VZPOSTAVITEV EVIDENCE BONITETE ZEMLJIŠČ V ZEMLJIŠKEM KATASTRU ESTABLISHING THE REGISTER OF LAND QUALITY WITHIN THE LAND CADASTRE Janez Košir UDK: 528.44:631.4 POVZETEK V okviru projekta Geodetske uprave Republike Slovenije je bila končana posodobitev in priprava podatkov za uvedbo bonitete v zemljiški kataster. Veljavnost sedaj pravnoveljavnih podatkov katastrske klasifikacije zemljišč preneha v letu 2007. Podatki o boniteti so pripravljeni na enotnih kriterijih za vse kmetijske in gozdne zemljišč parcele in predstavljajo strokovno podlago za številne uporabnike in analize v Republiki Sloveniji. Klasifikacija prispevka po COBISS-u: 1.04 ABSTRACT In the frame of the project carried out by the Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia the modernisation and data preparation for the introduction of land quality into the land cadastre has been completed. The effectiveness period of the current legal data of cadastre classification will cease in 2007. Data on land quality are based on unified criteria for all agricultural and forest land allotments and represent the professional bases for many users and analyses in the Republic of Slovenia. KLJUČNE BESEDE katastrska klasifikacija zemljišč, boniteta, vrednotenje KEY WORDS cadastre classification of land, land quality, valuation 1 UVOD Letos teče že peto leto, odkar je bil sprejet Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot1. V tem času so se pokazale vse prednosti in pomanjkljivosti tako v postopkovnem kot tudi v strokovno operativnem delu. Za celotno vsebino veljavnega zakona pa je letos čas, da se s predlogi in dopolnitvami izpopolni tisti del, ki smo ga morda ob pripravi zakona nevede izpustili. Ena od vsebin, ki pridobiva na veljavi, je tudi vrednotenje in ocenjevanje vseh vrst nepremičnin. In če smo pri nekaterih vrednotenjih nepremičnin z izdelavo metodologije skoraj pri koncu, obstajajo vprašanja in dileme, kako to vključiti v sistem, ga vzdrževati in vse skupaj ponuditi uporabnikom. Prispevek obravnava možnosti, ki so se odprle z vzpostavitvijo podatkov proizvodne sposobnosti zemljišč (bonitete), ki so nastali ob projektu posodobitve katastrske klasifikacije zemljišč. 1 v pripravi je predlog sprememb in dopolnitev zakona ris is Z vzpostavitvijo evidenc, registrov in katastrov rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč so postavljeni osnovni parametri za posodobitve preostalih evidenc. V zemljiškem katastru je osnovna evidenca o potencialni rabi zemljišča v uporabi več kot 100 let (Košir, 1999). V tem času so se v glavnem spreminjali termini rabe, sama proizvodna sposobnost zemljišč pa je ostala na enotnem izhodišču - izkoriščanje zemljišča na podlagi njegove danosti ob normalnem gospodarjenju. Vsa prizadevanja za posodobitve in nadgradnje tako obsežnega sistema so bila v preteklosti usmerjena predvsem »zaradi bolj poštenega obdavčevanja optimalne proizvodnje zemljišča«. Glede na današnje razmere, predvsem v kmetijstvu, lahko sklepamo, da ni pravega razloga po ukinjanju ali rušenju sistema oziroma evidence, na katero je vezanih preko 40 zakonov in podzakonskih predpisov. Prepričani smo, da je čas za postopne korake k izboljšavi, posodobitvi in ureditvi obstoječe evidence katastrske klasifikacije zemljišč. Začetek tega obširnega dela posodobitve sega v leto 1960 z ustanovitvijo slovenske geodetske službe in prve ureditve postopkov pri izvajanja katastrske klasifikacije zemljišč v Sloveniji. V nadaljevanju so bile izvedene številne aktivnosti za posodobitve, žal pa so ostale zaradi nerazumljivih zapletov večinoma le v fazi priprav. V predlogu novega Zakona se pojavlja termin »boniteta« kmetijskih in gozdnih zemljišč. Termin opredeljuje proizvodno sposobnost kmetijskega in gozdnega zemljišča. V skladu s predpisano zakonodajo se ugotavlja na podlagi naravnih in ekonomskih pogojev pridelave. 2 RAZLOGI ZA POSODOBITEV SISTEMA KATASTRSKE KLASIFIKACIJE ZEMLJIŠČ Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS št. 52/ 2000) in na podlagi tega tudi predlagana novelacija zakona ukinja podatke katastrske klasifikacije zemljišč (Košir, 2004). V obdobju ukinjanja podatkov ostajajo v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi veljavne metodologije, ugodnosti in obveznosti lastnikov/uporabnikov zemljišč, za katere pa še ni enakovredne ali boljše zamenjave z obstoječimi podatki. Na predlog tujih in domačih ekspertov s področja vrednotenja so bili podane smernice za postopno zamenjavo in obnovo podatkov katastrske klasifikacije zemljišč. Podpore (finančne) za vzdrževanje obstoječega sistema na ravni države ni, zaradi ohlapne zakonodaje pa tudi ne mehanizma za vzpodbudo strank k prijavljanju sprememb. V državi so izdelani različni registri in evidence o zemljiščih, ki deloma ali v celoti pokrivajo območje Slovenije. Ob pogoju pravne veljavnosti podatkov bi se lahko obstoječe sisteme nadgradilo, posodobilo in povezalo tudi v zemljiškem katastru, ki skrbi za področje vrednotenja zemljišč. V letu 1999 je bil poslan dopis na ministrstva za pravosodje, kmetijstvo, delo, družino in socialne zadeve, okolje in prostor ter finance s prošnjo, da podajo mnenje in predloge za posodobitev tig sistema katastrske klasifikacije zemljišč. V odgovorih, ki so jih poslala vsa ministrstva, razen ss CN kmetijsko, so bile podane vzpodbude za posodobitev z opozorilom, da prehod pri zagotavljanju ^ji dosedanjih podatkov in izračunov ministrstvom ne bi povzročil težav. Co Prve zasnove za posodobitev katastrske klasifikacije zemljišč segajo v leto 1976, ko je bila i| ustanovljena komisija za vrednotenje, 1984 s podpisom pogodbe o novi metodiki vrednotenja zemljišč, 1996 (predlog poročila, 1996) s predstavitvijo predloga testa (test FAO, 1998) in posodobitve ekspertom FAO in v letu 2005 z uvedbo vzporednega vodenja podatkov bonitete zemljišč v zemljiškem katastru2. Priporočila ekspertov FAO je delovna skupina za katastrsko klasifikacijo zemljišč testirala na več območjih Slovenije ter z rezultati seznanila širšo javnost3. Na podlagi priporočil in rezultatov testov je skupina pripravila projekt posodobitve za celotno območje države. 3 POSTOPKI POSODOBITVE SISTEMA IN VZPOSTAVITVE BONITETE ZEMLJIŠČ Priprave na izvedbo projekta so se začele že v letu 1995 s postavitvijo novih vzorčnih parcel v katastrskem okraju Tolmin. Ob postavitvi so se sprotno testirale tudi možne rešitve preko veljavnega pravilnika za ocenjevanje tal, ki so bile kasneje dopolnjene še s priporočili FAO-strokovnjakov. Sam projekt je v celoti zaživel v 1997, ko so vodenje in koordinacijo projekta prevzeli strokovni delavci4 iz Glavnega urada, poleg pa so sodelovali: • strokovni sodelavci iz Geodetske uprave Republike Slovenije, • strokovni sodelavci iz upravnih enot, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, zadrug, Zavoda za gozdove Slovenije in inšpekcijskih služb. Na projektu so delali 3 strokovni delavci, ki so opravili ca 10 300 del. ur. V projektu je bilo preko centralne baze zemljiškega katastra in daljinskega zaznavanja predhodno izbranih in testiranih 300 000 parcel (ca. 10 %) kmetijskih zemljišč, - na terenu je bilo preverjenih in pedološko sondiranih po katastrskih kulturah in razredih skoraj 30 000 parcel, - selektivno izbranih in vzorčenih je bilo okrog 8600 potencialnih vzorčnih parcel, od katerih so se na podlagi strokovnih odločitev izbrale reprezentativne parcele, - na terenu je bilo vzorčenih in opisanih 1700 novih vzorčnih parcel, - revidiranih in na podlagi vlog strank je bilo potrjenih 80 (vzorčnih) parcel, - pregledanih in vnesenih v digitalno obliko je bilo 10 700 obstoječih in arhivskih vzorčnih parcel, - v skladu s predpisano zakonodajo je bilo izdelanih 43 elaboratov katastrske klasifikacije zemljišč za vse območje Slovenije, - v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in Gozdarskim inštitutom so bili izdelani tudi 3 elaborati katastrske klasifikacije gozdnih zemljišč, ki so bili podlaga za preveritev in potrditev študije, ki so jo predlagali eksperti FAO. Izvedba postavitve osnov katastrske klasifikacije zemljišč je zahtevala ogromno izkušenj in študij ^^ gradiv ter dokumentacij s področja vrednotenja zemljišč5: rig K ^ dokumenetacija je na razpolago pri avtorju ^ priporočila so bila podana ob zaključku obiska ekspertov 4 katastrski agronom s pooblastilom za izvajanje katastrske klasifikacije zemljišč ^ 5 obvezni opisi izbranih vzorčnih parcel ^ - iz razpoložljivega arhiva je bilo treba poiskati postopke in kriterije, po katerih je bila postavljena osnovna katastrska klasifikacija in kriteriji, ki so vplivali na spremembe katastrskega razreda, - geološka karta s komentarji ter številni posveti z geološkimi strokovnjaki, klimatološki podatki Hidrometeorološkega zavoda Slovenije, - poročila o pridelavi in proizvodnji kmetijskih kultur (kmetijski svetovalci), - podatki iz pedoloških kart, - statistični podatki, ki opredeljujejo lastnosti katastrskega okraja, - podatki iz elaboratov za agrarne operacije, - podatki iz Arhiva RS in geodetske uprave, - predpisi - arhivski in veljavni s področja urejanja in vrednotenja zemljišč. Postopek posodobitve je potekal v okviru katastrskega okraja po enotnih kriterijih: - pregled celotnega območja katastrskega okraja, - prevera podatkov vrednotenja zemljišč iz komasacij in melioracij, - geološko, klimatološko, pedološko in proizvodno testiranje območij, - preveritev strukture katastrske klasifikacije zemljišč, - izbira vzorčnih parcel in variant, - vzorčenje, opis in testiranje vzorčnih parcel, - interpretacija in prevera podatkov pri strokovnjakih, ki so se s področjem katastrske klasifikacije zemljišč ukvarjali na nivoju upravnih enot ali občin, - potrditev usklajenih podatkov s terena in izdelava elaboratov katastrske klasifikacije zemljišč, - vnos podatkov iz elaboratov v digitalno obliko in bazo podatkov vzorčnih parcel. Med postopkom posodobitve posameznega katastrskega okraja sta bili občasno na terenu dve ^^ [;= strokovno operativni skupini. Skupini sta poleg svojega rednega programa, neodvisno ena od _sš druge, izvajali meritve in opise že postavljenih vzorčnih parcel. Po končanem pregledu smo podatke medsebojno primerjali. V večini primerov so bili opisi zemljišč in kriterijev vzorčnih parcel identični. V primeru razhajanja smo določili nove parcele. Takšne parcele smo prevzeli kot reprezentativne (vzorčne) parcele. Ob sprotni izdelavi elaboratov katastrske klasifikacije zemljišč za posamezen katastrski okraj so bile preverjene temeljne - generalne zakonitosti katastrske klasifikacije zemljišč6: s; Katastrska kultura se spreminja glede na: riž ^^ - oddaljenost od naselij (vasi), ^S - optimalno rabo, ^^ - sprememboproizvodnesposobnosti zemljišča. O I ii ^ pravila veljajo za vse katastrske okraje Katastrski razred pada z zmanjševanjem proizvodne sposobnosti; Katastrska kultura in razred se zvezno spreminjata z: - nagibom, - oddaljenostjo od naselja. Proizvodna sposobnost zemljišča pada glede na: - nagib, - oddaljenost od naselja. Proizvodna sposobnost zemljišča je lahko podobna ali enaka glede na različno: - geološko podlago, - pedosistematsko enoto, - vrsto rabe. Posodobitev je potekala v skladu z veljavno zakonodajo (Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč, 1979, Pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru, 1982, Pravilnik o ocenjevanju tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel, 1984), ki ureja vrednotenje in ocenjevanje zemljišč (bonitiranje na predpisanih obrazcih, glej sliko 1) v okviru zemljiškega katastra. Pravilnik za ocenjevanje tal uporabljajo katastrski agronomi, sodni izvedenci in cenilci pri ocenjevanju zemljišč ter kmetijski strokovnjaki pri agrarnih operacijah. Obvezno navodilo (Obvezno navodilo za izvajanje pravilnika o ocenjevanju tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel, 1984) k pravilniku podrobno opisuje postopke vrednotenja, ki so enotno postavljeni za vse kmetijske in gozdne parcele na območju Slovenije. 4 OCENJEVANJE ZEMLJIŠČ IN UGOTAVLJANJE PROIZVODNE SPOSOBNOSTI ZEMLJIŠČ (BONITETA ZEMLJIŠČ) Pravilnik za ocenjevanje je v veliki meri prevzet iz avstrijskega zakona o ocenjevanju tal (Bundesgesetz, 1970). Upošteva naravne (in ne samo pedološke) in gospodarske pogoje za pridelavo. Predpisani parametri, ki so sestavni del vsakega elaborata vzorčnih parcel, so zajeti sš tudi v zapisniku za evidentiranje dejanskega stanja v okviru rednih zahtevkov strank za katastrsko klasifikacijo zemljišč. Zbrani podatki so predstavljali v postopku posodobitve klasifikacije kontrolo ' za novo pridobljene podatke o proizvodni sposobnosti zemljišč. Boniteta upošteva proizvodni potencial ne glede na trenutno pokrovnost zemljišča. To pomeni, da so zemljišča ob enako c^ ugotovljenih kriterijih in bonitetnih točkah enako proizvodno sposobna. Na podlagi teh ugotovitev se je v nadaljevanju projekta pripravila povezava podatkov katastrske klasifikacije zemljišč in Sä bonitete za celotno območje Slovenije7. Napake in pomanjkljivosti, ki so se pri tem pojavljale, so c^ bile najpogosteje v urbanem naselju na zemljiščih, ki po svoji funkciji ne sodijo v kmetijska ali gozdna, ampak v (ne)pozidana stavbna zemljišča. Tudi takšna zemljišča so sicer pridobila podatek o boniteti, v primeru izračuna vrednosti za namene prometa pa bo potrebna še dodatna cenitev8. fJ ji _ >i| 7projekt je obsegal izdelavo 45 elaboratov kmetijskih in gozdnih zemljišč ^^ O 8 boniteta bo zagotavljala osnove za katastrski dohodek ^ Ocenjevanje gozdnih zemljišč kot posebna kategorija je bilo opravljeno na podlagi primerjav rastiščnih koeficientov gozdnogospodarskih načrtov in vzorčnih parcel. Boniteta (Košir, 1976) je določena na podlagi proizvodne zmogljivosti gozdnih rastišč in je maksimalna količina lesa, ki jo je mogoče doseči na danem rastišču z rastišču primernimi drevesnimi vrstami. Proizvodno zmogljivost gozdnih rastišč ocenjujemo iz podatkov gozdne združbe in rastiščnega koeficienta, ki je posledica vrednotenja gozdne združbe. Podatke je možno pridobiti iz gozdnogospodarskih načrtov. Na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani je bila izdelana kategorizacija gozdov po lesno proizvodnem pomenu na podlagi predhodno izračunanih rastiščnih koeficientov. Kategorizacija izhaja na podlagi lastnosti rastišča in vegetacije gozdnih združb. Uporabljeni so bili kriteriji s področja klime, geologije, pedologije in vegetacije. Bonitete gozdnih rastišč in kriteriji vzorčnih parcel so bili preverjeni v sodelovanju strokovnjakov iz Geodetske uprave '^5 CN ris sš I. KATASTRSKI IN LASTNIŠKI PODATKI OKRAJNE VZORČNE PARCELE Kat. okraj: Koper Geodetska uprava: Koper Kat. občina: Bertoki Lastnik parcele Parc. štev.: 5771/1 Ime in priimek: Občina Koper Kult. in razred: njiva 1 Naslov: Verdijeva ul. 10, Koper II. AGROTEHNIČNE ZNAČILNOSTI Globina tal: zelo globoka rjava evtrična tla Primernost za obdelavo in agrotehniko glede na lastnosti tal, vodne razmere, relief, ovire, dostopnost in obliko parcele: Parcela leži v kompleksu njiv in travnikov, je pravilne oblike, mogoča je obdelava z vsemi stroji. Ovir ni, dostop je mogoč po lokalni cesti mimo bencinske črpalke. Zloženost tal in njihova propustnost: rahla, lahko drobljiva, propustna tla Vodne razmere: normalne, 1 Raba tal: njiva Opombe: opis velja tudi za katastrsko kulturo travnik na parc. št. 5767/1 Meliorativni ukrepi: niso potrebni CS Tabela 1: Osnovni podatki pri opisu vzorčnih parcel. Katastrski okraj: Koper | Katastrska občina: Bertoki | Parcelna številka: 5771/1 III PODATKI RELIEFA Nadmorska višina: 3 m Razgibanost: - Relief: ravnina Ovire: - Nagib: - Dostopnost: z lokalne ceste mimo bencinske črpalke Nebesna smer: - Oblika parcele: pravilna IV OPIS PEDOLOŠKEGA PROFILA Štev. profila: 13nj11 Sistematska enota: globoka rjava tla Vodne razmere: normalne, 1 Matična podlaga: aluvialni nanos Erozija Horizont Globina prehod Barva Tekstura Skelet Struktura Org. snov Konsistenca Karbon pH Vlaga Korenine favna Novotvorbe Opombe Ap 0 - 35 cm 10YR 5/2 MI grudi casta humozna drobljiv svež A2 35 - 85 cm 10YR 5/2 MI sub poliedrična slabo humozna drobljiv svež A3 85 - 100 cm+ 10YR 5/3 MGI poliedrična slabo humozna težje drobljiv svež posam. Fe, Mn K. Datum: 7. 11. 2001 Opisovalec: Janez Košir, Miha Remžgar Ocenitev: Tekstura: MI Matični substrat: A Razvojna stopnja: 1 Vodne razmere: 1 Število točk: 90 - 81 = 90 Tabela 1: Osnovni podatki pri opisu vzorčnih parcel. Republike Slovenije in Inštituta za gozdarstvo. Prevedbene tabele so bile izdelane za katastrsko kulturo gozd za vse katastrske razrede in okraje. Primerjava metode bonitiranja zemljišč v Sloveniji je možna z avstrijsko in nemško, delno pa tudi s švicarsko, hrvaško in italijansko (IFO, 2001). Najbolj značilne razlike nastopajo pri ekonomskih vplivih na proizvodno sposobnost zemljišč v okviru gospodarskih obratov. Ocene so za vsako državo različne, vendar pa pri oceni dosežejo v povprečju le do 30 % celotne vrednosti proizvodne sposobnosti zemljišč. 5 PREVZEM IN PRENOS PODATKOV - BONITETE ZEMLJIŠČ Na podlagi testiranj so bile v letu 2003/04 opravljene študije in izračuni bonitete zemljišč. Rezultati analiz so bili narejeni na podlagi izvornih podatkov iz vzorčnih parcel kmetijskih in gozdnih zemljišč ter povezave s podatki iz centralne baze zemljiškega katastra. Povezava bonitete je sestavljena na podlagi veljavnih šifrantov iz registrov prostorskih enot in katastrske klasifikacije zemljišč. Podatki so bili povezani za vsako kmetijsko in gozdno parcelo ali parcelni del, in sicer za vsako šifro katastrske kulture, katastrskega razreda in v okviru katastrskega okraja9. V povezovalni tabeli šifrantov je bila ohranjena izvorna katastrska klasifikacija zemljišč zaradi zagotavljanja podatkov drugim uporabnikom do leta 2007. Povezava podatkov bonitete zemljišč je bila pripravljena tako, da je omogočeno ugotavljanje katastrske kulture in razreda »za nazaj«, kar je zelo pomembno za tiste uporabnike podatkov 1 4 450 000 parcelnih delov oziroma 92 % površine Slovenije ris is N ^^ 5 o o ^ sc t^ Sifra IME Sif IME Stev Stev Sif. IME Povrsina Kat.doh. KO KO _KOK KOK par. pod. rabe VR KR Boniteta v m2 v SIT HODOŠ 22 MURSKA SOBOTA 37 0 112 GOZD 3 3 567 514 HODOŠ 22 MURSKA SOBOTA 38 0 112 GOZD 3 3 11606 10517 HODOŠ 22 MURSKA SOBOTA 38 0 112 GOZD 8 8 5804 885 HODOŠ 22 MURSKA SOBOTA 39 0 101 NJIVA 6 32 6085 12941 HODOŠ 22 MURSKA SOBOTA 40 0 101 NJIVA 6 32 4880 10378 HODOŠ 22 MURSKA SOBOTA 41 0 112 GOZD 3 3 11862 10749 HODOŠ 22 MURSKA SOBOTA 41 0 112 GOZD 8 8 5931 904 HODOŠ 22 MURSKA SOBOTA 42 0 107 TRAVNIK 8 14 1506 1033 HODOŠ 22 MURSKA SOBOTA 43 0 107 TRAVNIK 8 14 1481 1016 HODOŠ 22 MURSKA SOBOTA 44 0 112 GOZD 3 3 10872 9851 HODOŠ 22 MURSKA SOBOTA 44 0 112 GOZD 8 8 5435 828 HODOŠ 22 MURSKA SOBOTA 45 0 101 NJIVA 6 32 5121 10890 HODOŠ 22 MURSKA SOBOTA 47 0 107 TRAVNIK 8 14 8290 5688 HODOŠ 22 MURSKA SOBOTA 48 0 112 GOZD 4 4 10348 7595 HODOŠ 22 MURSKA SOBOTA 48 0 112 GOZD 8 8 2591 395 HODOŠ HODOŠ HODOŠ HODOŠ HODOŠ HODOŠ HODOŠ HODOŠ HODOŠ HODOŠ 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 41 41 42 43 44 44 45 47 48 48 Stev pod. Sif. rabe 112 112 112 101 101 112 112 107 107 112 112 101 107 112 112 IME VR GOZD GOZD GOZD NJIVA NJIVA GOZD GOZD TRAVNIK TRAVNIK GOZD GOZD NJIVA TRAVNIK GOZD GOZD KR Boniteta 32 32 14 14 32 14 Povrsina v m2 567 11606 5804 6085 4880 11862 5931 1506 1481 10872 5435 5121 8290 10348 2591 Kat.doh. v SIT 514 10517 885 12941 10378 10749 904 1033 1016 9851 828 10890 5688 7595 395 Tabela 2: Povezava šifrantov s podatki vzorčnih parcel. katastrske klasifikacije zemljišč, ki do predpisanega datuma ne bi uspeli pripraviti svoje zakonodaje in metodologij izračunov. S povezavo podatkov bonitete in katastrske klasifikacije so vzpostavljeni temeljni kriteriji za ugotavljanje in primerjavo dejanske in potencialne rabe zemljišča. V programu geodetskih del za leto 2005 je predvidena vzpostavitev aplikacije za vzporedno vodenje sistema katastrske klasifikacije in bonitiranja zemljišč. Podatki že sedaj zagotavljajo strokovno podlago za cenitev Slika 1: Preverjanje pokrovnosti zemljišča in proizvodne sposobnosti zemljišč. 0 3 3 0 3 3 0 8 8 0 6 0 6 0 3 3 0 8 8 0 8 0 8 0 3 3 0 8 8 0 6 0 8 0 4 4 0 8 8 in vrednotenje zemljišč. V ta namen so bile že opravljene študije10, kako se boniteta odziva glede na tržne in potencialne vrednosti pri prodaji ali nakupu zemljišča. Povezava parcel z boniteto zemljišča omogoča prevzem podatkov iz vlog, zahtevkov, odločb in sklepov iz preteklosti, ki so se opravljale v skladu s pravilnikom za ocenjevanje tal11. Številni podatki o boniteti zemljišč so ostali neizkoriščeni tudi v arhivih, saj so bile za novo katastrsko klasifikacijo zemljišč, predvsem ob komasacijah in hidromelioracijah, postavljene okrajne in lokalne vzorčne parcele. Začasno, za namene primerjave in menjave zemljišč, je bilo izvedeno tudi bonitiranje zemljišč. Historični prikaz sprememb bo tudi v prihodnje evidentiran v obliki elaboratov z vsemi obveznimi sestavinami, ki se bodo shranjevali in arhivirali v digitalni obliki. Slika 2: Primer povezave bonitete zemljišč s podatki katastrske klasifikacije - izsek iz testnega območja v katastrski občini Brestovica. 6 VZDRŽEVANJE IN GOSTITEV MREŽE PODATKOV BONITETE ZEMLJIŠČ Gostitev mreže podatkov bonitete zemljišč je predvidena v obliki zahtevkov strank, ob agrarnih operacijah, na podlagi sodnih sklepov ipd. Skupina katastrskih agronomov z licenco za vrednotenje (sodno zapriseženi izvedenec) bodo lahko izvajali gostitev mreže tudi na podlagi podatkov ogleda dejanskega stanja ali po uradni dolžnosti. Pri tem bodo za lažjo opredelitev in ne za odločanje v pomoč strokovne evidence o kakovosti in pokrovnosti zemljišč. Sprememba podatkov o boniteti zemljišča bo praviloma možna le enkrat in bo imela lastnosti trajnega podatka. Vse parcele, ki bodo vključene v spremembe, bodo v bazi nadomestile obstoječe podatke o vzorčnih parcelah. Novi podatki bodo imeli vpisano številko elaborata, v katerem bodo evidentirane vse spremembe, ki v skladu s Pravilnikom vplivajo na spremembo bonitete kmetijskega ali gozdnega zemljišča. 7 UPORABA PODATKOV BONITETE ZEMLJIŠČ V ZEMLJIŠKEM KATASTRU Vzporedno vodenje katastrske klasifikacije in bonitete zemljišč se bo končalo najkasneje v letu 10 spremljanje transakcijskih cen zemljišč na trgu in individualno ocenjevanje 11 agrarne operacije in v upravnem postopku (komasacije, arondacije, nove izmere, hidromelioracije) ris is äs is -Q 'J p 'J p fj p fj p 1 <3 p 1 -i 05 05 0 >co "I ■'S 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i? N. C^ <50 0 0 0 0 <50 i? 0 0 0 <50 0 0 0 <50 i? 0 0 0 <50 i? 0 <50 <50 0 N. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 > 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 > > > > 0 ^ Sä Sä Sä Sä Sä 0 Sä 'U 'U 'U 0 'U 0 LO Š3 0 <50 0 0 N. 0 N. 0 ^ Sä J? ■'J as <50 is ?? ■i^ 1 0 (U pa 1 J-t J-t ^^ ^ > M- - > N. > - > N. - > N. M- > - N. M- > N. 0 N. 0 N. 0 N. 0 N. 0 N. 0 11 a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ?? i? N. ON ;; ON 03 ON N. iä Sä iä Ss Sä iä Sä Sä Sä Sä iä Sä « w 0 55 ^^ a 0 § § § § § § § § § § § § CS Tabela 3: Povezava podatkov vzorčnih parcel s podatki baze zemljiškega katastra. PJ PJ u < AH <; M AH 0 H << 0 0 Ah ^^ M Z Ai H a 13 > > »N 0 q;! "ti «s «s «s «s ^Ci SO ^Ci ^Ci ^Ci ^Ci «s «s «s ^Ci ^Ci «s ^Ci «s 0 0 0 0 0 ^Ci ^Ci > > ^Ci ^Ci > ^Ci > > > > 0 LO S3 S3 S3 S3 Ii Ii S3 S3 S3 S3 0 ''O ''O ''O ''O ''O ''O ''O ''O ''O ''O !3 is »N S2 »N S2 »N S2 »N is »N § »N § »N is »N is »N § »N § »N § »N is »N is »N is »N ss § »N is »N is »N is »N is »N § »N i3 ■Sli ■Sli ■Sli ■^i ■^i ■^i ■Sli ■Sli ■Sli ■^i ■Sli ■Sli ■Sli ■Sli ■^i fj p 1 ^ P N. Sb «s «s «s «s «s «s «s «s «s «s «s «s «s «s «s «s «s «s «s «s 0 0 0 0 0 So »N ?? So ?? «s t--. > > > > i? S3 »N »N ss »N »N p? S3 > ii f; tv tv MS p? i? 0 <•0 Sä <50 <; Ai H M <; H << <; 0 >M N H <; 0 0 ^ > 0 z M 0 N 90 ■t Tt ■t ■SS lin 00 un ■JS ■t ■t ■t ■t ■t t--. > > '0 N. M- N. > - > - > N. N. N. > > - - > t? ^ S ■•r S ■•r t? S ■•r t? 0 CM > tv »N tv > tv ^ »N «S ss ?? i» S3 i? s Sb tv tv tv Ci Ci 0 Ci Ci ÜG & Sb «s «s «s «s «s «s «s «s «s «s «s «s «s «s «s «s «s «s «s 0 0 0 0 0 0 ^Ci «s ^Ci «s «s ^ N. ON m W " ^^ d M ü d ?? M S; d ?? M S; Ci ?? M S; ä S Ss ä S Ss ä S Ss s Ss s Ss Ci M S= Ci M S= Ci M S= Ci ?? M S; Ci ?? M S; Ci ?? M S; ä S Ss s Ss s Ss s Ss s Ss Ci M S= Q S ^ Q S ^ ■Sli ■Sli ■Sli ■Sli ■Sli ■Sli ■Sli ■Sli ■Sli ■Sli ■Sli ■Sli >co >co "S3 "S3 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - Tabela 4: Primer gostitve mreže podatkov bonitete zemljišč. ris is 2007. V tem času si bodo morali dosedanji uporabniki podatkov pripraviti nova izhodišča in metodologije na podlagi bonitete. Prvi koraki prevedbe bonitete so bili narejeni pri izdelavi metode ugotavljanja katastrskega dohodka in metodi množičnega vrednotenja nepremičnin. Povezava bonitete s podatki vseh kmetijskih in gozdnih zemljišč v zemljiškem katastru služi različnim ocenam in simulacijam katastrskega dohodka, proizvodne sposobnosti zemljišč, klasifikaciji, planiranju proizvodnje, varstvu zemljišč pred posegi in nenazadnje tudi oceni vrednosti zemljišč - resursa na nivoju države, regij, proizvodnih območjih, občin itd. Z enostavnim grupiranjem po razponih bonitete zemljišč pa je možno pripraviti različne ocene kategorij in proizvodnih območij na različnih nivojih (Valuation Model, 2004). število parcel Stopnja rabe zem. Kategorija Razpon točk Površina v ha % % Obdelovalne 100 - 71 2.51046 29 1067502 31 Obdelovalne 70 - 51 52487 6,0 362772 10,4 Obdelovalne TTT. 50 - 31 350424 39,9 1488459 42 62 Travne TV 30 - 17 199556 22,7 556537 15,9 Prehodne | V. | 16^ - ^ 1 SKUPAJ KMETIJSKA ZEMLJIŠČA 24782 2,8 16808 0,5 878296 100 3492078 100 Stopnja kakovosti gozdnih zemljišč po rastišcnem potencialu in katastrski klasifikaciji TTT. TV. V. VT. VTT. VTTT. 1. BR 2. B.R. 3. B.R. 4. B.R. 5. B.R. 6. B.R. 7. B.R. -J-B-R. 10377 50117 325030 278800 176417 88412 50310 11624 1,0 5,1 32,8 28,1 178 8,9 5,1 1 2 13280 69196 354698 300114 141277 54569 16343 2902 952379 1,4 7,3 37,2 31 5 14 8 5,7 1,7 0,3 SKUPAJ GOZDNA ZEMUIŠr A 991086 100 100 Tabela 5: Primer ocene in uvrstitve zemljišč v Sloveniji na podlagi bonitete v kakovostne razrede. Slika 3: Primer opredelitve dohodkovnih območii RS na podlagi podatkov bonitete zemliišč. T TT 8 ZAKLJUČEK Izdelava projekta je zahtevala veliko strokovnega dela in izkušenj. Z relativno majhnimi stroški in velikimi (pričakovanimi) koristmi je bilo v kratkem obdobju 4 let postavljeno novo, enotno izhodišče, ki v celoti nadomešča sedanje vrednotenje v okviru 42 neprimerljivih katastrskih okrajev. Za dokončno uveljavitev posodobljenega sistema podatkov bonitete zemljišč v zemljiškem katastru bo treba čim prej prilagoditi vse predpise, povezane z obstoječimi. Istočasno bo potrebno obveščanje uporabnikov podatkov o prehodnem obdobju vzporednega vodenja in dokončne zamenjave s podatki bonitete zemljišč. Literatura in viri Bundesgesetz über die Schätzung des landwirtschaftlichen Kulturbodens, vom 9. Juli 1970, BGB1. Nr. 233/1970. Internationaler Vergleich der Systeme zur Besteuerung der Land- und Forstwirtschaft, ifo Forschungsberichte, Bd. 1, Ifo Institut: München: 2001. Košir, J., Breznik, B., Maslo, G. (1999). Vrednotenje kmetijskih in gozdnih zemljišč. Priročnik za. vrednotenje, ocenjevanje in katastrsko klasifikacijo zemljišč. Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje. Košir, J. (2004). Vrednotenje zemljišč po letu 2007. Geodetski vestnik 48/2004-3, str. 440-442. Košir, Ž. (1976). Vrednotenje gozdnega prostora po varovalnem in lesno proizvodnem pomenu na osnovi naravnih razmer. Ljubljana: Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti. Obvezno navodilo za izvajanje pravilnika o ocenjevanju tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel (Uradni list SRS št. 36/84). Posodobitev katastrske klasifikacije zemljišč v katastrskih okrajih Ljutomer in Radgona (Test FAO) (1998). Ljubljana: Geodetska uprava Republike Slovenije. Pravilnik o ocenjevanju tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel (Uradni list SRS št. 36/84). Pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS 41/82). Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč (Uradni list SRS št. 28/79). Prepare Formal Proposal for Valuation Model to the Client (2004). Ljubljana: Ministry of Finance. Vrednotenje in ocenjevanje kmetijskih in gozdnih zemljišč (predlog poročila FAO). Geodetski vestnik 40/1996-2, str. 119-123. Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS št. 52/2000). Janez Košir, univ. dipl. ing. agr. Geodetska uprava Republike Slovenije Zemljemerska 12, SI-1000 Ljubljana E-pošta: janez.kosir@gov.si Prispelo v objavo: 18. april 2005 Sprejeto: 10. maj 2005 '^5 ris is