisalo 267 samoupravnih temeljnih organizacij in skupnosti od 304 potencialnih podpisnikov, kolikor jih zaenkrat zajema seznam podpisnikov samoupravnega sporazuma o temeljih plana SlS za gozdarstvo SR Slovenije. V prvem letu uresničevanja planiranega razvoja pri gospodarjenju z gozdovi in urejanju lesnobilačnih razmerij za sedanje petletno srednjeročno obdobje 1981-1985, se je zaradi zaostrenih splošnih družbenoekonomskih razmer po- kazala potreba, da bo dinamiko del in nalog potrebno izvajati hitreje, kot pa je bila planirana v sprejetih planskih aktih. V tej zvezi so gozdnogospodarske organizacije na začetku drugega polletja lanskega leta sprejele obveznost, da v letu 1981 realizirajo dela in naloge v obsegu, ki je bil planiran na nivoju poprečnega letnega obsega za celotno srednjeročno obdobje 1981-1985. Prav tako je prišlo tudi do odločitve, da se v letu 1982 in v preostalih letih sedanjega srednjeročnega obdobja realizirajo dela in naloge v tolikšnem obsegu, ki bi po dinamiki v sprejetih planskih aktih moral biti dosežen v letu 1985. V tem poročilu je za leto 1981 prikazano uresničevanje del in nalog po po- sameznih področjih gospodarjenja z gozdovi in urejanja lesnobilančnih razmerij na osnovi podatkov temeljnih organizacij v gozdarstvu in predelavi lesa, stati- stike in drugih informacij. Uspešnost uresničevanja del in nalog je podana v 345 primerjavi s planiranim poprecn1m letnim obsegom teh del in nalog celotnega srednjeročnega obdobja 1981-1985 po samoupravnem sporazumu o temeljih plana SlS za gozdarstvo SR Slovenije za to obdobje. 1. Blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov Blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov je v letu 1981 znašala za vse gozdove v SR Sloveniji 2.610.029 m3 (za ig la vee 1.599.724 m3 in za listavce 1.010.305 m3), od tega v družbenih gozdovih 1.478.050 m3 (za iglavce 875.864 m3 ,in za listavce 602.186 m3 ) in v zasebnih gozdovih 1.131.979 m3 (za iglavce 723.860 m3 in za listavce 408.119 m3}. Ta proizvodnja je bila napram prejšnjemu letu za oba sektorja lastništva gozdov višja za 278.974 m3 , kar pomeni 12 °/o povečanje. V družbenih gozdovih je bila višja za 100.730 m3 ali 7 °/o in zasebnih gozdovih za 178.244 m3 ali 19 °/o. V primerjavi s planiranim obsegom blagovne proizvodnje gozdnih sortimen- tov za leto 1981, je bila ta proizvodnja za oba sektorja lastništva gozdov dose- žena 100 °/o, pri tem je bila v družbenih gozdovih dosežena 104 °/o, v zasebnih pa 96 °/o. V družbenih gozdovih so tudi v letu 1981 dosegli ali presegli planirani letni obseg blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov v skoraj vseh gozdno- gospodarskih območjih, nekoliko pod planskimi predvidevanji sta ostala le Bled (99 °/o) in Slovenj Gradec (98 °/o}. V zasebnih gozdovih pa so svoj letni plan blagovne proizvodnje dosegli le v Tolminu, Kranju, Slovenj Gradcu, KK Radgoni in na Krasu, v večini območij je bil plan realiziran med 80 °/o in 100 °/o in sicer v Celju in Nazarju 96 °/o, na Bledu 95 °/o, v Murski Soboti 92 °/o, v Ljubljani 91 °/o, v Postojni in Mariboru 90 °/o, v Brežicah 88 °/o in v Novem mestu 83 °/o, najnižji pa je bil letni plan v tem sektorju lastništva gozdov realiziran v Kočevju in sicer 75 °/o. V lanskem letu se je nadaljevala sanacija gozdov, ki so bili poškodovani v naravnih ujmah v letu 1980. Največ poškodovanega drevja je bilo potrebno po- Blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov v letu 1981 Gozdnogospodarsko 1 Družbeni 0/o do Zasebni 0/o do Vsi 0/o do območje gozdovi let. pi. gozdovi let. pi. gozdovi let. pi. 1. Tolmin 133.331 115 83.909 101 217.240 109 2. Bled 93.574 102 55.318 95 148.892 99 3. Kranj 68.317 99 87.577 102 155.894 101 4. Ljubljana 86.023 107 195.621 91 281.644 95 5. Postojna 159.391 107 70.997 90 230.388 101 6. Kočevje 210.595 107 40.792 75 251.387 100 7. Novo mesto 145.300 109 53.413 83 198.713 101 8. Brežice 58.107 112 49.835 88 107.942 99 9. Celje 55.030 111 106.658 96 161.688 101 10. Nazarje 56.049 104 86.919 96 142.968 99 11. Slov. Gradec 104.094 98 121.087 102 225.181 100 12. Maribor 163.736 104 111 .641 90 275.377 97 13. GLG Mur. Sob . 27.865 111 9.394 92 37.259 106 KK Radgona 13.232 236 5.994 214 19.226 229 14. Kras 17.517 164 52.824 190 70.341 183 SKUPAJ 1,392.161 107 1,131.979 96 2,524.140 102 Gozdovi pri drugih OZD 85.889 73 85.889 73 VSE SKUPAJ 1,478.050 104 1,131.979 96 2,610.029 100 346 spraviti po vetrolomu na območju KK Radgona in po žledu na kraškem območju. Zato je tudi blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov na teh območjih v obeh sektorjih lastništva gozdov močno presegla planirani letni obseg (KK Radgona 229 °/o in Kras 183 °/o). K presoji o pravilnosti gospodarjenja z gozdovi sodijo tudi podatki o pla- niranem in realiziranem razmerju posekov med iglavci in listavci, kar je bilo na osnovi gozdnogospodarskih načrtov vgrajeno tudi v samoupravni sporazum. V letu 1981 je bilo pri blagovni proizvodnji gozdnih sortimentov doseženo raz- merje med iglavci in listavci za vse gozdove 62 : 38, kar je skoraj enako plani- ranemu. V družbenih gozdovih je to razmerje 60 : 40 in je enako planiranemu, kar velja za vso SR Slovenijo, pa tudi po gozdnogospodarskih območjih ni večjih odstopanj. V zasebnih gozdovih je v tej primerjavi znašala blagovna proizvod- nja iglavcev za vso SR Slovenijo 3 °/o preveč in za prav toliko 0/o premalo listavcev. Medtem ko je bilo to razmerje v večini gozdnogospodarskih območij približno enako planiranemu, so bila večja odstopanja v petih območjih (Bled, Ljubljana, Postojna, Kočevje in Novo mesto). 2. Lesnobilančna razmerja Bilanca lesa za leto 1981 zajema vso porabo gozdnih sortimentov in lesnih ostankov v primarni predelavi lesa. Podatki o porabljenem lesu za mehansko predelavo, za proizvodnjo celuloze in proizvodnjo lesnih plošč izvirajo od proiz- vajalcev in porabnikov lesa ter statistike, medtem ko so podatki o porabi tehni- čnega lesa za druge namene in za drva ocenjeni na podlagi podatkov statistike in podatkov proizvajalcev gozdnih sortimentov. Bilanca lesa ne zajema podatkov o uvoženih ali v drugih republikah nabavljenih polproizvodov (žagan les, furnir, vse vrste lesnih plošč, celuloza, lesovina in podobno), ker se ti izdelki ne nana- šajo na lesno surovino. Bilanca lesa tudi ne zajema gozdnih sortimentov, ki jih gozdni posestniki porabijo v svojih gospodarstvih in gospodinjstvih, ker te količine ne sodijo v blagovno proizvodnjo. V letu 1981 so potekala lesnobilančna razmerja razmeroma ugodno in to predvsem zaradi večje blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov v SR Sloveniji in večjega dotoka lesa iz drugih republik. Iz teh dveh virov so porabniki lesa v lanskem letu prejeli 322.000 m3 več gozdnih sortimentov kot leto poprej, kar je vplivalo na boljšo izrabo kapacitet v predelavi lesa in zmanjšanje uvoza lesa za 25.000 m3 • Skupna poraba lesne surovine je v SR Sloveniji po bilanci lesa za leto 1981 znašala 3.942.000 m3 {2.315.000 m3 iglavcev in 1.627.000 m3 listavcev), od tega za mehansko predelavo 1.777.000 m3 (1.090.000 m3 iglavcev in 687.000 m3 listavcev), za proizvodnjo celuloze 854.000 m3 (633.000 m3 iglavcev in 221.000 m3 listavcev), za proizvodnjo lesnih plošč 766.000 m3 {279.000 m3 iglavcev in 487.000 m3 listav- cev), za druge namene je bilo porabljeno 393.000 m3 tehničnega lesa (313.000 m3 iglavcev in 80.000 m3 listavcev) in za drva 152.000 m3 lesa. V primerjavi z letom 1980 je skupna poraba lesa v SR Sloveniji porastla za 8 °/o (pri iglavcih za 2 °/o in pri listavcih za 16 °/o), in sicer je bila v mehanski predelavi za 11 °/o večja, v proizvodnji celuloze je bila za 5°/o manjša, v ostalih vrstah porabe pa povsod večja in sicer v proizvodnji lesnih plošč za 13 °/o, pri tehničnem lesu za druge namene za 15 °/o in pri drveh za 3 °/o. Skupna poraba lesa 3.942.000 m3 je bila v letu 1981 pokrita z lesno surovino iz SR Slovenije 75 °/o, od tega z gozdnimi sortimenti 66 °/o in lesnimi ostanki 9 °/o, z dobavami lesa iz drugih republik 10 °/o in iz uvoza 15 °/o. Po posameznih področjih porabe lesa so lesnobilančna razmerja potekala takole: 347 Bilanca lesa 1981 ODO m3 Skupna POKRIT JE PORABE LESA (po virih) poraba lesa Gozd. sort. Lesni ost. Druge 1981 SRS SRS Skupaj SRS republike Uvoz m3 0/o m3 0/o m3 0/o mJ 0/o m3 0/o m3 0/o - - - ---- - --- l. LES ZA MEHANSKO PREDELAVO SKUPAJ 1.777 100 1.550 87 - - 1.550 87 129 7 98 6 od tega: iglavci 1.090 100 1.087 100 - - 1.087 100 3 li stavci 687 100 463 68 - - 463 68 126 18 98 14 Il. LES ZA CELULOZO IN PLOščE c.v les za celulozo skupaj 854 100 237 28 84 10 321 38 108 12 425 50 ~ od tega: iglavci 633 100 172 27 84 13 256 40 6 1 371 59 (X) listavci 221 100 65 30 - - 65 30 102 46 54 24 les za plošče skupaj 766 100 278 36 253 33 531 69 173 23 62 8 od tega : iglavci 279 100 28 10 211 76 239 86 33 12 7 2 listavci 487 100 250 51 42 9 292 60 140 29 55 11 skupaj les za celulozo in plošče 1.620 100 515 32 337 21 852 53 281 17 487 30 od tega: iglavci 912 100 200 22 295 32 495 54 39 4 378 42 li stavci 708 100 315 44 42 6 357 50 242 34 109 16 111. TEHNičNI LES ZA DRUGE NAMENE SKUPAJ 393 100 393 100 - - 393 100 od tega: iglavci 313 100 313 100 - - 313 100 listavci 80 100 BO 100 - - 80 100 IV. DRVA listavcev - skupaj 152 100 152 100 - - 152 100 V. VSA PORABA 3.942 100 2.610 66 337 9 2.947 75 410 10 585 15 od tega: iglavci 2.315 100 1.600 69 295 13 1.895 82 42 2 378 16 listavci 1.627 100 1.010 62 42 3 1.052 65 368 23 207 12 - V mehanski predelavi je bila poraba lesa 1.777.000 m3 pokrita z gozdnimi sortimenti iz SR Slovenije 87 °/o, iz drugih republik 7 °/o in iz uvoza 6 °/o. Pri tem je bila poraba iglavcev skoraj v celoti pokrita z gozdnimi sortimenti iz SR Slove- nije (le 3000 m3 tega lesa je bilo dobavljeno iz drugih republik), poraba listavcev pa je bila pokrita iz SR Slovenije 68 °/o, iz drugih republik 18 °/o in iz uvoza 14 °/o. - V proizvodnji celuloze je bilo od skupne porabe lesa 854.000 m3 pokrito iz SR Slovenije 321.000 m3 ali 38 °/o (od tega z gozdnimi sortimenti 28 °/o in z les- nimi ostanki 10 °/o), iz drugih republik 108.000 m3 ali 12 °/o in iz uvoza 425.000 m3 ali 50 °/o. V primerjavi z letom poprej, se je delež pokritja porabe lesa za to proizvodnjo z lesno surovino iz SR Slovenije povečal za 6 °/o, od tega z gozd- nimi sortimenti za 5°/o in lesnimi ostanki za 1 °/o. - V proizvodnji lesnih plošč je bilo od skupne porabe lesne surovine 766.000 m3 pokrito z dobavami lesa iz SR Slovenije 531.000 m3 ali 69 °/o (od tega z gozdnimi sortimenti 36 °/o in z lesnimi ostanki 33 °/o), iz drugih republik 173.000 m3 ali 23 °/o in iz uvoza 62.000 m3 ali 8 °/o. V primerjavi s predlanskim letom se je delež pokritja porabe lesa za proizvodnjo lesnih plošč iz SR Slove- nije zmanjšal za 5°/o. Pri tem se je delež pokritja z gozdnimi sortimenti povečal za 3 °/o, delež pokritja z lesnimi ostanki pa zmanjšal za 8 °/o. Zaradi dobre oskrbljenosti proizvajalcev lesnih plošč z gozdnimi sortimenti, se je poraba lesnih ostankov v tej proizvodnji v lanskem letu namreč zmanjšala za 25.000 m3. - Pri tehničnem lesu za druge namene in pri drveh je bila poraba v celoti pokrita z blagovno proizvodnjo gozdnih sortimentov iz SR Slovenije. V bilanci lesa za leto 1981 je tako kot v preteklih letih računano, da je bila po- raba lesa enaka dobavljenim količinam. Ta predpostavka pa za lansko leto ne ustreza v celoti, saj so bile prehodne zaloge pri porabnikih lesa ob koncu leta 1980 minimalne (pri večini pa jih sploh ni bilo), medtem ko so bile te zaloge ob koncu lanskega leta zaradi pospešenih dobav lesa tekom leta občutno večje kot v poprečju v preteklih letih. 3. Enostavna gozdnobiološka reprodukcija Obnova, nega in varstvo gozdov Pri obnovi gozdov so bila dela v letu 1981 opravljena na površini 3899 ha, od tega v družbenih gozdovih na 2080 ha in v zasebnih gozdovih na 1819 ha. V primerjavi z letom poprej, se je obseg del pri obnovi gozdov povečal za 579 ha oziroma 17 °/o (v družbenih gozdovih za 315 ha oz. 18 °/o in v zasebnih gozdovih za 264 ha oz. 17 °/o), glede na planirani obseg teh del za leto 1981 pa je bila za oba sektorja lastništva gozdov realizacija višja za 4 °/o (v družbenih gozdovih je bila nižja za 2 °/o, v zasebnih pa višja za 12 °/o). V družbenih gozdovih so svoj planirani letni obseg del v obnovi gozdov dosegli ali presegli v osmih gozdno- gospodarskih območjih (Kranj, Ljubljana, Novo mesto, Brežice, Nazarje, Slovenj Gradec, Maribor in Murska Sobota), skoraj v celoti sta ga realizirala Tolmin (99 °/o) in Bled (94 °/o), v znatnejšem zaostanku pa so v Kočevju (77 °/o), Po- stojni (71 °/o), Celju (66 °/o) in na Krasu (46 °/o). V zasebnih gozdovih pa je bil letni plan obnove gozdov dosežen ali presežen v devetih gozdnogospodarskih območjih (Tolmin, Kranj, Ljubljana, Kočevje, Novo mesto, Brežice, Celje, Maribor in Murska Sobota), v Nazarjih je bil dosežen 94 °/o, v ostalih štirih območjih pa so svoj letni plan dosegli takole: Slovenj Gradec 86 °/o, Postojna 72 °/o, Bled 58 °/o in Kras 16 °/o. Pri negi gozdov so bila dela v lanskem letu opravljena na površini 21.518 ha in sicer v družbenih gozdovih na 12.486 ha in v zasebnih gozdovih na 9032 ha. 349 Enostavna gozdnoblološka reprodukcija 1981 Obnova gozdov Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Gozdnogospodarsko 1 1 območje ha 0/o do ha 0/o do let. pi. let. pi. 1. Tolmin 303 99 269 132 2. Bled 72 94 70 58 3. Kranj 69 128 114 165 4. Ljubljana 152 245 148 122 5. Postojna 363 71 201 72 6. Kočevje 62 77 40 143 7. Novo mesto 138 103 114 152 8. Brežice 70 104 97 202 9 . Celje 63 66 163 127 10. Nazarje 74 100 89 94 11. Slov. Gradec 147 119 128 86 12. Maribor 225 108 343 157 13. GLG Mur. Sobota 67 143 17 213 KK Radgona 42 117 14 140 14. Kras 52 46 12 16 SKUPAJ 1.899 96 1.819 112 Gozdovi pri drugih OZD 181 127 VSE SKUPAJ 2.080 98 1.819 112 Enostavna gozdnobiološka reprodukciJa 1981 Nega gozdov Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Gozdnogospodarsko 1 1 območje ha 0/o do ha 0/o do let. pi. let. pi. 1. Tolmin 876 116 413 101 2. Bled 843 94 362 58 3. Kranj 515 118 697 114 4. Ljubljana 873 118 1.494 108 5. Postojna 1.090 73 582 49 6. Kočevje 910 98 310 87 7. Novo mesto 1.322 115 627 80 8 . Brežice 713 134 587 172 9. Celje 614 99 989 i23 10. Nazarje 451 109 376 98 11. Slov. Gradec 1.100 109 921 116 12. Maribor 1.229 98 1.373 134 13. GLG Mur. Sobota 454 107 159 98 KK Radgona 143 201 34 94 14. Kras 300 130 108 91 SKUPAJ 11.433 104 9.032 100 Gozdovi pri drugih OZD 1.053 162 VSE SKUPAJ 12.486 108 9.032 100 350 Vsi gozdovi 1 ha 0/o do let. pi. 572 112 142 72 183 149 300 164 564 72 102 94 252 121 167 145 226 101 163 96 275 101 568 133 84 153 56 122 64 34 3.712 103 181 127 3.899 104 Vsi gozdovi 1 ha 0/o do let. pi. 1.289 111 1.205 79 1.212 115 2.367 111 1.672 62 1.220 95 1.949 101 1.300 149 1.603 112 827 104 2.021 112 2.602 114 613 104 177 165 408 117 20.465 102 1.053 162 21.518 104 V primerjavi z letom 1980 se je obseg del pri negi gozdov povečal v obeh sek- torjih lastništva gozdov enako in sicer za 8 °/o (po površini pa znaša to povečanje za vse gozdove 1607 ha, od tega za družbene gozdove 931 ha in za zasebne 676 ha). Glede na planirani letni obseg teh del pa je bila realizacija za oba sek- torja lastništva gozdov višja za 4 °/o (v družbenih gozdovih je bila višja za 8 °/o, v zasebnih gozdovih pa je bila realizirana 100 °/o). V družbenih gozdovih so svoj planirani obseg del dosegli ali presegli v devetih gozdnogospodarskih območjih (Tolmin, Kranj, Ljubljana, Novo mesto, Brežice, Nazarje, Slovenj Gradec, Murska Sobota in Kras) nad 90 °/o so ga dosegli v Celju (99 °/o). Mariboru (98 °/o), Kočevju (98 °/o) in Bledu (94 °/o), najnižje pa je bil letni plan realiziran v Postojni in sicer 73 °/o. V zasebnih gozdovih pa so svoj planirani letni obseg nege gozdov dosegli ali presegli le v sedmih gozdnogospodarskih območjih (Tolmin, Kranj, Ljubljana, Brežice, Celje, Slovenj Gradec in Maribor), nad 90 °/o so ga dosegli v Nazarju (98 °/o), Murski Soboti (98 °/o). KK Radgoni (94 °/o) in na Krasu (91 °/o), v ostalih območjih pa so ga realizirali takole: Kočevje 87 °/o, Novo mesto 80 °/o in Bled 58 °/o. Za dela v varstvu gozdov je bilo v letu 1981 porabljenih 56,675.000 din (v družbenih gozdovih 42,015.000 din in v zasebnih gozdovih 14,660.000 din) . V pri- merjavi z letom poprej so porabljena sredstva za varstvo gozdov porastla za 73 °/o. 4. Razširjena gozdnobiološka reprodukcija a. Nega gozdov z zakasnelimi redčenji V analizi razvojnih možnosti pri gospodarjenju z gozdovi v obdobju od 1981 do 1985 je bilo ugotovljeno, da imamo v Sloveniji več kot 100.000 ha mladih in srednjedobnih sestojev (zlasti listavcev), v katerih se do sedaj redčenja niso izvajala v dovolj velikem obsegu. Da bi ta zakasnela redčenja opravili v približno desetih letih, je v samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti za goz- darstvo za to srednjeročno obdobje dogovorjen poprečni letni obseg teh del na površini 4.383 ha. V letu 1981 je bila nega gozdov z zakasnelimi redčenji opravljena na po- vršini 2.927 ha in sicer v družbenih gozdovih na 1130 ha in v zasebnih gozdovih na 1797 ha. Planirani Jetni obseg teh del je bil v lanskem letu torej dosežen za vse gozdove 67 °/o (za družbene gozdove 76 °/o in za zasebne 62 °/o). V družbenih gozdovih so svoj planirani letni obseg teh del dosegli ali presegli le v Mariboru (241 °/o) , Novem mestu (136 °/o), Nazarju (112 °/o) in v Kočevju (100 °/o), nad polovico plana so realizirali še v Ljubljani (70 °/o), Kranju (66 °/o) in Celju (56 °/o), na ostalih območjih pa v tem sektorju lastništva gozdov še niso začeli s temi deli. V zasebnih gozdovih je bil v lanskem letu planirani obseg nege gozdov z zakasnelimi redčenji dosežen ali presežen le v Postojni (137 °/o) in Ljubljani (1 07 °/o), nad polovico je bil dosežen še v KK Radgona (67 °/o) in Mariboru (60 °/o), manj pa v Kranju (48 °/o), Celju (22 °/o) in Novem mestu (20 °/o), medtem ko na ostalih območjih s temi deli še niso pričeli. Iz navedenega prikaza je razvidno, da nega gozdov z zakasnelimi redčenji še ni stekla v vseh gozdnogospodarskih območjih. b. Pogozdovanja in plantažni nasadi V letu 1981 je bilo pogozdenih 41 ha negozdnih površin in sicer v družbenem sektorju lastništva 12 ha in v zasebnem 29 ha. V primerjavi z letom poprej se je obseg pogozdovanj zmanjšal za 44 °/o. 351 Topolovih plantaž je bilo lani osnovanih 50 ha. V primerjavi s predlanskim letom je bilo sicer osnovano 67 °/o več teh nasadov, vendar pa je bil planirani letni obseg kljub temu dosežen le 60 °/o. c. Melioracije gozdov V letu 1981 je bilo melioriranih 1274 ha malodonosnih gozdov in sicer druž- benih gozdov 531 ha in zasebnih 743 ha. Z direktno premene je bilo melioriranih 787 ha in z indirektno premene 487 ha gozdov. V primerjavi z letom poprej se je obseg melioracij v obeh sek- torjih lastništva gozdov povečal za 124 ha oziroma 11 °/a in to v družbenih gozdo- vih za 48 ha oz. 10 °/o in v zasebnih gozdovih za 76 ha oz. 11 °/o. V družbenih gozdovih so svoj planirani letni obseg melioracij v lanskem letu dosegli ali pre- segli v šestih gozdnogospodarskih območjih (Tolmin, Postojna, Kočevje, Bre- žice, Celje in Murska Sobota), nad polovico so ga realizirali v štirih območjih (Novo mesto 69 °/o, Nazarje 67 °/o, Ljubljana 60 °/o in Kranj 51 °/o), le manjši del plana pa je bil realiziran na Krasu (26 °/o) in v Mariboru (12 °/o}. V zasebnih goz- dovih pa so svoj letni obseg melioracij dosegli ali presegli le v treh gozdno- gospodarskih območjih (Postojna, Kočevje, Nazarje), skoraj v celoti sta ga realizirala Tolmin (98 °/o) in Celje (95 °/o), nad polovico plana so realizirali v No- vem mestu (79 °/o), Kranju (73 °/o), Murski Soboti (60 °/o) in Ljubljani (57 °/o), zelo nizko pa so svoj letni plan izpolnili v Brežicah (22 °/o), Mariboru (20 °/o) in na Krasu (11 °/o). 5. Gradnja gozdnih cest V letu 1981 je bilo zgrajenih 412 km gozdnih cest, in sicer 189 km v družbe- nih gozdovih in 223 km v zasebnih gozdovih. V primerjavi s prejšnjim letom je bilo v vseh gozdovih zgrajenih 114 km ali 38 °/o več gozdnih cest (v družbe- nih gozdovih 55 km ali 41 °/o več in v zasebnih gozdovih 59 km ali 36 °/o več). Planirani letni obseg gradenj gozdnih cest je bil v letu 1981 dosežen za vse gozdove 120 °/o (v družbenih gozdovih 104 °/o in v zasebnih gozdovih 139 °/o). V družbenih gozdovih so svoj letni plan dosegli ali presegli v šestih gozdno- gospodarskih območjih (Tolmin, Bled, Kranj, Brežice, Celje in Nazarje), nad 80 °/o so ga dosegli prav tako v šestih območjih (v Ljubljani, Novem mestu in Slovenj Gradcu 96 °/o, v Postojni 89 °/o, Mariboru 86 °/o in Murski Soboti 85 °/o), v večjem zaostanku pa so le v Kočevju, kjer so dosegli le 56 °/o plana. V zaseb- nih gozdovih pa so svoj letni plan pri gradnji gozdnih cest v lanskem letu dosegli ali presegli v šestih gozdnogospodarskih območjih (Tolmin, Ljubljana, Postojna, Novo mesto, Nazarje in Kras) nad 80 °/o so ga dosegli v treh območjih (Kočevje 96 °/o, Celje 97 °/o in Slovenj Gradec 85 °/o), ostali pa so svoj letni plan dosegli takole: Kranj 72 °/o, Maribor 69 °/o, Brežice 66 °/o in Bled 52 °/o. 6. Skladnejši regionalni razvoj Samoupravne interesne skupnosti s področja gospodarstva na ravni repub- like so se skupaj z ostalimi podpisniki v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-85 obvezale, da bodo tudi v tem srednjeročnem obdobju pospeševale skladnejši regionalni razvoj v SR Sloveniji. Na tej osnovi so tudi podpisniki samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za gozdarstvo za to srednjeročno obdobje sprejeli obvezo, da bodo pospeševali izgradnjo gozdnih cest na manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih 352 Novogradnja in rekonstrukcija gozdnih cest 1981 Zgrajeno na Družbeni Zasebni Vsi Gozdnogospodarsko manj razvitih gozdovi gozdovi gozdovi območjih 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. območje km km km km Tolmin 11,85 19,20 13,70 32,90 Bled 16,45 6,20 22,65 Kranj 10,90 8,10 19,00 Ljubljana 12,70 28,40 41,10 Postojna 12,39 28,04 40,43 Kočevje 11,00 16,00 14,00 30,00 Novo mesto 14,85 11,55 24,83 36,38 Brežice 1,40 16,82 0,66 17,48 Celje 11,30 17,90 14,50 32,40 Nazarje 11 .53 12,88 19,60 32,48 Slov. Grad ec 2,10 17,10 22,30 39,40 Maribor 13,20 20,20 7,20 27,40 GLG Murska Sob. 1,95 1,95 KK Radgona Kras 35,70 35,70 35,70 SKUPAJ 112,93 186,04 223,23 409,27 Gozdovi pri drugih OZD 3,00 3,00 VSE SKUPAJ 112,93 189,04 223,23 412,27 Razširjena gozdnobiološka reprodukcija 1981 Zakasnefa redčenja, pogozdovanja, plantažni nasadi, me!ioracije 0/o do let. pi. 198 94 100 113 162 69 177 261 105 129 89 81 85 357 121 60 120 Zakasnela Pogozdovanja \ Plantažni 1 Melioracije redčenja nasadi Gozdnogospodarsko območje 1 °/a do 1 'la do 1 1 'la do 1 1 'la do ha let. pi. ha let. pi. ha let . pi. ha let. pi. 1.Tolmin 78 107 2. Bled 3. Kranj 300 56 3 102 66 4. Ljubljana 969 105 2 134 58 S. Postojna 410 137 300 135 6. Kočevje 84 100 146 116 7. Novo mesto 467 71 131 75 8. Brežice 20 67 70 30 9. Celje 85 25 15 97 115 10. Nazarje 28 62 17 113 11. Slov. Gradec 7 12. Maribor 580 138 14 28 16 13. G LG Murska Sob. 19 238 29 73 KK Radgona 4 24 4 25 93 14. Kras 102 13 SKUPAJ 2.927 73 36 41 61 1.266 54 Gozdovi pri drugih OZD 5 9 56 8 6 VSE SKUPAJ 2.927 67 41 50 60 1.274 51 353 območjih, ki jih kot takšne opredeljuje odlok Izvršnega sveta Skupščine SR Slo- venije. V letu 1981 je bilo na manj razvitih območjih Slovenije zgrajenih 113 km gozd- nih cest v vrednosti 155,232.000 din ter 424 km gozdnih vlak v vrednosti 40,655.000 din. Za vzdrževanje gozdnih cest je bilo na obravnavanih območjih v lanskem letu porabljenih 61,576.000 din . Tako je bilo v letu 1981 za izgradnjo in vzdrževa- nje gozdnih prometnic na manj razvitih območjih Slovenije vloženih 257,463.000 din ali 30 °/o vseh sredstev, ki so bila v tem letu porabljena v SR Sloveniji za gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic . V navedenem znesku so všteta tudi sredstva SlS za gozdarstvo SR Slovenije, ki so bila v skladu s samoupravnim sporazumom in pogoji natečaja porabljena za gradnjo gozdnih cest na Koban- skem v gozdnogospodarskem območju Maribor v znesku 3,100.000 din pod po- sebno ugodnimi pogoji financiranja. 7. Raziskave in publikacije Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije je v skladu s pogodbo, ki jo je sklenila z Inštitutom za topolarstvo iz Novega Sada za ob- dobje od 1977 do 1981, nadaljevala s sofinanciranjem znanstvenoraziskovalnih projektov: Pospeševanje proizvodnje in predelave hitrorastočih listavcev, topolov in vrb in testiranje novovzgojenih klonov in hibridov topolov in vrb na območju SR Slo- venije in v ta namen v letu 1981 določila znesek 800.454 din . V lanskem letu je bila tudi zaključena in publicirana raziskava Pridobivanje lesa izven gozda, ki jo je izdal Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo SR Slo- venije. Raziskavo je naročila skupnost za gozdarstvo in zanjo plačala 174.866 din . Skupnost za gozdarstvo je v letu 1981 sofinancirala tudi tiskanje dveh publi- kacij, in sicer Gozd-divjad in Intenziviranje in racionaliziranje gospodarjenja z gozdovi v SR Sloveniji. 8. Mladinske delovne akcije Za srednjeročno obdobje 1981-1985 je bil sklenjen družbeni dogovor o mla- dinskih delovnih akcijah, lposlednje zatočišče bo zele- nica pred hotelom ))LIPA« v Lendavi, starost 1570 ± 100 let. (Denar za ohranitev in predstavitev hrasta bo prispevala Občinska kulturna skupnost v Lendavi). Ker je bil vzorec vzet iz sredine spodnjega dela debla, lahko njegov vznik postavimo v obdobje med 400 in 600 leti oz . v čas, ko naše ozemlje še niso v celoti poselili Slovani. Sl. 1 Sl. 2 378 Vznik drevesa, iz katerega je bil iztesan »pripomoček« rogovila, ki so jo naj- verjetneje uporabljali pri »brodu,,, lahko glede na starost 955 ± 100 let postavimo v obdobje med 900 in 11 OO leti. To je obdobje ko so bili napisani npr. Brižinski spomeniki. Našli smo torej subfosilno drevje neprecenljive vrednosti, ki je vzniklo med 400 in 1000 leti. Morda tudi preje? Tako se je končno t·udi nam ponudila prilika, da ob večjem razumevanju za to vrsto raziskav ter ob sistematičnem zbiranju vzorcev, pridemo iz pre- teklosti v sedanjost, kar je med drugim tudi končni cilj dendrokronoloških analiz. S tem bi ne dobili le možnost vrednotenja klimatskih in drugih ekoloških dejavnikov v preteklosti, temveč tudi možnost korekcije radiokarbonskega da- tiranja za naše ozemlje. Oxf. : (497.12-191 .2) GEOSS - GEOMETRIČNO SREDIŠČE SLOVENIJE Marko Km ec 1* Najprej preprosto: To je središčna površinska točka naše republike, v ka- teri bi plošča Slovenije ne zanihala, če bi jo ne.taknili na šivankino konico. Geodeti pa so razložili : geometrično središče Slovenije - GEOSS je težišče naše republike, ki je določeno z analitično grafično metodo na osnovi naših se~ danj;h mej. To je tudi osrednja trigonometrična točka , iz katere izhaja trigono- metrična mreža Slovenije. Brez te mreže ne bi mogli izdelovati geografskih in drugih kart, prav tako ne načrtov , projektov itd. Točka je določena z geograf- skimi in geodetskimi koordinatami. Geografske koordinate : A. = 14° 48' 55,2" 'Y = 46° 07' 11 ,8" Geodetske koordinate: y = 5 468 114,21 m x = 5 108 468,91 m Nadmorska višina je 644,842 m. \ '~- .... ....._ __ * M. K., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 379 ~\.--,_ .._• { 1 >.- ~":~· vd.· .~ .ki \ rh ·Ir ' ·'\, .... ~~ . :. ,. _ .:h .. : . ~ . ' .. \, '• ' To središče je nedaleč od Vač v vasi Sp. Slivna, torej v okolju, o katerem smo slišali že v osnovni šoli, da so tod leta 1978 našli vaši>konzervans- no« programsko orientacijo. Nasprotno! Ti objekti morajo prispevati svoj »proizvodni" delež družbi tako, da prek raziskovalnega dela nudijo vzglede in rešitve družbi in posameznim strokam. Očitno so takšna stališča potrdila usmeritev, ki jo je izbralo tudi vodstvo TNP. Razgovori so odprli veliko novih pobud in ugotovljenih je bilo veliko skupnih tem in problemov, ob začudenju, da spričo takšne vsebinske, problemske pa tudi pro- storske bližine instituciji že prej nista so- delovali. Obstaja torej obojestranski in- teres, katerega realizacija pa ni odvisna samo od dobre volje sodelavcev obeh za- vodov, ampak tudi od drugih činiteljev. Naslednji dan je gost z Dunaja obiskal še VTOZD za gozdarstvo, kjer sta s prof. Mlinškom obravnavala nekatera organizacij- ska vprašanja IUFRO povezovanja. Obiskala pa sta tudi objekte v Novem mestu, kjer je bil poslednji gozdnogojitveni seminar in ki dajejo priliko za razprave o primernost- nih oblikah gospodarjenja v srednjedobnih gozdovih smreke in bukve. Marko Kmecl SEVER -JUG Skupina finskih gozdarjev se je po pripo- ročilu gozdarskih oblasti severne gozdarske regije Finske (Finska je razdeljena na tri gozdarske regije: severno, srednjo in južno) mudila v Sloveniji, kjer jih je zanimala zlasti problematika obnavljanja (naravnega) gozdov, struktura ter varstvo gozdov. Ve- čina udeležencev je prihajala s področja severnega polarnega kroga in je bil svet, zlasti gozdni svet naše Slovenije, za njih sprememba, ki so jo le težko dojemal[ in v tako kratkem času (3 dni) tudi ne po- vsem dojeli. Popolnoma druge naravne pri- like ::zahtevajo seveda tudi povsem druge strokovne rešitve, ki so tako zakoreninjene in z rastle z misel nostjo, da je težja pri lago- ditev popolnoma razumljiva. Adaptacija v nekaj urah (potovanje z letalom) je čisto nemogoča še zlasti, če gre za polarni socialni tip populacije, ki ima razmeroma zelo zožen komunikacijski krog. Treba je reči, da je bil za nas ta obisk tudi s tega vidika zelo zanimiv; s severnjaki pa nas ta- ko ali tako vežejo tradicionalne nenapisane simpatije. Program je bil razdeljen tako, da so si na GG Bled ogledali gospodarjenje z gor- skimi smrekovimi gozdovi, zlasti pa metode obnavljanja, na področju GG Celja (TOZD Rogaška Slatina) so jim kolegi iz Celja predstavili listnate gozdove, predvsem buko- ve ter problematiko pomlajevanja in struk- turnih melioracij. Na Snežniku (GG Postoj- na) in na Brkinih (Zavod za pogozdovanje in melioracijo krasa) pa so se seznanili s škodami zaradi divjadi ter zaradi naravnih ujm; skratka s problematiko gozdnega pro- 387 stora v Sloveniji, ki je zaradi občutljivih naravnih danosti izpostavljen hitrim in po- udarjenim negativnim učinkom človekovega delovanja. To so pač značilnosti semiarid- nih področij (občutljivejši ekosistemi), l