List 24.
Ali kmetijske družbe ali kmetijske zbornice ?
Že pod Bachovim ministerstvom so se culi sem ter tje glasovi, naj se v vsaki deželi našega cesarstva za kmetijstvo napravijo kmetijske zbornice (Ackerbaukam-mem), kakor so za obrtnijstvo in kupčijstvo obrtnijske in kupčijske zbornice. Zlasti dunajska kmetijska družba se je začela potegovati za to misel in v časniku njenem je našla iskrenih zagovornikov dosti.
Ker se je poslednji čas spet slišalo, da ministerstvo misli na kmetijske zbornice, ste kmetijska družba štajarska in gornjeavstrijanska v svojih poslednjih zborih to reč v pretres vzele, in štajarska družba je v seji 17. aprila enoglasno, gornjeavstrijanska družba pa 29. aprila z veliko večino glasov zavrgla predlog zastran naprave kmetijskih zbornic.
Glede na zbornice obrtnijske in kupčijske, ki dosti pišejo, pa sicer obrtnijstvu in kupčii djansko ne koristijo skor nič, ker so le vladne kancelije, kterih delavnost je omejena le na sobo zbornično in tako imenovano ^z^leno mizo", ste obe družbi odkritosrčno dokazale veliko škodo, ki bi vsako deželo zadela, ako bi delavne in samostojne kmetijske družbe, ki držijo šole, vrte za sadjo- in murborejo in druge skušnje kmetijske, imajo svoje časnike, po kterih nauke delijo ljudstvu, napravljajo razstave, darujejo pridnim sadjorejcom premije, na vprašanje vladne ali pa iz svojega nagiba razodevajo vladarstvu odkritosrčne svete itd. itd., se predelale v kmetijske zbornice, ki čisto nič druzega niso kot pisarn i ce za vlado. Se drug velik razloček med samostojnimi kmetijskimi družbami in pa med odvisnimi kmetijskimi zbornicami bi bil pa ta, da bi vlada vse posestnike zemljišč ali kmetovavce obložila s posebnim davkom, kakor obrtnike, rokodelce in trgovce obklada s davkom, s kterim se vzdržujejo obrtnijske in kupčijske zbornice. Vse take zbornice vzrokujejo tedaj nov davk, in menda imamo davkov že dosti. Pri kmetijskih družbah je to vse drugač. Tudi kmetijske družbe potrebujejo dnarja, da morejo svoje naloge spolnovati; al duar, ki ga one potrebujejo, se spravlja s prostovoljnimi doneski tistih, ki prostovoljno stopijo v družbo in v prid deželi sami radi odrajtajo na leto kake 2 ali 4 gold., vsi drugi kmetovavci pa ne plačajo nič in vživajo le dobiček, ki izvira iz delavnosti kmetijskih družb.
Kamor koli se tedaj pogleda, se vidi velik velik razloček med samostojno in prostovoljno družbo in pa med odvisno, birokratično zbornico.
Govorniki omenjenih dveh družb so vse te razločke oči-vidno dokazali in oba zbora (štajarski in gornjeavstrijanski) sta odbila predlog za kmetijske zbornice skor enoglasno.
In ravno tako bo menda tudi krajnska kmetijska družba govorila, ako utegne priti ta zadeva v njeno posvetovanje. Al nadjamo se, da ministerstvo sedanje, ki je že tolikrat reklo, da noče postopati po posilni poti birokratizma prejšnega , ne bo sililo deželam teh zbornic , ki nimajo na deželo nobenega posebnega upljiva, kakoršnega bi ne imele
tudi družbe,   zraven  pa še brez   davka niso,   čeravno se vsa njih delavnost omejuje le na* besedo in pisanje.