> Y-i Y, Y i Yi Yi v i v ty M iY ±y_±y__i_v_x Y, v, y, y, y,
<&7Ak_	.	/.
/A1
GLASBENA / MATI CA JU
P
V
LJUBLJANI  *¥»
LJUBLJANA
-<
.y.YiY.Y.y.v.y.y.y.y.y.y.y.YiY.y.v.y.y.Y.ViY,
Glasbena Matica v Ljubljani je bila ustanovljena 1.1872., potem, ko so bili Slovenci popolnoma iztisnjeni iz Filharmonične družbe,ki je bila do takrat po svojem ustroju in delu namenjena slovenskemu in nemškemu prebivalstvu Ljubljane.
Prvotni namen Glasbene Matice je bil izdajanje slovenskih posvetnih in cerkvenih skladb ter zbiranje narodnega blaga. Leta 1882. je otvorila svojo glasbeno šolo. Jeseni 1891. pa je bil ustanovljen pevski zbor Glasbene Matice, ki ga je prevzel 1. decembra 1891. ter ga vodil le s presledkom par let ves čas njegov današnji pevovodja ravnatelj konservatorija g. Matej Hubad. Po prevratu je razširila Glasbena Matica svojo šolo v konservatorij, ki je prišel dne 1. aprila 1926. v državno upravo. Leta 1919. se je ustanovil v njenem področju tudi lastni orkester.
Pevski zbor Glasbene Matice je izvedel tekom svojega 56letnega delovanja nad 200 velikih koncertov, na katerih je izvajal poleg del domače literature tudi veliko največjih in najpomembnejših del svetovne literature.
V	vsej tej dobi je gojila Glasbena Matica najtesnejše zveze z glasbenimi krogi bratskega češko-slovaškega naroda. Na šoli so delovali glasbeni učitelji Čehi: Vedral, Hoffmeister, Prochaska, Talich, Jnnek, Šlais. Slavni Fran-tišek Ondriček in dr. Antonin Dvorak sta bila njena častna člana. Glasbena Matica je v tej dobi izvedla na svojih koncertih velik del češke glasbene literature, pred vsem simfonične skladbe in zborovska dela z orkestrom. Dvorak sam je dirigiral dne 25. marca 1896. na Dunaju svojega «Mrtvaškega ženina» in zborovski part je izvajal pevski zbor Glasbene Matice, naštudiran po Mateju Hubadu. Glasbena Matica je aranžirala in vodila ljubljanske koncerte čeških nastopajočih umetnikov in vseh odličnih pevskih zborov, ki so tekom zadnjih trideset let obiskovali s svojimi koncerti Ljubljano.
Danes v desetem letu slovenskega in češkega nacijonal-nega osvobojenja stopajo slovenski pevci, člani Glasbene Matice, prvič na sveta tla češkoslovaške zemlje s pozdravom, skromnim, a toplo občutenim: s slovensko in jugo-slovensko pesmijo. Ako ogreje češka srca, bo še bolj zbližala brate z brati.
Hudebni Matice v Lublani byla ustanovena r. 1872, když totiž byli Slovinci uplne vvtlačcni z Filharmonickeho druž-stva, ktere do te doby svym složenim a činnosti melo vyhovo-vati jak slovinskemu tak nšmeckemu obyvatelstvu Lublane.
Prvotnim planem Hudebni Matice bylo vydäväni slovin-skych svetskych i cirkevnich skladeb a sbirani naroduich pisni. R. 1882 otevrela svou hudebni školu. Na podziin r. 1891 byl pak ustanoven pevecky sbor Hudebni Matice, ktery od
1.	prosince 1891 ridil s prerušenim nekolika let dnešni jeho dirigent a reditel konservatore p. Matej Hubad. Po prevrate rozširila Hudebni Matice svou školu v konservator, ktera prešla dne 1. dubna r. 1926 do statni spravy. R. 1919 se ustanovil v jejim okruhu tež vlastni orchestr.
Pevecky sbor Hudebni Matice uspofadal prübehem sveho 36leteho trvani nad 200 velikych koncertu, na nichž provedl vedle del domači literatury tež znacny počet nejvetšich a nejvyznačnejšich del svžtove literatury.
Po všechnu tu dobu pestovala Hudebni Matice co nejintim-nžjši styky s hudebnimi kruhy bratrskeho československeho naroda. Na škole püsobili tež četni učitele-hudebnici Češi: Vedral, Hoffmeister, Prochazka, Talich, Junek, Šlais. Slavny František Ondriček a dr. Antonin Dvorak byli je ji cestni členove. Hudebni Matice v te dobe absolvovala na svych koncertech značny dil češke hudebni literatury, predevšim symfonicke skladby a sborove skladby s orchestrem. Sani Dvorak dirigoval dne 25. brezna r. 1896 ve Vidni sve Svatebni košile,pri čemž zpival sbor Hudebni Matice lublafiske patričny sborovy part nastudovany M. Hubadem. Hudebni Matice za-ranžovala a usporavala lublafiske koncerty českvch umelcu a všech vyznačnych peveckycli sborü, kteri v poslednich 30 letech navštivili Lublan.
Dnes v desätem roce slovinskeho i českeho närodniho osvo-bozeni vstupuji slovinšti pčvci, členove Hudebni Matice v Lublani. po prve na svatou pudu československe zeme se skromnym. leč vrele citenvm pozdravem: se slovinskou a jihoslovanskou pisni! Rozehreje-li češke srdce, tim vice sbliži bratry s bratry.
SPORED KONCERTA
PEVSKEGA ZBORA «GLASBENE MATICE» LJUBLJANSKE
ZBOROVODJA: RAVNATELJ MATEJ HUBAD
Jacobus Gallus Carniolus, 1550—1591:
1. Musiča, noster amor. 6glasni madrigal.
2. Ave Maria. 8glasno v dveh zborih.
3. Lans et perennis gloria. 8 glasno v dveh zborih.
Anton Lajovic, * 1878:
4. Lan. 4glasno.
5. Bolest kovač. 5glasno.
6. Pomladni spev. 5 glasno.
?. Napitnica. 5glasno.
Lucijan Marija Škerjanc, * 1900:
8. Iz cikla «Kmetiške pesmi». 4glasno.
Jakov Gotovac, * 1895:
9. Jadovanka za teletom. 8glasno.
Josip Sla venski, * 18%:
10.	Molitva dobrim očima. 4—8glasno.
I.
n.
Emil Adamič, * 18??:
12.	Vijola. 4—7glasno.
Emil Adamič, * 18??:
Anton Lajovic, * 1878:
11.	Zeleni Jurij. 4—6glasno.
” LJUBLJANA
13.	Mlad junak. 4glasno.
Stjevan St. Mokranjac, 1855—1914:
14. II. rukovet srpskih narodnih pesama.
a) Osuse nebo zvezdama.
b) Smiljana.
c) Divna Jelo.
č) Mara resavkinja.
(i) U Budimu gradu čudno čudo kažu.
Stjevan St. Mokranjac, 1855—1914:
15. VIII. rukovet srpskih narodnih pesama.
Narodne pesme sa Kosova:
a) Džanum, na sred selo.
b) što Morava mutno teče.
c) Razgrana se grana jorgovana. č) Skoč kolo.
Narodne:
16. Meglica. (Bled. — Oskar Dev.)
17. Igra kolo. (Hrvatska. — Anton Andel.)
18. Gor čez jezero. (Koroška. — Matej Hubad.)
19. Miška. (Slovenska. — Matej Hubad.)
20. Škrjanček. (Gorenjska. — Matej Hubad.)
PROGRAM KONCERTU
PEVECKEHO SBORU «HUDEBNI MATICE LUBLARSKE»
DIRIGENT: REDITEL MATEJ HUBAD
I.
Jacobus Gallus Carniolus, 1550—1591:
1. Musiča, noster amor. Šestih lasy madrigal.
2. Ave Maria. Osmihlasne ve 2 sborech.
3. Laus et perennis gloria. Osmihlasne ve 2 sborech.
Anton Lajovic, * 1878:
4. Len. Ctyfhlasne.
5. Bolest kovar. Petihlasne.
6. Ja rili zpev. Petihlasne.
?. Pfipitek. Petihlasne.
II.
Lucijan Marija Škerjanc, * 1900:
8. Z cyklu «Selške pisne». Ctyfhlasne.
Jakov Gotovac, * 1895:
9. Nafikani nad teletom. Osmihlasne.
Josip Slavenski, * 1896:
10. Modlitba k dobrym očim. Čtyr—osmihlasne.
Anton Lajovic, * 1878:
11. Zeleny Jiri. Čtyr—šestihlasne.
Emil Adamič, * 1877:
12. Prosba k Panne Marii. Čtyf—sedmihlasne.
Emil Adamič, * 1877:
13. Mlady junak. Ctyfhlasne.
Stjevan St. Mokranjac, 1855—1914:
14. II. svazek srbskych narodnich pisni.
a) Pokrylo se nebe hvezdami.
b) Smiljana.
c) Krasna Jelo!
č) Mara Resavkinja.
d) V mžste Budinž divny div vypravi.
Stjevan St. Mokranjac, 1855—1914:
15. VIII. svazek srbskych narodnich pisni.
Narodni pisne s Kosova:
a) Duše, prostred ve vsi.
b) Proč Morava kalne teče.
c) Vypucela vžtev šerikova. č) Hraj kolo!
Narodni:
16. Miha. (Bledskä. — Oskar Dev.)
17. Kolo. (Charvatskä. — Anton Andel.)
18. Tam nad jezerem. (Korutanskä. — Matej Hubad.)
19. Myška. (Slovinska. — Matej Hubad.)
20. Skrivanek. (Gorenska. — Matej Hubad.)
Jacobus Gallus:
1.	HUSICÄ, NOSTER AMOR
(Madrigal, izdan leta 1596.)
Musiča, noster amor, sit fida pedisequa vatum, Molliter ad cunas fingere nata melos.
Exniet hostiles acuens taratantara motus.
Vivat!
Et Aonidum castra Poesis amet.
Et lacrimas vatum colit et suspiria Caesar.
Vivat, io magnis tnrba sacrata diis.
Jacobus Gallus:
2.	AVE MARIA
Ave Maria,	in mulieribus,
gratia plena,	et benedictus	fructus
Dominus tecum,	ventris tui
benedieta tu	Jesus Christus!
Jacobus Gallus:
3.	LAUS ET PERENNIS GLORIA
Laus et perennis gloria Deo patri et filio
sancto simul paraclito in seculorum secula.
Amen.
Anton Lajovic:
4.	LAN
Dalko polje, beli dan, v polju se zaplavil lan, rosa drobna se sveti, duša draga, gde si ti?
Dragutin M. Domjani c.
LEN
Šire pole, bily den, na poli se modra len, v nem se rosa zasviti, duše draha, kde jsi ty?
Rosu bude sunce vzelo, bu Ii moje suze štelo?
Rekel si: «Kad cvel bu lan, buš vre moja v onaj dan?»
Vidiš, sad se vse plavi, zakaj jošče kesniš ti?
Z žalosti bledi mi lice, naj pozabit naj bogice!
Kaj po boju gde ležiš, za navek pod poljem spiš? Poveč mi: «Kad lan bu cvel, buš od mene senjat štel?»
Tak ja dragam cvetje lana, tak boli me v srcu rana!
Anton Lajovic:
5.	BOLEST KOVAČ
Bolest je kovač za moje srce.
Na njenem ognjišču mi strast gori.
Vedno strašni vihar v žerjavico srca divje sopiha in grozne plamene pali mi besno.
Bolest pa neusmiljeno kuje srce, dokler trdo ni kakor jeklo kaljeno. Dobro kuje bolest!
Ne stare vihar in mraz ne požge in rja ne sne, kar bolest je skovala.
Rosu slunce vsa je brzy, posuši-li tež me slzy? ftikal’s mi: až zkvete len, budeš moje v onen den?
Viz, ted’ len se modra již, proč pak ješte otališ?
Od žalu bledne moje lic, oh! zapomenout nelze vic.
Kde po boji, kde ležiš, naveky pod zemi spiš? Povžz mi: až zkvete len, prijdeš ke mne sniti sem?
Tak ja pestu ji lnu kviti, tak se v srdci rana niti.
BOLEST KOVAB
Bolest je kovaf meho srdce: na je jim ohništi mi vašefi hori a požary zažeha.
Bolest bez slitovani kuje srdce, až se stane tvrdo jako z oceli.
Dobre kuje bolest!
Nestrese vichr ani mraz nespali ani rez nestravi, co bolest ukula.
Jakuh Gallus-Carnio-1 u s ((Jakob Petelin), souča.snik prosluleho Palestriny a jin?ch tehdejšich komponistü, složil 517 skladeb vštšiho obsahu. Skladal niše, motetta, madrigaly atd. od 4 do 20 hlasü v polyfonnim slo-hu. Tiskera vyšla jeho dila v 1. 1580—1596 v Praze. Gallus se narodil 1550 v Ribnici v Kra-jinč. VzdČl&val se v Zatičnl, Zwettlu a Jtelku a byl od r. 1570 do 1574 členern videfiskčlio dvor-niho zpčvack6ho sboru. Nato pak proeestoval v r. 1575—-1579 Cechy, Morani a Slezsko; r. 1579 vstou-pil do služeb olomouckčho bis-kupa Stanislava Pavlovskčho jako kapelnik a züstal v Oloraouci do r. 1585. Nato pfesidlil do Pra-hy a byl kantorem kostela sv. Jana na Bfehu (nyni AnnenskA ulice 210). Tu je tak6 pohfben.
Antonfn Lajovic je znamenit? representant současnč slo-vinskč moderni hudby. Bere se sice stfedni moderni cestou, ale jeho skladby: sola, sbory a sym-fonie vyznačuji se hloubkou hu-debnich myölenek, jsou pečlivfi vypracoväny a provedeny a jsou v?razn6ho ndrodniho charakteru. Lajovic je takč znamenit? liu-debni essayista. Narodil se roku 1878. Po Skole Hudebni Matice absolvoval ve Vidni komposični oddfcleni konservatofe a präv-nicka studia na universitš. Nyni je soudni rada v Lublani.
Lucijan Maria Škerjanc je velice nadan? komponista moder-niho hudebniho sinčru, harrao-nicky sm61?. svobodni musikäl-ni formy. Studoval ve Vidni, Praze a Pafiži. PÜBobi v Lub-lani jako profesor hudby, jako dirigent Orchestralniho družstva Hudobni Matice a jako hudebni kritik. Jeho skladbv vyšly nd-kladem Hudebnf Matice a v za-hraničnich nakladatelstvfch.
Emil A d a m i č je nejplod-nšjSi a nejobiibenčjši slovinsk^ skladatel. SvMči o tom koncertni prograiny našich zpfcvdck^ch sborü. Z jelio skladeb vane duch rodn£ zemč. Napsal dila fikoro v§ech hudebnich odvčtvi. pfece však je nejpopularnčjši jako skladatel mužsk^ch a .smi&enjch sborü. Adamič je takč koncertni a divadelni kritik nejvčtšiho filo-vinskčho deniku a redaktor hu-debni revue Nova Muzika (nä-kladem Hudebni Matice v Lub-lani). Pusobi v Lublani jako profesor hudbv na stdtniui učitel-«k£ra ustavč a jako dirigent Or-chesträlniho družstva Hudebni Matice.
6.	POMLADNI SPEV
Ko vijolice spet zacveto, k cvetju tožno zaželi srce.
Moji duši je tako sladko, kot rodilo bi se v njej nebo, ker stezice moje rožice krase.
Blažen hodim mirno sred livad. Moje duše sanje so z menoj.
V	meni spev se dviga lepih nad,
moje srce pije kelih zlat,
ki iz cvetnih čaš ima sladak napoj.
Anton Lajovic:
7.	NAPITNICA
Moj dom je v trsu kočica, a ljubica majolčica.
Nad trsom mlada tička dva se ljubita.
JARNIZPEV
Když lialky opet rozkvetou, me duši je blaze, jakoby se v ni zrodilo nebe.
Blažen chodim palouky
a moje sny se mnou;
duše se rozjasa
pisni krasnych nadeji
a srdce se napaji
ze zlateho kalichu čiste radosti.
PRIPITEK
Müj düm je v loubi clialoupka, leč milenka — ma je sklenka.
Nad loubim mladi ptačci dva se miluji.
Cvrk, cvrk! prozpevuji, zobačky se objimnji.
Ach, ta laska!...
Leč moje milenka je preč jenom sklenka!
Čink, čink, prepevata in s kljunčki se poljubljata!
Ah, ta ljuba v!...
A moja ljubica je le majolčica!
L. M. Škerjanc:
8.	KMETIŠKA
m. (V.)
Smrt najlepša v žitnem polju, sredi ajde in pšenice, pri metuljčkih in škrjančkih: v žitnem polju umrl bi jaz!..
t
Beli dan bi svečo držal: samo zlato svetlo solnce; veter bi mi križ naredil, križ na čelo, usta, prsi, sveti križ za pot v raj;
in čebele preko ajde bi molitev šepetale za ubogo dušo mojo, a škrjančki jo spremili s pesmijo bi v sveti raj ...
Smrt najlepša v žitnem polju, sredi ajde in pšenice, pri metuljčkih in škrjančkih: v žitnem polju umrl bi jaz!..
Jakov Gotovac:
9.	JADOVANKA ZA TELETOM
(Satira.)
Joj, a-oj,
u Mostaru tele poginulo, vas se Mostar za njim ojadio. Da je za čim ne bi ni žalio, no za tele, žalosna mu majka. Sve se babe n crno zavile a djevojke djerdjefe bacile,
France Zbašnik.
Z CYKLU „SELSKE PISNE“
Nejlepši smrt prostred pole, stred pohanky a pšenice, u motylkü a skrivankü: stred pole bych umrel rad!...
Bily den by svici držel: samo zlato svetle slunce; vitr by mi zhotovil križ, križ na čelo, usta, prsa, svaty križ na cestu v raj;
a včeličky nad pohankou modlitbu by šepotaly za ubohou duši moji, skrivänci by provazeli s pisničkou ji v svaty raj ...
Nejlepši smrt prostred pole, stred pohanky a pšenice, u motylkü a skrivankü: stred pole bych umrel rad!
NARIKÄNI NAD TELETEM
Joj, a-jo j,
v Mostaru ach! tele za sve vzalo, všecek Mostar nad nim zanarikal, nad jinym by ani nežaloval, ale telete mu bylo lito.
Všechny baby v smutek zavily se, take divky prači odhodily,
a težaci ralo i motiku. dnčandžije dučan zatvoriše, domačice u crn lonac vare, popadije emu kafu piju. Joj, a-oj,
u Mostaru tele poginulo. Joj, a-oj.
Josip Slavenski:
10.	MOLITVA DOBRIM OČIMA
Ja još ljubim oči, dobre oči odane:
Kao baršun meke, što se miluju, ko molitve lepe, što se smiluju, kad susretnu šutnju, koja pati.
Moj je život raspucan i raskidan, nemam vjere, da ga sastavljam.
Oči, dobre oči gde god bile vama se molim:
Uzmite me sva povedite u ludost, u svet sna!
Oči!
Oči, dobre oči, dobre oči.
a sedlaci motyku i radio, kramäri kram ihned opustili, hospodynž v černem hrnci vari, popske ženy čemou kävu piji. Joj, a-joj
v Mostaru ach! tele za sve vzalo. Joj, a-joj.
Zvonko Milkovič.
MODLITBA K DOBRYM OČIM
Mam rad ješte oči, dobre oči oddane: jako samet mekke, jak modlitby krasne —
Život müj jest
pln puklin a pln zmatku,
nemam viry,
byeh jej obnovil. —
Oči, dobre oči, kde jste koli, k vam se modlim:
Uchopte me již, odved’te me s sebou ve snu riš!
Oči! —
Oči, dobre oči, dobre oči!
11.	ZELENI JURIJ
Jurij Zeleni
se z mavrico paše,
srečno, veselo
selo bo naše:
že za vodo
čez travnike jaše.
Z glavo namigne, trava se vzdigne, obraz okrene, veje odene, z okom obrne, cvetje se strne. Jurij Zeleni, ne hodi drugam, vinca in pesmi poln je naš hram, drago bo tebi, milo bo nam.
Dobri ljudje vi, jasno vam lice! Rad bi popeval z vami zdravice, ali gole so Slovenske gorice. Jasno vam lice, misel najbolja!
Z vami ostati bilo bi me volja, a na Koroškem še pusta so polja. Pusta so polja, slana in mraz, treba hiteti, kliče me čas, ali ob leti spet bom pri vas.
Konja vspodbode, v daljo izginja, cvetje, zelenje za njim se razgrinja, da nas Zelenega Jurija spominja.
ZELENY JIRI
Jiri Zeleny se opasa duhou, už za vodou preš trävniky jede a za nim vše se zelena a rozkveta. Zeleny Jiri, züstafi n nas, vina a pisni je tu s dostatek, blaze ti bude a milo nam!
Dobri vy lide, jasne bud’ vam lice; rfid bych s vami zpi-val, leč v Korutanech jsou ješte pusta pole, na nich jini a mraz, spčchati je tam tržba, dokud je čas.
Pobidne kone, v dalave zmizi; za nim se rozprostira zelei a kviti, by nam pripominaly vzpominku na zeleneho Jiri.
Jakov Gotovac je sklada-tel mladfii chorvatskč generace, kter? se snaži vytvoriti jibo-slovansk? hudebni stil z prvkti narodni hudby a jihoslovanskč psychy. Proto citi a Čerpa z ehorvatskč narodni pisnž, ale je v oelku i v detailu razne moderni. Jelio dila provivd vf-razn? rytmus, živ? temperament, pln£ zdravčho närodniho humoru a zvlastni barevnost zejm6na v orchesträlnich skladbach. Naro-dil se r. 1895 v Splitu, studoval v Zahfebu a ve Vidni a je kapelnikem nyni v zdhrebskč opefe.
Josip Stolcer-Slaven* 8 k i. Narodil se 1896. Je to beze sporu jeden z nejvetšich jihoslovanskfch talentu. Od ro-kfi 1918 studoval liudbu v Buda-pežti a svd studia dokončil u Vitšzslava Noväka v Praze. Jeden rok pobyl tak6 v Pafiži. Jako skladatel je neobyöejnß činn? a plodni. Takč on čerpa pfedevšim z ehorvatskč närodni duše, kroinč toho pak i ze staro-byl^eh slovinskydi njvp6vü. Kaž-d6mu sv6mu dilu však dä samo-statn? svüj ch&r&kterick? niz a sugestivni v^raz. Od neho (je profesorem na Muzički skoli v Bčlehradfi) se vskutku mnoho očekava.
Stevan Mokranjac je klasik jihoslo vanskč, pf edevši m srbski hudby. Nejvčtši jebo zdslu-hou jest, že sezndrail Širok? za-hranični svčt se srbskou narodni pisni, a to v tak dokonale a umčlecky tak vysp&16 forni£, že «e ji nemAže pochlubiti hudebni literatura žadnčho, tfeba nej-včtSiho naroda. Jeho rukovšti ndrodnich pisni z celč srbskč zemčjsou nejv?značnčjšimi pfed-s ta vi teli ndrodni kultury, nejlep-Sfm zrcadlem poetickč duše srb-sk6ho ndroda. Narodil se r. 1885 ve vsi Mokranjac, zemfel pak ro-kfi 1914 v Skoplju. Jeho pozein-sk6 ostatky byly pfeneseny do Bčlehradu r. 1923.
Matej Hubad, feditel stdtni konservatofe a skoly Hudebni Matice v Lublani a dirigent P6-\eck6ho aboru Hudebni Matice v Lublani, vfenoval včtšinu svčho Činnorod6ho Života v^voji sbo-rov6 hudby slovinsk6. Se sv?m sborem nejprve absolvoval všech-na v?značn£jši dila domdci lite-ratury, sezndmil pak nas tak6 8 velikimi dily cizich literatur. Hubadovou a Pčveckčho sboru Hudebni Matice zasluhou jest, že Lublafi slyšela tolik nejvfctSich dčl svštov6 literatury. Jako dirigent jest odbornik velikčho pčveckčho vkusu a umčleckčho citšnl, jako interpret pak beze sporu jeden z nejv^značnšjSich. V^bor jeho program ü je velmi öt’astn?. nebot’ vždy pfi nžm se fidi umčleck^mi zfetely a ohle-dem na posluchače. Slovinskou narodni piseft on prvni uvedi do koncertni dvorany. Narodil se r. 1866 na Skaručni u Lublanč.
Emil Adamič:
12.	VIJOLA
Vijola, modra in rumena, Marija, z rožami češčena!
Vsa v giorijoli solne stoji, bleščijo milost ji oči!
V	naročju njenem božji sin igra se z žarom dragotin.
Iz demantnih je solz nakit okoli vrata mu ovit,
in jabolko je iz zlata, ki v desni roki ga ima.
Stopinja plaho zadrhti, zablodijo kalne oči.
In večna luč in tih Somrak, k Mariji plava klic grenak:
«Kraljica, Jezus mali ti, kdo v prsih ogenj pogasi
spomina, greha temnih dni, obupa, ki srce mori?
Le v črni grob se mi mudi, kraljica, Jezus mali ti!»
In božji Sin se nasmehlja in zlato jabolko ji da
s prestola svoje milosti, ki v prahu k njemu hrepeni.
Vijola, modra in rumena, Marija, z rožami češčena!
Cvetko Golar.
PROSBA K PANNE MARII
Kytice modra i rumena,
Maria — ružemi bud’ pozdravena!
V glorioli slunci všecka stoji, milosti žari ji oči.
V naruči jejim boži syn hraje si s leskem pokladü.
Z demantnych slzi ozdobu mä kolem krku ovitu
a jablko ze zlata truna v pravici.
Klekätko plaše zachvi se, kalne oči zdvihnou se.
A večne svetlo a tichy soumrak, k Marii se nese hofky vzlyk:
«Krälovno, Ježišku ty maly, kdo v prsou ohefi uhasi
vzpominky,hfichu temnych dni, zoufani, jež srce s viru ?
Jen černy hrob už zbyvä mi, Krälovno, Ježišku ty malv!»
A boži Syn se usmeje a zlate jablko poda
s trunu sve milosti toinu, jenž k nemil v prachu vola.
Kytice modra i rumena,
Maria — ružemi bud' pozdravena!
Emil Adamič:
13.	MLAD JUNAK
Mlad junak po vasi jezdi in klobuk po strani nosi, za klobukom tri peresa:
Prvo: Solnce žarko zlato, drugo: jasna mesečina, tretje: rosa čista, hladna.
Solnce zlato za sirote, mesečina za popotne, in za njive hladna rosa.
Njive pa so za pšenico, a pšenica za kolače, a kolači za devojke, a devojke za junake.
Cvetko Golar.
HLAD7JUNAK
Mlady junäk po vsi jezdi klobouk pikne na stranu ma, za kloboukom troji peri:
Prvni — slunce žhave zlate, druhe — jasna mčsični noc, treti — rosa čista, chladna.
Slunce zlato pro sirotky, mžsični noc pro poutniky, pro nivy pak chladna rosa.
Nivy pak jsou pro pšenici, pšenice pak na kolače, a kolače pro devčata, a džvčata pro jnnaky.
Stjevan St. Mokranjac:
14.	II. RUKOVET SRPSKIH NARODNIH PESAMA
Osu se nebo zvezdama, Zvezdane dane, moj mio brale,
I ravno polje ovcama. Zvezdama nema danice, Zvezdane dane, moj mio brale, ovcama nema čobana.
Srpske narodni pisne.
Sviti se nebe hvezdami, mtij mily bratre, a rovne pole ovcemi. Atd.
Smilj Smiljana pokraj vode smilje brala!
Je sam li ti, jelane, govorio, divna Jelo, da ne rasteš, jelane, pokraj drnma, divna Jelo, gde prolaze, jelane, četovodje, divna Jelo, i provode, jelane, svoje čete, divna Jelo!
Maro resavkinjo! Je sil’ vidla, Maro, resavske junake?
U Budimu gradu čudno čudo kažu: Hm, jel istina? čudno čudo kažu.
Smilj Smiljana bliže vody kviti sbirala.
Ja jsem-li ti,
krasna Jelo,
nepovidal,
bys nerostla
bliže cesty, krasna Jelo,
kudy chodi
vfidci čet, krasna Jelo.
a vodi s sebou
svoje čety, krasna Jelo!
Maro Resavskä!
Zdali jsi kdy videla, Mtiro, resavske junäky?
Ve mšstč Budine divny div vyprävi: hm, je-li pravda? divny div vypravi.
Miš poseja proju po ježevu polju. Hm. jel istina? po ježevu polju.
Narasla je proja mišu do kolena. Hm, jel istina? mišu do kolena.
Mišu do kolena, žabi do ramena. Hm, jel istina? žabi do ramena.
Myš rozsiva proso na ježkove poli. Hm, je-li pravda? na ježkove poli.
Vyrostlo proso myši po kolena. Hm, je-li pravda? myši po kolena.
Myši po kolena, žabe po ramena. Hm, je-li pravda? žabe po ramena.
Stjevan St. Mokranjac:
15.	VIII. RUKOVET SRPSKIH NARODNIH
FESAMA
Narodne pesmi sa Kosova. Narodni pisne s Kosova.
Džanum na sred selo šarena česma, tečaše, ago, tečaše. Džanum, na taj česma dve do tri mome sedjaju, ago, sedjaju. Džanum dajte mene ta mutna voda, da pijem, ago, da prodjem. Džanum tebe ima ta bistra voda, da piješ, ago, da spiješ.
što Morava mutno teče, mutno teče i krvava žalosti moje.
Banjale su tri devojke, banjale se tužne jadne, žalosti moje.
Duše! Prostred ve vsi do stirky voda vyteka, ago, vyteka.
Duše, u te vody dve do tri hochü vysedä, ago, vysedä.
Duše, dovolte mi abych se napil te vody, ago, a odšel.
Duše, bud’ ti dana ta bysträ voda, bys ji pil, ago, a vypil.
Proč Morava kalne teče, kalne teče a krvava, žalosti moje.
Koupaly se tri devojky, koupaly se smutne, bedne, žalosti moje.
Razgrana se
grana jorgovana,
ol! neka grana jorgovana.
Pod njom sedi Julijana,
of! neka lepa Julijana.
Komu vezeš
svilenu maramu,
of! neka svilenu maramu?
Skoč kolo, da skočimo!
Koj može, da ne može, mi drugi, da možemo sve do puta pravovita sve do reke Oblanove Skoč kolo, da skočimo! Koj može, da ne može, mi drugi da možemo sve do puta pravovita, sve do reke Oblanove, skoč kolo, da skočimo, skoč! kolo skoč!
Vypucela
vetev šerikova,
eh! budiž vetev šerlkova.
Pod ni sedi Juliana,
eh! budiž krasna. Juliana.
Komu šiješ
hedväbny šateček,
eh! budiž hedväbny šateček?
Hraj kolo, at’ tančime!
Atd.
Džanum (tur. slovo) = srdce! duše moje!
Oskar Dev:
16.	MEGLICA
(Slovenska narodna.)
Sem mislil s’noč v vas iti, je b’la meglica v jezeri. Megla v jezeri.
Prosila ljub’ca je Boga da b’ šla meglica z jezera. Megla iz jezera.
Je ljub’ca b’la uslišana, mcglica šla je z jezera. Megla iz jezera.
MLHA
(Slovinska narodni.)
Chtel jsem dneska jiti do vsi, ale byla mlha nad jezerem.
Mila vsak prosila Boha, aby se zdvihla mlha s jezera.
Milä byla vyslysäna, a mlha zmizela s jezera.
Anton Andel:
17.	IGRA KOLO...
«Vanjkušac» («Jastučak»),
Igra kolo na dvadeset i dva!
Kolo igra u tom kolu lijepa Maca igra.
Ljubi, ne dan gubi, sada možeš koga hočeš, ili mene il’ do mene il’ ak hočeš baš i mene!
Kakva Maca medna usta ima!
Kolo igra volio bih
neg, dvadeset i dva.
Ljubi, ne dan gubi, sada možeš koga hočeš, ili mene il’ do mene il’ ak hočeš baš i mene!
Kakve Ive, crne oči ima!
Kolo igra da me hoče pogledati š njima.
Ljubi, ne dan gubi, sada inožeš koga hočeš, ili mene il’ do mene il’ ak hočeš baš i mene!
KOLO
(PolštiHček.)
Hraji kolo, a v tom kole krasna Maca tanči.
Mily, netrat’ času, nyni mužeš, co chceš miti, bud’to me neb aspoi ke mne aneb, chceš-li, prave i me.
Jaka usta
medna Maca ta mä!
Atd.
Jake oči Černe Ive ten ma! Atd.
Matej Hubad:
18.	GOR ČEZ JEZERO .. - TAM NAD JEZEREM
(Slovenska narodna.)
Gor čez jezero, gor čez gmajnico, kjer je dragi doin z mojo zibalko, kjer so me zibali mamica moja in prepevali: haji, hajo!
K’sem še majhen bil, sem bil dro vesel, sem več barti ktero pesem pel; zdaj vse minulo je, nič več pel ne bom, zdaj ni več moj ljubi, dragi dom.
Matej Hubad:
19.	PRIŠLA JE MIŠKA
(Slovenska narodna.)
Prišla je miška ’z mišnice, vzela je pšenico ’z pšeničnice. Miš pšenico, pod goro, pod to goro zeleno.
Prišla je mačka ’z mačnice, vzela je miško ’z mišnice.
Mačka miško, miš pšenico, pod goro, pod to goro zeleno.
Prišel je zaj’c iz zajčnice, vzel je mačko ’z mačnice.
Zajec mačko, mačka miško, miš pšenico, pod goro, pod to goro zeleno.
(Slovinskä narodni.)
Nade jezerem. nade pastvisky, tam je drahy düm s moji kolebkou. kde me kolibala moje mamička a mi zpivala: haji, hajo!
Když jsem maly byl, vesel byval jsem a jsem vickrat mnohou pfseft pel; ted’ už minulo vše, pet’ už nebudu, vic nem
müj mily, drahy dura.
MTŠEA
(Slovinskä narodni.)
Prišla myška z myšnice, vzala pšenici z pšeničnice.
Myš pšenici pod horou, pod tou horou zelenou.
Prišla kočka z kočnice. vzala myšku z myšnice.
Kočka myšku, myš pšenici pod horou, pod tou horou zelenou.
Prišel zajic ze zaječnice, vzal kočku z kočnice.
Zajic kočku. kočka myšku, myš pšenici pod horou, pod tou horou zelenou.
Prišla je l’sica ’z lisičnice, vzela je zajca iz zajčnice.
L’sica zajca, zajec mačko, itd.
Prišel je jelen ’z jelenčnice, vzel je lisico ’z lisičnice.
Jelen 1’sico, 1’sica zajca itd.
Prišel je volk iz volčnice, vzel je jelena ’z jelenčnice.
Volk jelena, jelen 1’sico, itd.
Prišel je medved ’z medvednice, vzel je volka ’z volčnice.
Medved volka, volk jelena, itd.
Prišel je lov'c iz bajtice, ustrelil je medveda ’z medvednice. Lov’c medveda, medved volka, itd.
Prišla je smrt iz mrtvašnice, vzela je lovca iz bajtice.
Smrt je lovca, lov’c medveda, itd.
Matej Hubad:
20.	ŠKRJANČEK POJE, ŽVRGOLI
(Slovenska narodna.)
Škrjanček poje, žvrgoli, se bel’ga dneva veseli, škrjanček poje beli dan, pozdravlja hrib in plan.
Prišla liška z lišnice, vzala zajice ze zaječnice.
Liška zajice, zajic kočku atd.
Prišel jelen z jelenčnice, vzal lišku z lišnice.
Jelen lišku, liška zajice atd.
Prišel vik z vlčnice, vzal jelena z jelenčnice.
Vik jelena, jelen lišku atd.
Prišel medved z medvednice, vzal si vika z vlčnice.
Medved vika, vik jelena atd.
Prišel lovec z chyšice, zastrelil medveda z medvednice. Lovec medveda, medved vika atd.
Prišla smrt z umrlčnice, vzala lovce z chyšice.
Smrt lovce, lovec medveda atd.
SKRIVANEK
(Slovinskä närodni.)
Skrivanek zpiva, štebeta. z dne bileho se veseli. Skrivanek zpivä bily den a zdravi vrch i plan.
Škrjanček poje, žvrgoli, se bel’ga dneva veseli, pozdravljaj z drobno pesemco tud’ mojo ljubico!
Kjerkol’ se midva srečava, prav milo se pogledava.
Vse solzne naj’ne so oči, vse to ljubezen stri.
Kjerkol’ sem liodil, kjer sem bil, pa take nisem še dobil, da b’ b’la t’ko bel’ga ličica, pa srca vsmiljen’ga.
Skfivanek zpiva, štebeta, z dne bileho se veseli a zdravi drobnou pisničkou tež moji nejdražši.
Když my se oba potkäme, se mile na se divame, jsou oči naše slzave, to všechno z lasky jen.
At’ kde jsem chodil, kde jsem byl, tož takove jsem nedostal, by mela tvar tak beloučkou a srdce mile tak.
ljubuan
NATISNILA DELNIŠKA TISKARNA, D. D. V UUBUANI (PREDSTAVNIK MIROSLAV AMBROŽIČ)
RogaškA Slatina, nejvžtši a uejinodernSjši l&zefiske misto v Krd-lovstvi SHS. Leži uprostfed mohutn?ch lesü s pr&mčrnou ročni teplotou 14*5 stupfiü C. — Läznß jsou znärny sv^mi 16čiv?mi zfidly, kterd se upotfebuji proti žaludečnfm a stfevnira nemocem, ale proti nemocem Brdce, ledvin a jater. Voda Kogaškč Slatiny se rozesila v množstvi pfes 2% milionü lahvi po celč Evrop6. Rogaškd Slatina ma tčž nejrozmanitčjši koupele a každ? možn? kom-fort. Hlavni sezona trvl od 15. června do 31. srona, jinak od 1. kvčtna do 30. zäfi.