MOSTOVI 2/1987/XXII 15
logija in prevajanje). Gradiva s teh posveto¬
vanj je objavila v posebnih zbornikih.
Zveza ima dobre stike tudi z jugoslovan¬
skimi prevajalci. Podpisala je posebno pogod¬
bo o sodelovanju z Društvom strokovnih in
znanstvenih prevajalcev Jugoslavije, redno pa
pošilja svoje člane na mednarodna Beograj¬
ska srečanja, ki jih prireja Društvo književnih
prevajalcev Srbije.
Ni dvoma, da so mnoge značilnosti v de¬
lovanju organizacije posledica posebnih druž¬
benih razmer, vendar bi bilo prav, če bi naše
prevajalske organizacije poskusile najti v delu
Zveze prevajalcev v Bolgariji tudi pobude za
zboljšanje svojega dela.
M. R.
Stanko Klinar
Error Analysis
ali
2x10 človeških zapovedi za prevajalce
The article (written in the form of 2x10 commandments) vvarns the Slovene translator
against typical errors in the use of tenses, articles, concord, vvord-order, orthography,
(contrastive) idioms, choice of the correct word and similar grammatical and lexical items. It
further vvarns against carelessness regarding the clarity of expression and tautology. It
indicates some ways by vvhich the translator can adopt a more typical English style. It further
encourages the translator to do everything that may raise the level of translation. At the end the
article gives advice as to what and how and when (not) to translate, recommends a careful
preparation of the translated text for printing, and careful proofreading.
Tu so zapisane nekatere človeške zapovedi za slovensko-angleške prevajalce.
Niso mojzesovsko dovršene, svete in nedotakljive. Da bi usmerjale vse prevajalčevo
žitje in bitje, ni govora! So le osamele puščice na nekatere zagrizene predstavnike iz
rodu »peccatum translatoris«, namočene v strup pristnih primerov, ki v zadnjem času
senčijo slovensko nebo.
Toda to niso prave zapovedi, so le jezikovni popravki in priporočila. Mojzesov
navdih samo zlorabljam, kot ga zlorabljajo danes za vsakim vogalom (10 zapovedi za
šoferje, 10 zapovedi za vitko linijo, 10 zapovedi za pravilno obuvanje čevljev, itd.).
Oblika mi je potrebna kot krožnik za juho, da se ne razlije, toda za juho ostane krož¬
nik drugotnega pomena.
S temi opravičili in z upanjem, da cilj posvečuje sredstvo, želim spregovoriti
odprtim srcem, kot je v Mostovih februarja 1971 spregovorila Madeleine Duff v svo¬
jem spisu Notes on Errors of Word Order and Vocabulary in Slovene-English Trans¬
lation. To je ena redkih odkritih besed o vrednosti našega prevajanja, in tako
koristna, da nam je še vedno živo potrebna.
16 MOSTOVI 2/1987/XXII
Moj spis je sicer širši, a ostaja bolj na površju. Opozarja na formalne zadeve, ki
so laže učljive kot pretanjene zanke besednega reda in pomenski odtenki bese¬
dišča, s katerimi se ukvarja Madeleine Duff, a so kdo ve zakaj ušle zornemu kotu
slovenskega prevajalca. Ali pa so tudi v resnici še bele neraziskane lise v slo-
vensko-angleškem jezikovnem razmerju.
Pri nabiranju gradiva sem se oprl na »predstavljalska besedila«, to so tista, ki jih
tiskamo pri nas z namenom, da bi tujcem predstavljala našo domovino (ali kak njen
del). Naslovov besedil iz razumljivih razlogov ne navajam, razen če je to za razume¬
vanje problematike pomembno.
Zgledi so za lažje razvedanje oštevilčeni. Kjer je potrebno, navajam izvirnik, sicer
analiziram le angleški prevod. Prevodi (ali navedki), ki so dvomljivi, so opre¬
mljeni z vprašajem na začetku (ali dvema ali tremi, če je dvomljivost močnejša); tisti,
ki so brez pridržka narobe, pa so opremljeni z zvezdico (ali dvema, če gre za vpijoč
zdrsljaj).
Okrajšava Corr. pomeni »priporočljiv popravek«. V oklepaju je ali uvod v
obravnavani problem ali razlaga.
1. SPOŠTUJ SLOVNIČNE ZAKONITOSTI!
a) Glagolski časi
(Ne pozabimo na present perfect tense!)
1. Od leta 1919 nosi dom ime po pionirju
slovenskega in evropskega alpinizma Valenti¬
nu Staniču (1774-1847).
** From 1919 the lodge carries the name
of the pioneer of Slovene and European
alpinism Valentin Stanič.
Corr. Since 1919 the hut has been named
after (/has borne the name of) a pioneer of
Slovene and European alpinism, Valentin Sta¬
nič.
b) Členi
2. * A short way before the Vodnik Hut
appears a classical and often photographed
vista of the south face of Triglav.
Corr.... appears the classical...
(Pogled na Triglav, ki se razkrije s tistega me¬
sta, je enkraten (uniquel). To poudarja beseda
»classical«. Kako bi mogel tu stati nedoločni člen,
ki bi absurdno namigoval, da je z enega mesta mo¬
gočih več »klasičnih« pogledov na isto stvar! -
Nasprotno pa mora pri 1. zgledu zgoraj imeti
»pioneer« nedoločni člen, ker Stanič ni bil edini,
pač pa eden v večjem številu.)
3. ? The lodge stands on the Planina na
Kraju, and is a converted Austrian barracks.
Planina na Kraju was an important military
base during W. W. I.
Corr.... The Planina na Kraju was ...
(Res ni dognano, katera slovenska zemljepisna
imena se rabijo z določnim členom, vendar je treba
vsaj v istem besedilu zapisovati dosledno. - V an¬
gleščini je mogoče zaslediti težnjo, da pri tujih ime¬
nih uporablja določni člen, četudi ga pri domačih
za istovrstno ali podobno stvar ne uporablja. Na tem
spoznanju temelji priporočilo za naš popravek.)
c) Besedni red (in “there .. .”)
4. ? A short way before the Vodnik Hut
appears the classical and often photographed
vista of Triglav.
Corr.... there appears ...
ali:... before the Vodnik Hut the classical
vista of Triglav appears. (/comes into view.)
(Navedek spada v kategorijo stavkov, katerih
glagole označujejo slovnice kot “verbs of existence
or appearing on the scene” ali “verbs of general
presentative meaning” (Quirk). Ti stavki imajo lah¬
ko prav tak besedni red, kot ga ima naš navedek, ki
bi po pravilu torej moral biti sprejemljiv brez pridrž¬
ka. Mnogi domači govorci vseeno odklanjajo to obli¬
ko in priporočajo predlagani popravek.)
MOSTOVI 2/1987/XXII 17
č) Skladnost osebka s povedkom
5. Osnova za njihovo gozdarsko dejav¬
nost so tako imenovani komercialni gozdovi.
* The basis of their forestry activities are
the so-called commercial forests,
Corr. The basis ... is the ... forests.
6. Dvoživke so razred vretenčarjev, ki je
življensko vezan na vodo.
* Amphibians is a class ot water-bound
vertebrates.
Corr. Amphibians are ...
(Pri 5. zgledu gre za tale razloček med sloven¬
ščino in angleščino: v slovenščini se ujemata glagol
(povedek) in povedkovni samostalnik, ki mu sledi;
kot da slovenski govorec sluti povedkovni samo¬
stalnik v množini in njemu na ljubo že vnaprej
postavi glagol (povedek) v množinsko obliko.
V angleščini pa se morata strogo ujemati le
osebek in povedek.
Ker je v našem primeru osebek v ednini (basis),
mora biti tudi glagol v ednini (is). - Pri 6. zgledu pa
je prevajalec seveda pretiraval; v zavesti znanja je
preveč pogumno zajahal pravilo in padel čez na
drugo stran. Toda lahko bi se mirne duše dal voditi
slovenščini, ki sicer res ni dosledna glede na angle¬
ško pravilo, je pa dosledna v rabi oblike so, če je
vsaj eden od samostalnikov levo ali desno v množi¬
ni.)
d) -ly - prislov ali pridevnik?
7. Ob robu Polhograjskih Dolomitov nas
predvsem prijazno vabi na obisk lepa travnata
piramida...
* At the fringe of the Polhov Gradec Dolo-
mites we are first friendly invited to a visit of a
pyramid...
Corr.... cordially invited ...
(,Friendly je pač vedno pridevnik in ne more mo¬
dificirati glagola. - Sicer pa tudi cordially ni salo¬
monska rešitev. Stavek kot celota ni angleško ugla¬
šen in temeljitejša pretvorba pomete tudi s tem:.)
Corr. 2: On the fringe of the ... Dolomites,
a lovely grassy summit beckons the visitor in-
vitingly.
ali: On the fringe ... stands a grassy, co-
ne-shaped hill offering a friendly invitation to
visit these parts.
(Prvemu prevodu je treba zameriti zlasti napač¬
no rabo predlogov. Za visit pride to, in ne vem, če
stavek ive are invited to a visit of a pyramid ne pome¬
ni nekaj precej nasprotnega od tega, kar naj bi; po¬
meni namreč lahko, da pride nekam na obisk (neka)
piramida, in da smo mi povabljeni zraven kot gos¬
tje.)
2. SPOŠTUJ PRAVOPISNE ZAKONITOSTI!
a) Vejica
8. (Osnovno pravilo za rabo vejice se glasi:
brezpogojno jo je treba vstaviti, kadar je od nje od¬
visen pomen obvestila. - Spomnimo se zgodbe o
aristokratu in njegovem zastopniku na dražbi slik.
Neka čudovita Rembrandtova podoba je bila ne¬
znansko draga in zastopnik, ki je bil zaradi cene
močno v škripcih, je brž poslal gospodu telegram z
vprašanjem, ali naj jo vseeno kupi. Brzojavni odgo¬
vor se je glasil: NO PRIČE TOO HIGH. Zastopnik jo
je kupil - in bil okregan. Na pošti so za NO izpustili
vejico! Zaradi ene same zanemarjene vejice je do¬
bilo obvestilo ravno nasproten pomen.
Znanstveno-tehniško prevajanje resda pona¬
vadi ni takole anekdotično, lahko pa tako postane,
če so nam vejice deveta skrb.)
9. A short way before the Vodnik Hut
when the trail swings around the SW ridge of
Tosc appears the classical and often photo-
graphed vista of the south face of Triglav.
(Navedek je pravilen tudi brez vejic. Ker pa je
dolg in zapleten, bralcu zelo pomagamo, če jih
postavimo pred vvhen in za Tosc, konec koncev je
vrinjeni stavek - med vvhen in Tosc - vzporedljiv z
“non—defining relative clauses”. Bralcu pomagamo
tudi, če pred appears postavimo there ; glej 4. zgled.
Res je pa tudi, da je bil navedek v surovem sta¬
nju, v kakršnem je bil najden »na terenu« (glej 46),
zaradi gostobesednosti še znatno bolj zapleten in
je še bolj klical vejice na pomoč.)
10. At the head of the Velska dolina is a
turn-off for Dolič and from the top of Hribarice
a side trip to Kanjavec can be made.
(Tudi ta navedek je brez vejice popolnoma pra¬
vilen. Toda and tukaj ni strogo »dodajalni« ali »na-
števalni«, ker ne navezuje istorodnega podatka
(kakršen bi bil, recimo, »a turn-off for Dolič and one
for Planika« ali v preprostih domačih primerih »ap-
ples and pears«, »to fetch and carry«), marveč je
»ohlapno vezalni« in uvaja docela drugorodni poda¬
tek, ki je zapisan kot cel stavek (ta bi morda lahko
stal tudi kje drugje v besedilu kot samostojna
poved). Zato je tudi tu in pred vsakim »ohlapnim«
and (glej tudi 3) bralcu zelo olajšamo, če pred njim
stoji vejica.
18 MOSTOVI 2/1987/XXII
Pri klasičnem zgledu »He sold his car and his
wife was angry« se šele pri besedah tvas angry za¬
vemo, da ni prodal tudi žene, in morda moramo iti
nazaj popravljat vtis ter pred and narediti premor, ki
bi ga bili naredili že prej, če bi bila tam vejica. Četu¬
di je vejica na tem mestu po pravilu neobvezna
(»optional«), pa jo je vendar pametno vstaviti, ker
lahko opustitev bralca za hip zavede ali »It puts the
reader on the vvrong scent«, kot piše Fovvler.)
Podobno tudi:
The ancestors of man were a species of
man-like apes living on the steppes, and now
extinct.
Chamois mating occurs in November, and
gestation lasts six months.
11. (Naj nikogar ne zapelje slovenska raba, ki
pred odvisnim stavkom zahteva vejico; pred that, ki
pomeni ki ali da, ne more stati vejica, razen če ne
pride tja iz čisto drugih razlogov:
* It has been found, that man-like apes ...
It has been found, as T. de Chardin claims
in one of his books, that man-like apes ...
Nasprotno pa je vejica umestna med odvisnim
in glavnim stavkom, kadar stoji odvisni stavek pred
glavnim:
Alfhough he might well be classed as a
nominalist, his nominalism was of an entirely
new order.
Svoja pravila imajo tudi oziralni stavki, kot je
razloženo v vsaki dobri slovnici.)
(Glej tudi 1. zgled, kjer mora drugače kot v
slovenščini stati pred imenom Valentin Stanič veji¬
ca).
b) Velika začetnica
12. at the time of the greatest peasant
uprisings, the * reformation had taken hold of
Slovenia...
Corr. ... the Reformation ...
(Enkratne (unique!) civilizacijske, kulturne,
zgodovinske, umetnostne, politične, verske ipd. za¬
deve (gibanja, dogodke, vojne, dobe, umetniške
struje) pišemo z veliko začetnico. Ker gre hkrati za
specifično rabo, imajo določni člen (če ni iz kakih
drugih razlogov kako drugače urejeno). Dodatni pri¬
meri:
the Protestant Reformation, the Age of Ratio-
nalism, the Early Stone Age, the Late Iron Age, Lju¬
bljana - the host city of the Congress (mišljen je
kongres leta 1821), the Renaissance, the First/Se-
cond VVorld War, World War l/ll, the National Libera¬
tion War, the Communist Party (of Yugoslavia), the
League of Communists of Yugoslavia, the Slovene
Popular Party (Slovenska ljudska stranka), the So¬
cialist Alliance of the VVorking People, the Nativity,
the Crucifixion, the Resurrection.
Ti nazivi brez dvoma prehajajo v kategorijo
lastnih imen. Pač pa je potrebna mala začetnica,
kadar ohranjajo občni pomen.)
13. * The general Rudolf Maister’s monu-
ment...
Corr. General R. Maister’s monument (ali
the General R. Maister monument ali a/the
monument to General R. M. ali a/the monu¬
ment dedicated to/showing General R. M.).
(Nazive (titles), ki jim sledi lastno ime, pišemo z
veliko začetnico. Sem spadajo zlasti državniški,
plemiški, akademski in cerkveni nazivi in vojaški
čini:
President Tito, Chanceilor Kreisky, King John,
Queen Elizabeth, Prince Charles, Princess Ann,
King Alexander, Queen Marija, Kaiser Joseph II.,
Kaiserin Maria Theresa, Duke Karl, Doctor Po¬
točnik, (Associate) Professor Klemenčič, Marshal
Tito, Colonel Golobradič, Admiral Mamula,
Lieutenant Maglaj, Private Smith, Bishop Jeglič,
Abbot Nadrah, Chaplain Golobočnik, Father
(Marjan) Nusdorfer.
Pri tem je pomembno vedeti:
1. Zveza naziva in lastnega imena nima
določnega člena.
2. Nekateri nazivi so krajevno pogojeni: nazive
kaiser, czar, infant, sultan, dauphin rabimo, kadar
govorimo o deželi, kjer so doma; za opis slovenske
zgodovine je (žal) beseda kaiser pomembna,
akoravno jo lahko nadomestimo z bolj splošno
emperor (Emperor Franz Joseph, Empress Maria
Theresa).
3. Slovenske zveze, kakršne so (tov.) de¬
kan Šumi, rektor Kristan, minister Korošec, di¬
rektor Hafner, niso direktno prevedljive po vzo¬
ru General Maister, marveč jih prevajamo ta¬
kole:
the Dean, Mr./Dr./Prof. Šumi,
the Rector, Dr. Kristan,
the Minister (of the Interior), Dr. Korošec,
the Foreign Secretary, Mr. Raif Dizdarevič,
the Director/the Manager, Mr. Hafner.
(V novinarskem jeziku tudi Foreign Secretary R.
D., Director Hafner, po vzorcu Prime Minister That¬
cher, Foreign Secretary Geoffrey Howe.)
Pri tem se je vredno spomniti, da besede
vicar, rector, dean po jezikovni plati bržkone ne
MOSTOVI 2/1987/XXII 19
veljajo za nazive; in da v protestantskih skup¬
nostih pomenijo nekaj bistveno drugega.
4. Naziv brez lastnega imena, a v zvezi z
določeno osebo, rabimo z določnim členom (razen v
predikatni poziciji) in jih pišemo z veliko začetnico:
The President decided ...
In 1980 Ronald Reagan was elected President.
Navidez vzporedne zveze so:
(the) poet/dramatist/writer/essayist/archeo-
logist/politician/guide/engineer/priest/farmer/
physician/surgeon/physicist/mathematician Jure
Presetnik.
Naštete besede ne veljajo za nazive, temveč za
poklice, pred lastnim imenom jih pišemo z malo za¬
četnico in praviloma bi taka zveza morala imeti do¬
ločni člen. Vendar določni člen v teh primerih
vedno bolj opuščajo, zlasti v novinarskih besedilih,
mogoče pod vplivom zgoraj navedenih zvez. V stan¬
dardni angleščini bomo vseeno pisali takole:
a monument to the historian Valvasor,
commemorating the poet Valentin Vodnik,
the works of the translator Anton Sovre,
the Potočka zijalka, where the archeologist Srečko
Brodar...,
the innovations of the engineer Tomaž Brajdič,
the farmer Srečko Medveš.)
14. ? Vodnik hut
Corr. Vodnik Hut
(Slovenska zemljepisna imena vključujemo v
angleška besedila bodisi nespremenjena bodisi
(delno) poangležena in/ali prevedena. V prvem pri¬
meru se ravnajo po slovenskem pravopisu (Velska
dolina, Postojnska jama, Ljubljansko barje, Lju¬
bljanski dnevnik, Črni Vrh), v drugem primeru pa se
prevedeni del ravna po angleškem (Vodnikova koča
- Vodnik Hut, Postojna Cave, Ljubljana Marshes,
Ljubljana Daily). Včasih je treba ločiti, ali gre za pre¬
vod ali opis:
a) the Savinja Valley (to je prevod imena Sa¬
vinjska dolina),
b) the Planica valley, the valley of Trenta (to je
reliefni opis Planice in Trente, ki v izvirnem sloven¬
skem poimenovanju nimata besede dolina kot nujni
sestavni del imena.)
c) Apostrof
15. Kluzijev svišč - Clusius’ Gentian.
Zoisova/Cojzova zvončnica - Zois’ Bellflovver
Tudi: Clusius Gentian, Zois Bellflovver (brez
apostrofa).
(Ker lastni imeni ne izražata lastnine, marveč
vrsto (rož), in se tudi končujeta na -s, je možno in
smiselno opustiti apostrof, in to po analogiji z Judas
kiss (Judežev poljub). Drugod je apostrof v rabi:
Scheuchzer's Bellflovver, St. Bernard’s Lily, Bux-
baum’s Speedvvell, lahko pa seveda tudi Venus’
Looking Glass.
Imena rož pišemo v (poljudnih) znanstvenih
besedilih z veliko začetnico, po analogiji z zgledi pri
12.)
č) Delitev besed
16. * hel-pless, * chil-dren, * vvhi-le,
* outstan-ding, * cha-racter, * ance-stor,
* revi-evvs, * pu-blishing, * publis-hed,
* acti-vity, * re-levant, * qu-otes, * de-aling.
Corr. help-less, child-ren, vvhile,
outstand-ing, char-acter, ances-tor, re-vievvs,
pub-lishing, pub-lished, activ-ity, rel-evant,
quotes, deal-ing.
(Delitev besed je najočitnejše površinsko zna¬
menje, da je bilo angleško besedilo natisnjeno v
Sloveniji. Napačne delitve pa ni kriv stavec, marveč
korektor; korektorsko delo pa po pravilu opravi pre¬
vajalec sam.
Nemogoče je, da bi na tem mestu naštel in po¬
nazoril pravila za delitev angleških besed. Omenim
naj le najbolj vpijoča:
1. deli čim manj, ker delitev besed ni v duhu
angleščine; (na tistih štirih straneh, kjer sem izpisal
zgornje besede, je kar 57 (!) razdeljenih besed -
število, ki že samo po sebi kaže na tujčevski odnos
do angleščine; nekatere delitve so seveda tudi pra¬
vilne, pač po pregovoru o zrnu in slepi kuri, zato pa
druge, kot tožijo domači govorci, kazijo besede do
nespoznavnosti (npr. * ance-stor);
2. ne deli enozložnih (po izgovorjavi!) besed;
3. zloženke razdeli po zloženskem šivu; še zla¬
sti, če zloženko pišemo z vezajem, ker drugače do¬
biš v eni besedi dva vezaja;
4. večzložne besede razdeli po pravilu o odpr¬
tih in zaprtih zlogih;
5. ker pa četrto pravilo ni dosledno izvedljivo in
je vrh tega za Slovenca tako in tako kočljivo (žal pa
je ravno srž razlike med angleščino in slovenščino),
POGLEJ V HORNBYJEV ALI LONGMANOV
SLOVAR!)
3. SPOŠTUJ IDIOMATSKE ZAKONITOSTI!
a) Predlogi
17. *... arrive to a gorge
Corr.... arrive at...
(Predložna idiomatika spada k osnovnemu jezi¬
kovnemu znanju. Na tem mestu je ni mogoče obšir¬
neje obravnavati. O njej govori nepregledna vrsta
20 MOSTOVI 2/1987/XXII
priročnikov.)
b) Besedišče
18. a) ? The lodge carries the name of
Valentin Stanič.
Corr. The hut bears the name/is named
after...
b) * Voluminous books descant the
beauties of our Alps ...
Corr. (?Voluminous books/) Weighty to-
mes extoll (/celebrate) the beauty of (?our/)
the Slovene Alps ...
(Tudi vokabularna idiomatika spada k osnovne¬
mu jezikovnemu znanju. Če tega ni, nam zadnji od¬
tenek pomena ali konotacijo da pač dober slovar ali
domači govorec.)
19. a) ?? the between-the-two-wars period
Corr. the intervvar period
b) učna pot (na Šmarni gori)
* teaching path - Corr. nature trail
(Tehničnih terminov, kamor spada učna pot - a
tudi medvojno obdobje ni daleč stran - sicer ne šte¬
jemo med idiome, vendar so za prevajanje ravno
tako žilavi in ne dovoljujejo nobenih svojevoljnosti
ali »logičnega« sklepanja. Če jih ni v slovarju, pojdi
k tistemu, ki zna, ne k tistemu, ki ugiba!)
c) Členi
20. Reče se ON TOP OF Triglav, toda
FROM THE TOP OF Triglav. (Veliko rabe člena
je idiomatične in se je je kot take treba naučiti
na pamet.)
21. a) *... hoping for a fine vveather the
follovving day
Corr.... hoping for fine vveather...
b) * It is visible from great distance ...
Corr. ... from a great distance/from quite
a distance
(So samostalniki, ki v nobenem primeru ne
morejo imeti pred seboj nedoločnega člena:
vveather, progress, lučk, tun, news, advice, fur-
niture, information. So drugi, ki jih lahko prište¬
jemo v isto neštevno kategorijo, a imajo v ne¬
katerih zvezah nedoločni člen, ne da bi zato
zapustili svojo kategorijo ali se pojavljali v množini.
Če njihove rabe ne poznamo dobro in je ne razliku¬
jemo, jih lahko glede nedoločnega člena medse¬
bojno kontaminiramo. - Dokler te idiomatike ne
obvladamo, je brezpogojno nujno, da se zatekamo k
domačemu govorcu angleščine ali vsaj k Hornbyje-
vemu in/ali Longmanovemu slovarju; v slednjem glej
tudi str. XXX spodaj.)
22. * at the height of 50 metres
Corr. at a height of 50 metres
(Kljub vsem jezikovnim in vsebinskim oprede¬
litvam vztraja v tej zvezi height pri nedoločnem
členu. Podobno še:
at a distance of 3 miles,
at a depth of 375 metres,
at a speed of 60 km per hour (toda: at the
speed of sound),
an eagle with a vvingspan of 2.5 m,
the female gives birth to a maximum of tvvo live
offspring,
the ascent from Bovec to Krn lasts a total of 9 to 10
hours,
Ljubljana has a population of 302,020.
Zdi se, da raba niha v primerih:
Here the timberline does not usually exceed an/the
altitude of 1,600 m.
Triglav does not even reach an/the altitude of
3,000 m.
Stavka res nista mojstrska (vse skupaj se da
povedati preprosteje: The timberline does not
exceed 1,600 m; Triglav is not even 3,000 m high),
vseeno pa kažeta na spolzki jezikovni problem, ki si
ga ne znamo razložiti.
Morda vpliva na rabo predložna zveza pred
zadevnim samostalnikom; v tem primeru ima samo¬
stalnik namreč vedno nedoločni člen. Če pa je pred
samostalnikom goli glagol, raba niha (kar spet ne
velja za šesti primer zgoraj: »lasts a total of...«),
vendar ni jasno, kdaj in zakaj.
Oglejmo si še naslednje primere:
Chamois mating occurs in November, with a
gestation period of 6 months.
Chamois mating occurs in November, with the
gestation period lasting 6 months.
(Chamois mating occurs in November, and
gestation lasts 6 months.)
Očitno je, da na rabo členov pred gesta¬
tion vpliva zgolj formalna idiomatika, to je obli¬
kovanost stavkov, in ne vsebinsko sporočilo,
ki je v vseh primerih isto. - Slogovna vrednost
pa seveda ni ista (najbolj naraven je stavek v
oklepaju), in od tod verjetno pri okornih formu¬
lacijah jezikovne težave. (So nizko frekventne,
v jeziku se ne obrusijo in ne ustalijo.)
23. (Opazujmo, kako se glede določnega čle¬
na vedejo pridevnikovi presežniki v povedkovni rabi
(»predicative superlatives«)!
MOSTOVI 2/1987/XXII 21
a) The waters of Lake Bohinj are lowest
in February.
b) Karst potholes are most common
around Prehodavci and Hribarice.
c) Among the shrubs, honeysuckle
shrubs are the most common.
č) The lowest part of the limestone pave-
ment is the most vveathered.
d) Najmočnejše je bilo sirilo, če so želod¬
ček narezali kot tobak ...
? Rennet was the strongest if the stomach
was cut up into strings like tobacco ...
Corr. The rennet was strongest...
(Prvo pravilo: Pridevnikovi presežniki v poved-
kovni rabi nimajo člena. - Glede na drugo pravilo
lahko tudi rečemo, da se stvar, na katero se pre¬
sežnik nanaša, primerja sama s sabo ob drugem
času ali na drugem kraju; presežnik tedaj izraža le
najvišjo stopnjo pridevniške lastnosti, ki jo tista
stvar ali oseba doseže ob drugem času ali na dru¬
gem kraju.
Drugo pravilo: Kadar pa sobesedilo namiguje na
primerjanje (z drugimi podobnimi ali istovrstnimi
stvarmi) in kaže, da presežnik prekaša vse drugo,
kar je navedeno ali implicirano v bližnjem kontek¬
stu, dobi pridevnikov povedkovni presežnik določni
člen.)
To si lahko ponazorimo s preprostim zgledom:
1. The King was happiest in the hunting
grounds.
(Kralj je bil najbolj vesel/zadovoljen, kadar je bil
v loviščih.)
2. The King was the happiest in the hun¬
ting grounds.
(Kralj je bil od vseh, ki so bili v lovišču, najbolj
vesel.)
V luči tega spoznanja lahko še enkrat preveri¬
mo gornjih pet zgledov.)
24. (V nasprotju s pridevnikovimi so prislovovi
presežniki (»adverb superlatives«) (na kateremkoli
mestu v stavku) glede rabe člena nedoumljivo idio-
matični.)
a) * Lake Bohinj contains the most water
during the thavving period in May.
Corr.... contains most water...
b) Najbolj izstopajo tiste gore, ki imajo
pobočja zelo strma.
Mountains with very steep slopes stand
out the most.
c) The tree that reaches (the) highest is
the beech.
(Zgleda b in c sta pravilna.)
25. (Oglejmo si še odličen zgled idiomatske
rabe nedoločnega člena kot dokaz, da se tudi v na¬
ših prevodih najde pravo mojstrstvo!)
... nekako do nadmorske višine 1000 m,
nato se temperature polagoma znižujejo in na
1520 m visoki Komni znaša najvišja znana
temperatura še 26,2 “C, na Kredarici
(2515 m) pa komaj 18,8 °C.
Above this limit (about 1,000 m above
sea level), the temperature decreases and at
1,520 m -the altitude of Komna - the highest
knovvn temperature is stili a low 26.2 °C vvhile
on Kredarica (2,515 m), it is only18.8 °C.
(Škoda le, da beseda low vsebinsko ne
ustreza; moralo bi biti high, ki pa se slogovno ne
prilega.)
č) Stilizacija
26. (Napis na urejenem počivališču.)
Ta prostor smo uredili za vaš počitek v
narodnem parku. Prosimo vas, da zapustite
prostor čist (odpadke odnesite s seboj!) in s
tem pomagate ohranjati čisto okolje.
Uprava TNP
??? We have arranged this plače for your
rest. Please take ali your refuse with you thus
helping to preserve the environment clean.
TNP Administration
Corr. This is a picnic area (ali ... a rest
area). Please leave it in the condition you
would like to find it, and take ali your litter with
you. Help to preserve the environment.
TNP Managing Board
(Če tožimo, da neki prevod zveni slovensko,
gre ponavadi za zgrešeno stilizacijo. - V našem pri¬
meru si prevajalec nikakor ne sme privoščiti zveste¬
ga prevajanja, ampak mora posneti tisto, kar je
možno najti na podobnem javnem napisu nekje v
Angliji ali Ameriki, pa naj izvirno slovensko sporoči¬
lo te besede vsebuje ali ne. (Izvirno slovensko be¬
sedilo je tako ali tako večinoma šibko.) Zlasti motijo
subjektivni začetek (We have arranged...), refuse
namesto litter in zadnji stavek, ki mu clean ni potre¬
ben. (Clean is implicit in preserve - if we presume
that a natural environment is clean until people
mess it up.) - Drugače bi bilo seveda z glagolom
keep\ tu brez clean ne gre: Help to keep the environ¬
ment clean.)
22 MOSTOVI 2/1987/XXII
4. PREMOŠČAJ KONTRASTIVNE PREPADE!
a) Množina-ednina (in narobe)
27. a) Na Bovškem raste na takšnih
meliščih korenikasta krvomočnica.
In the Bovec area this type of ?screes
provide the habitat tor the “cranesbill”.
Corr.... this type of scree provides ...
(Za izrazi »a/this/these/that/those type(s)/
/kind(s)/sort(s) of...« stoji samostalnik brez člena
v ednini, ne glede na (ne)števnost ali (nedoloč¬
nost in ne glede na to, kakšna je raba v slovenščini
(kjer je pogosto množinski samostalnik).
Podobni primeri:
mite - any of several types of very small insect-
-like creature, often found in food,
viper - any of several types of small poisonous
snake,
frog - any of several types of small hairless
tailless anima/ that live in vvater and on land, have
long back legs, and make a deep rough sound.
(Glagol je tu v množini zaradi množinskega
samostalnika types.)
Vendar to ni dosledno. Longman, iz katerega so
pravkar navedeni primeri, ima tudi:
vulture - any of several types of large ugly tro-
pical birds,
eagle - any of various types of very large
strong meat-eating birds,
titmouse - any of several types of small
European birds.
Drugačna raba (npr. these type of screes; she
was sort of a blonde) pripada bodisi substandardni
bodisi pogovorni angleščini. Glede tega in glede
razlike v pomenu v nekaterih primerih glej Longma-
nov slovar, geslo kind - USAGE!
Dodatni primeri:
a special kind of scarecrovv,
members of a species of large cat,
he managed to get the job of subeditor,
he rose to the rank of colonel.
V hvalilnih in zmerjalnih zvezah ima samo¬
stalnik, ki sledi predlogu of, vedno nedoločni člen:
a beast of a man (proti: that type of man), a
beast of a job; a hell of a journey; that buli of a
director; that angel of a woman; l’ll kili that — of a
sergeant. (Hemingway.)
To bržkone zato, ker so ti izrazi (nizko) pogo¬
vorni.)
b) V 17. in 18. stoletju ...
In the 17th and 18th centuries ...
b) Sedanjik - past tense
28. (V zapisniku seje)
Tajnica obvest/ prisotne ... - The secre-
tary informecfall present...
Dr. V. vpraša, če ... - Dr. V. asked if...
Predsednik razlož/ dr. V_- The chair-
man explained to Dr. V....
Dr. V. se ne strinja ... - Dr. V. did not
agree...
c) Pridevnik-samostalnik
29. Zaradi številnih lokvanjev je obala je¬
zera posebej privlačna.
The abundance of lotuses makes the
shore of the lake particularly attractive.
(Glej VESTNIK 1983, 2, str. 26-38. Vestnik
izdaja Društvo za tuje jezike in književnosti SRS, ki
ima sedež na Filozofski fakulteti v Ljubljani.)
č) Glagol-samostalnik
30. Prosimo, navedite, če želite ...
Please State your preference for...
(abstraktni samostalnik)
31. Večina žuželk ima krila in nekatere
prav dobro letijo.
Insects are mostly vvinged, and some of
them are very good fliers. (Ali tudi: some of
them fly very well / fly a great deal.) (kon¬
kretni samostalnik.)
(Glej VESTNIK 1986, 1-2, str. 22-43.)
d) Primernik-osnovnik (in narobe)
32. a) Bil je rojen v manjšem podežel¬
skem mestu severno od Ljubljane.
He was born in a small town to the north
of Ljubljana.
b) visoko šolstvo - higher education.
e) Faux amis
33. Eventualno je sestanek lahko na¬
slednji petek.
* Eventually the meeting can ...
Corr. The meeting can possibly be next
Friday//Perhaps the meeting can be ...
(Glej MOSTOVI 1985, 2,str.24-31.)
f) Pomanjševalnice
34. Hrani se tako, da izsesava ličinke žu¬
želk, rakce, polže ...
MOSTOVI 2/1987/XXII 23
It feeds by sucking on the larvae of
insects, small crabs, snails ...
(Če ni drugače urejeno, prevajamo v znan-
stveno-tehniških besedilih slovensko pomanjše-
valnico s small - medtem ko v leposlovnih besedilih
uporabljamo tudi little.
Drugače je pri besedah jeziček - uvula, jajčece
-ovum, jaslice - crib, ki so čisti tehnični termini in jih
moramo terminološko ustrezno prevajati ne glede
na to, ali ima termin v izvornem jeziku obliko po-
manjševalnice ali ne. - Oblika pomanjševalnice v
teh primerih sploh ne šteje. Izvedenke so pomensko
tako odmaknjene od osnove, da so docela osamo¬
svojene, kar je razvidno tudi iz dejstva, da lahko
sprejmejo pridevnik »velik«.)
g) »Rad«
35. Medvedi-klateži se radi lotijo drobni¬
ce in tudi govedi.
Errant bears do not hesitate to attack
sheep or goats as well as cattle.
(V tehniškem jeziku ne pomeni slovenski »rad«
nič drugega kot običajnost ali ponavljanje ter je
treba zanj poiskati ustrezen prevod. - Ta pomen
ima pogosto tudi v vsakdanjem pogovornem jeziku.)
Podobni primeri:
Steklo se rado razbije.
Glass breaks easily.//Glass is brittle. -
Ponavadi se ravno pred odhodom rado
zatakne.
Things usually go vvrong just when you
want to leave.
h) Prislovno določilo -osebek
36. V 10.000 letih holocena sta kraška
korozija in mehanično razpadanje zgornjo
plast površja že močno preoblikovala in jo zni¬
žala.
The 10,000 years of karst solution (/ero-
sion) and mechanical vveathering during the
Holocene period have drastically reshaped
and lovvered the surface layer of rock.
Poleg enakovrednega:
During the 10,000 years of the Holocene
(period), k.s. and m.w. have drastically ...
(Mnoga slovenska prislovna določila se narav¬
no podajo v angleškem stavku kot osebki. Glej
Dana Blagajne, K prevajanju slovenskih prislovnih
določil v angleščino, MOSTOVI, 1971, februar,
8-10 .
Vladimir Ivir v svoji knjigi TEORIJA I TEHNIKA
PREVODENJA (II. godina) na straneh 11-12 raz¬
pravlja, da je treba še ugotoviti, kdaj se prevaja tako
in kdaj drugače. Npr. lokativ v stavku
V kovčku je nosil vse svoje premoženje
se prevede s predložno zvezo
In the suitcase he carried ali his belongings.
Toda lokativ v neosebnem stavku
V tem kovčku lahko nosite vse, kar rabite na
poti
(V ta kovček se lahko zloži vse, kar človek rabi
na poti)
se lahko prevede z nominativom (tako da prislovno
določilo kraja postane osebek):
This suitcase will carry everything that one
needs on a journey,
vrh tega pa se lahko prevede tudi s predložno zve¬
zo:
In this suitcase one can carry everything that
one needs on a journey.
Stvar je take narave, da kliče po temeljitejši
raziskavi.)
i) Predlog-deležnik + predlog
37. Dragulji iz kraljevih grobov v Uru
Jewellery foundin the royal graves at Ur
(V angleščini se predlog pogosto okrepi z
ustreznim deležnikom, ki daje slutiti, kot da
gre za okrajšan oziralni odvisnik. - Dodatni
primeri:
gostilna ob cesti -
an inn standing/situated by the roadside,
majhen dedec s šajkačo na glavi -
a short fellovv with a soldier’s cap perched
on his head.
The pastoral homestads on sheep and goat
pastures differ from those intended tor other types
of animals by the insignificant number of buildings.
V slovenščini včasih predloga ni, ostane samo
rodilnik:
Morfogrami so arhitektonski prevodi idej
Prešerna, Cankarja, Župančiča in iz druge evropske
literature.
The morphograms testify to an architectural
rendering of themes and ideas found in P., C., Ž., or
else in European literature.
Tudi v angleščini včasih predloga ni, ostane
samo deležnik:
pravila o sosledju časov -
rules governing the sequence of tenses
j) Slovenske končnice
38. Grofje Attemsi
??? the Attemsi counts -
24 MOSTOVI 2/1987/XXII
Corr. the Counts of Attems
(Res ni raziskano, katere slovenske končnice
in v katerih zvezah se v angleščini ohranijo, vendar
je kljub temu malo verjetno, da bi se ohranila slo¬
venska končnica pri tujih imenih. To bi pomenilo, da
bi sprejemali Angleži tuja imena (v našem primeru
nemška) prek slovenskega posredništva. Le zakaj
jih ne bi vzeli naravnost iz izvirnika?)
5. PREVAJAJ VSEBINSKO PRAVILNO!
39. ... naprej pa sledimo široki in izredno
razgledni poti okrog Tosca do Vodnikove
koče.
We continue on our way by a wide trail
offering a svveeping view * from the Tosc
range to the Vodnik hut.
Corr. ... by a wide and execptionally pa-
noramic trail around Tosc and as far as the
Vodnik Hut (/trail vvhich svvings around Tosc
to the Vodnik Hut).
(To je vsebinska napaka, ki je domači go¬
vorec, če se k njemu zatečemo po pomoč, ne
more popraviti. Ta namreč redno popravlja samo
jezikovno plat, ki pa je v našem primeru v redu. Za
vsebinsko stran vselej odgovarja prevajalec. Zato
nima smisla že vnaprej zamašiti usta morebitnim
oporečnikom, češ, prevod je »stoprocenten«, saj ga
je preveril domači govorec. - Isto velja za naslednji
primer.)
40. Nemški gorniki so se organizirali
leta 1874 v Nemško-avstrijsko planinsko dru¬
štvo - DOAV. Njihove sekcije, kranjska, trža¬
ška in beljaška, so v Julijcih urejevale poti in
postavljale planinske postojanke.
In 1874, German mountain enthusiasts
organized a German-Austrian alpine society
called D.u.Oe.A.V. Their branches in * Kranj,
Trieste, and * Bled maintained the trails and
built mountain huts in the Julian Alps.
Corr. ... Their branches in Carniola (ali
Ljubljana, ker je bil tu sedež sekcije), Trieste
and Villach (in malenkosten jezikovni popra¬
vek v nadaljevanju: marked paths and built
mountain huts)...
6. PREVAJAJ DOSLEDNO!
41. (Samo dvajset vrstic narazen najdemo v
istem angleškem besedilu različne zapise za isto
stvar.)
?: 1. Krnska Škrbina, 2. Krn notch, 3. Krnska
škrbina - a cut betv/een Krn and Batognica, 4.
Krn škrbina, 5. Krn škrbina.
(Predlagam, da se prva navedba v besedilu glasi
the Krnska škrbina (Krn Notch), v nadaljevanju pa
the Krnska škrbina - in nič drugega!)
42. ?: Bohinj lake, 3. Bohinj Lake, 3. the
Lake of Bohinj, 4. the lake of Bohinj.
(Vse to je sicer (verjetno) sprejemljivo (in v
posebno domoljubnih besedilih najbrž tudi »the
Bohinjsko jezero«) - samo ne vsa zmešnjava na
kupu v istem besedilu. Najbolje pa je, če vsi
sprejmemo in dosledno pišemo Lake Bohinj, in
podobno Lake Bled, Lake Cerknica, Lake Negova,
Lake Km, Lake Zbilje.
Naloga, da ustalimo angleške prevode sloven¬
skih imenskih zvez (tistih pač, ki se, vsaj delno, pre¬
vajajo), pripada ravno slovenskim prevajalcem. Da
bi ta cilj dosegli, moramo prevode uzakoniti in se jih
držati. Dokler pa bo seveda vsak prevajalec delal
po svoje in celo v istem besedilu uporabljal različne
možnosti, cilja ne bomo dosegli. - Tej sorod¬
no tematiko najdemo v VESTNIKU 1985, 1,
1-22, in1985, 2,8-31.
43. (Tudi člene je treba rabiti ali opuščati do¬
sledno; glej 3. zgled!)
44. Naše bralno občestvo je zvedelo za umet¬
niška dela Feliciana Ropsa, Fransa Masereela
in VVilliama Hogartha, kot tudi za stvaritve
Francisca Goya, Honoreja Daumiera in Van
Gogha iz prejšnjih obdobij.
?Our readers learned about the works of
art of F.R., F. M. and W. H. as well as of the
creations of F. G., H. D. and V. G. in earlier pe-
riods.
Corr. ... learned about vvorks of art pro-
duced by F. R., F. M. and W. H. as well as
those made by F. G_
(Ne menjaj besed za oznako iste stvari, ker
drugače bralec ne bo vedel (takoj), ali je v resnici
mišljena ista stvar. V slovenščini radi navajamo so¬
pomenke - v našem primeru stvaritve za umetniška
dela - ker sodimo, da kažejo na bogastvo jezika in
piščevo spretnost, angleščina kot premočrtni jezik
pa za poponoma istovetne stvari - v našem primeru
gre slej ko prej za slike - tega ne ljubi. Seveda tudi
ponavljanja istih besed ne ljubi, zato se izmaže s
kako nadomestno besedo, v našem primeru z those.
- Glede »nadomestnega that/(those)« glej
VESTNIK 1984, 1-2, 20-38; glede produced by in
made by v našem popravku pa glej zgled 37.)
MOSTOVI 2!1987/XXII 25
7. OGIBAJ SE GOSTOBESEDJA,
četudi te izvirnik zavaja k temu!
V angleščini velja jasno in jedrnato izra¬
žanje še vedno za odliko, drugače kot v slo¬
venščini, kjer smo ga po »briljantno« uspelih
šolskih reformah revolucionarno odpravili na
vseh razumniških ravneh. Zavrzimo skušnja¬
vo, da bi se v angleščini spustili na slaboumne
(pred)osnovnošolske formulacije, četudi mo¬
ramo zaradi tega izvirnik kar temeljito pre¬
delati! Naj raje naročnik primakne nekaj
odstotkov k honorarju!
45. Čez preval Čez Dol pridemo po lepo
speljani mulatieri do Zasavske koče na Pre-
hodavcih. S Prehodavcev se spustimo v Doli¬
no Triglavskih jezer in gremo po najbolj drago¬
cenem in najbolj občutljivem delu Triglavske¬
ga narodnega parka.
?We reach Zasavska hut on Prehodavci
by a well-designed mule track over the Čez
Dol pass. We descend into the Triglav Lakes
Valley from Prehodavci and walk through the
most precious and delicate part of TNP.
(V starih »zaostalih« časih so rekli, da se dva¬
krat v mlinu pove. V današnjih »naprednih« pa avtor
in prevajalec brez sramu ponavljata Prehodavce, av¬
tor dvakrat zapovrstjo zatrobi najbolj (kot da je na
zboru naravovarstvenih aktivistov, ki jih je treba in-
doktrinirati), z glagoloma se spustimo in gremo za¬
pelje prevajalca v ohlapno malopomensko gostobe-
sedje We descend ... and walk ... (kot da walk na
tem mestu sploh kaj dopolnjuje descend\), nekaj
šari z občutljivim delom, ki Slovencu, če si drzne iz
drugih virov slutiti kako ozadje (zgodovinsko,
finančno, estetsko, geološko, botanično, pravno,
politično???), morda še kaj pomeni, Angležu, ki na
tistem kraju najde samo kruto golo kamnito pušča¬
vo, pa nič.
Tovrstna besedila (namreč vodniška) so seve¬
da zmeraj neprimerno daljša kot naš zgled in je v
njih podobnih ponavljanj veliko. Čisto, smiselno ali
celo prijetno oblikovanje vodniških besedil ni lahko
niti v materinem jeziku. Pisec naj se zaveda, da je
treba važno stvar povedati na začetku in/ali na kon¬
cu stavka, ker sta ta dela najbolj poudarjena, in da
so nosilci ključnih točk vprašanja: kam (gremo),
kako (bomo tja prišli), kaj je tam in kaj bomo potem
počeli?
Pri ohlapno in preobilno zbesedovanem navodi¬
lu bralec/poslušalec ne ve, če ne bi vmes malo za¬
dremal ali se kako drugače otepel besedne popla¬
ve, ki ga ovira in muči na poti do jedra sporočila.
Predlagam popravek obeh besedil, tako izvirnika
kot prevoda:)
Corr. Čez preval Čez Dol pridemo po lepo
speljani mulatieri do Zasavske koče na
Prehodavcih. Od tod se spustimo v Dolino
Triglavskih jezer, najbolj dragoceni (in ob¬
čutljivi?) del Triglavskega narodnega parka.
(To obliko naj bi imel prevajalec v mislih,
preden pretopi besedilo v angleščino. Resnično je
nujno, da najprej prevede izvirnik v neko drugo slo¬
venščino (seveda samo v mislih, sproti), tako, ki je
»očiščena«, bolj »premočrtna« in zato angleščini
bližja. To je nekakšna vmesna stopnja, ki omogoča
boljši prevod. Z njo se odtrga od »preslovenskega«
izvirnika. V našem primeru da »počiščena« vmesna
stopnja takole angleščino:)
Corr. A well-designed mule track leads
via the Čez Dol pass to the hut Zasavska
koča na Prehodavcih. From there we descend
into the Triglav Lakes Valley, the most
precious part of TNP.
46. ?A short way before Vodnik hut when
the trail svvings around the pronounced edge
from the Southern side of Tosc to its vvestern
flank appears a classical and often-
-photographed vista of Triglav’s south side.
(Naporen stavek, ni kaj! A tak se je rodil že
avtorju, in prevajalec ga ni niti malo prevzgojil. - Če
poravnamo še spotakljive jezikovne grbine, ki
seveda tudi mučijo bralca in mu meglijo pregled -
glej 2, 4, 9,14 - naj bi se prevod glasil:)
Corr. A short way before the Vodnik Hut,
when the trail svvings around the pronounced
SW ridge of Tosc, there appears the classical
and often photographed vista of the Triglav
south face. (/of the south face of Triglav.)
(Ali ima svojo besedo zraven premajhno pozna¬
vanje stvari in od tod zatekanje v preveč dobeseden
prevod, češ, nekaj bo že pomenilo?!)
47. ?The longer route svvings right to the
Uskovnica pasture. It continues from there
over the Trstje pasture.
(Besedi from there sta odveč. Pametno pa je
stavka združiti:)
26 MOSTOVI 2/1987/XXII
ali: ... to (the) Uskovnica, continuing
over...
48. ?This exceptional location gives the
amphitheatre of Zadnjica the appearance of
one of the vvildest and calmest parts of TNP.
(Zakaj location? Zakaj ne kratko:)
Corr. Thus the amphitheatre of Z. is given
the exceptional appearance of one of the
most rugged yet peaceful parts ...
(Glede popravkov v drugem delu stavka glej 11.
zapoved.)
8. STILIZIRAJ ČIM MANJ »»OSEBNO«
(SUBJEKTIVNO) IN ČIMBOLJ
»STVARNO« (OBJEKTIVNO)!
50. a) Naša zgodovina/literatura/
/znanost
?Our history/literature/science
corr. Slovene/(Yugoslav) history/literatu-
re/science
(V znanstveno-tehniški angleščini prevladuje
težnja po stvarnem (objektivnem) do tolikšne mere,
da izvečine ni več pravega prostora za subjektivne
izraze kot mi in naš. (Glej tudi 26: ?We have arran-
ged ...; toda pri 45 ostane vre descend zaradi do¬
mačnosti stila.)
Medtem ko Slovenci docela naravno in za naše
potrebe dovolj natančno uporabljamo naš, kot je
zgoraj v navedku, pa Angleži sodijo, da our na tem
mestu ni v duhu angleščine (»not in accordance
with the špirit of the language«).
To sicer ne drži stoodstotno, ker v (zanosnem)
domoljubnem besedilu tudi Anglež in Američan re¬
četa in zapišeta our (»our miners«, »our Republic«).
Vendar je v stvarnem nečustvenem slogu razlika
med jezikoma dovolj pomembna, da se moramo na¬
njo opozoriti.
Veljati bi moralo tudi nasprotno. Če Anglež
(Američan) s svojega osebnega (domovinskega?)
stališča govori in piše English (American) history/li-
terature/science, bi morali to prevesti v slovenščino
kot naša zgodovina, etc., če nočemo vnašati v slo¬
venščino angloameriških prvin; pri tem pa tokrat po¬
meni naš nekaj bistveno drugega kot zgoraj v na¬
vedku, pač v skladu z drugim vsebinskim izho¬
diščem.
Seveda običajno ne prevajamo tako, ker smo
se navadili reči naravnost angleška/ameriška zgo¬
dovina/itn. Morda slutimo, da bi se naš lahko po¬
mensko prilagajal izhodiščem v nedogled in da zato
le ni tako enoumen in natančen, kot se zdi v izvirni
slovenščini. (Naš, se zdi, je rezerviran samo za slo¬
venski. Le zakaj se ne domislimo, da bi ga tako pre¬
vajali v angleščino?))
b) Naša dežela je bogata z gozdovi.
?Our country is thickly vvooded.
Corr. Slovenia is ...
(Our country ni angleška zveza. Angležu zbuja
nejasna domoljubna namigovanja, ki pa v vsakem
primeru gotovo niso umestna.)
51. (Poglejmo, kakšno široko paleto angleških ref¬
leksov lahko sproži slovenska zveza pri nas, kadar
jo prevajamo s konkretno navedbo tega, kar je miš¬
ljeno!)
a) (v Sloveniji itn.) (here) in Slovenia/
/Yugoslavia/Gorenjska/Bohinj/Maribor/in
this country/ in this town/at the faculty, etc.
(kar je pač mišljeno in kot je smiselno
glede na sobesedilo);
b) (na deželi) here in the country;
(v mestu) here in town;
c) (na vasi) in ourvillage;
(doma) in the/ourfamily;
(»ostani pri nas«) stay with us; stay iri our
house; stay here.
(Pri c se vtihotapljata v prevode our in us, ker
se slog in vsebina nagibata v domačo prisrčnost. -
Sicer pa navedki zgovorno kažejo, kako malo pro¬
stora je za with us, ki bi ga nekateri prevajalci radi
banalno enostavno uveljavili v vseh primerih.)
52. Pot nas pelje mimo jezera Jasna (na
zunanjo mejo TNP nas tu opozarja velika ta¬
bla) do mostu pod hotelom Erika (oznaka za
notranje območje TNP).
?The route takes us past the lake Jasna,
vvhere we are reminded of the outer boundary
of TNP, to the bridge belovv the Erika Hotel,
vvhere we notice the sign of the central area of
TNP.
Corr. The route passes Lake Jasna,
vvhere there is a signpost marking the outher
boundary of TNP, and in 10 minutes reaches
the bridge belovv the Erika Hotel, vvhere
another signpost marks the central area of
TNP.
(Osebnostni slog se resda najde v časopisnih
turističnih kotičkih (»Namig tedna«, s predlogom za
nedeljski izlet) in preprostih domačnostnih vodni-
čkih. Toda širše sobesedilo, iz katerega je naš na¬
vedek, je formalno, zato naj bo tak tudi prevod:
stvaren, objektiven, »materialističen«, skratka - an¬
gleški!)
MOSTOVI 2/1987/XXII 27
53. (Narava stvari včasih zahteva obrnjeno za¬
poved: »osebno« v angleščini in »stvarno« v slo¬
venščini. - Na primer pri opisovanju razgleda:)
... na levi Špik in Ponče ...
... Špik and the Poncas are to our/the
left...
54.1. (V tej zvezi se pogosto pojavlja
vprašanje trpnika v angleščini, češ ali ni to iz¬
razito »objektivna« poteza v primerjavi s slo¬
venščino. Je! Toda marsikje je trpnik docela
naraven tudi v slovenščini, na primer: Zdaj, ko
je vse izgubljeno ... ali Prošnja mora biti napi¬
sana čitljivo, najbolje je, da je natipkana', in marsikje
je tvornik naraven v angleščini, na primer: Lift
receiver. Put penny in slot. Stvar je zapletena in je
tukaj niti v osnovnih črtah ni mogoče skicirati, ker bi
zahtevala posebno študijo. Pavšalna šablonska
namigovanja pa niso primerno navodilo za pre¬
vajanje.
Naj opozorim samo na slovenski navidez¬
ni tvornik, ki je vsebinski trpnik in ga zato lah¬
ko prevajamo z angleškim trpnikom, kaže pa
se:
a) v prvi osebi množine:
Bombico (na kuhalniku) zamenjamo takole:
najprej odvijemo gorilnik... - The cartouche
should be/is changed in the follovving way:
first the burner is unscrevved ...
Kako opravimo servis na avtu? - How is a
car serviced?
b) v tretji osebi množine:
Nerad čakam. Raje vidim, da me čakajo. -
I hate waiting. I prefer being vvaited for. (Glej
tudi 66.)
c) v drugi osebi ednine:
Ko vdevaš nitko v šivanko... - When a/the
needle is threaded... (/When you thread a
needle...)
če moraš še enkrat vdeti nitko v šivanko
In čase the needle must be re-threaded ...
č) kot brezosebni povratni glagol:
Tako se (brez truda) vdene nitka v šivan¬
ko! - This is (the way) how to thread a needle
(vvithout toil)/how a needle is threaded ...
Tako se delajo žganci! - This is how žgan¬
ci (zhgantsi) is made.)
Kar se ne da pozdraviti, je treba potrpeti.
- What can't be cured, must be endured.
d) kot brezosebni stavek:
Tega ni mogoče storiti. - That can’t be
done.
V tem primeru je treba nitko še enkrat vdeti.
- In the latter čase the needle must be re-threaded.
II. (Zelo pomemben pripomoček za objektivno
prevajanje slovenskih subjektivnih stavkov so ab¬
straktni (akcijski) samostalniki, zlasti ko zavzemajo
osebkovo mesto v stavku. Gre za tipičen angleški
pojav. Namesto tega samostalnika običajno najde¬
mo v slovenščini glagol.)
Žuželke razporejamo po nalsednjih kriteri¬
jih...
The classification of insects depends on the
follovving criteria ...
(Glej tudi 30 in 29).
9. NABIRAJ Sl SPLOŠNO ZNANJE IN
UPORABLJAJ PRIROČNIKE!
55. ... v okviru starejše železnodobnih
(halštatskih) kultur...
*... during the Late Iron Age (halstat)
culture...
Corr. ... during the Early Iron Age (Hall-
statt) culture ...
(Tu je že slovenski avtor naredil neljubo
napako; v oklepaju bi morale stati besede »to je
halštatske«. Seveda se mu stavek potem ne izteče,
toda tega si je sam kriv. Navajati bralca na misel, da
je halštatskih kultur več kot ena, je znanstveno
nevzdržno. Prevajalec te iste napake ni naredil, ker
uporablja besedo »halstat« prilastkovno, v tej
funkciji pa slovnično število besede ni razvidno.
Toda naredil je dve drugi: »starejša« ni »Late«
marveč »Early«, in »halštat/halštatski« se piše
»Hallstatt«.
Razumljivo je, da so te zadeve za nas, ki nismo
hodili v angleške srednje šole, težke. Toda za to so
na voljo slovarji in enciklopedije.)
56. Svetolucijsko kulturo je v Posočju
nasledila mlajša železnodobna (latenska)
»idrijska« kultura.
In the Soča Basin, the Sveta Lucija cultu¬
re was follovved by the so-called »Idrija«
culture, vvhich belonged to the *Early Iron Age
(laten period).
Corr.... belonged to the Late Iron Age (La
Tene period).
(Istovrstna napaka kot pri 55, le besede je
treba obrniti: »mlajša« je »Late«, in »laten« se piše
»La Tene«.)
57. ... streha je napravljena na »čope«;
»čopasta« streha ...
??? ... crest-shaped roof; ??? crested
roof
28 MOSTOVI 2/1987/XXII
Corr. ... to (the) Uskovnica and continues
over...
Corr. ... the roof has hipped gable ends; a
hipped gable end roof...
(SSKJ docela ustrezno razlaga pojem »čop« v
zvezi s streho, sliko take strehe najdemo v slikov¬
nem besednjaku The English Duden in zraven pripis
»hipped gable end«. V angleška sobesedila se
bodo poleg navedenih bržkone prilegle še zveze kot
»a roof with/having (a) hipped gable end(s)«. Slej
ko prej pa velja tudi tu, kot povsod, da ne škodi po¬
vprašati avtorja.)
58. Baumbachov Zlatorog
Baumbach’s ?Goldhorn
Corr. Baumbach’s Zlatorog
(Baumbach je svojo izvirno nemško pesnitev
naslovil Zlatorog. Slovenskega imena ni spreminjal.
Ni razloga, da se ne bi pesnitev tako imenovala tudi
v angleščini. Z »Goldhornom« samo zabrišemo
identiteto pesmi in identiteto izvirne slovenske
pravljice. Nič pa ni narobe, če za angleškega bralca
v oklepaju ali na kakem drugem ustreznem mestu
pripišemo »Goldhorn« kot razlago imena Zlatorog.)
10. POSVETUJ SE Z AVTORJEM!
Pri ozko specialnih besedilih iz strok, za
katere nisi strokovnjak, boš drugače naredil
resne vsebinske zdrsljaje. Avtor te mora oskr¬
beti tudi s točnimi angleškimi znanstvenimi iz¬
razi, saj je velika verjetnost, da sam uporablja
angleško znanstveno literaturo svoje stroke.
Priporočljivo je, da avtor prebere tvoj prevod,
preden gre v tisk.
Lahko pa se znajdeš v zadregi pri preva¬
janju tipičnih slovenskih stvari, zlasti etno¬
grafskih, pa tudi gospodarskih, političnih, kul¬
turnih, zgodovinskih. Če drugega ne, ti avtor
vsaj razloži, za kaj gre, da ne boš padel v jamo
naše 14. zapovedi (Ne prevajaj stvari, ki jih ne
razumeš!).
59. Češnjani
the villagers of * Češnjan
Corr. the villagers of Češnjica (v Bohinju)
(Pri nenavadnih krajevnih izpeljankah, ki jih je v
slovarjih težko najti (četudi jih je v Krajevnem leksi¬
konu Slovenije večina navedenih), premaga uspeš¬
no avtorjevo pojasnilo vse ovire.)
(Glej tudi 55-57 in 19b.)
11. POSVETUJ SE Z DOMAČIM
GOVORCEM ALI VSAJ S KOLEGI!
Kdor je kritičen do svojega dela, ve,
kakšno neprecenljivo pomoč in jamstvo mu
lahko da tak posvet.
Izredne vsesplošne idiomatičnosti an¬
gleščine se v naših šolah ne moremo naučiti.
Kdor tega ne verjame, naj še enkrat pogleda
26. zgled in si natanko izpraša vest, ali mu je
iz lastnega znanja in iz rabe slovarjev docela
jasno, da preserve ne rabi pridevnika clean,
medtem ko ga keep vsekakor mora imeti
{preserve + object; keep + object + object
complement - po teh formulah se ravnata
naša glagola).
Še bolj pretanjen je naš 48. primer. Pred¬
lagani popravek v drugem delu stavka izhaja
iz pomenskega nesozvočja med vvildest in
calmest. VVild scenery je sicer čisto dobra
zveza, ker implicira raztrgane grebene in
prepadne stene, ?calm scenery pa je na tem
mestu vprašljiva, ker implicira, recimo, mirno
površino jezera; s tem v nasprotju wild nena¬
doma lahko namiguje na hrup, torej na nevihto
in vihar; in tako se znajdeta na kupu kar dve
močno nasprotujoči si lastnosti, skrajno
nevihtno//viharno (vvildest) in izredno zatišno
(calmest), na istem mestu v stavku. »(Eden)
najmirnejših (kotičkov)« v izvirnem sloven¬
skem stavku ima v mislih odsotnost civilizacij¬
skega hrupa, torej »tih, odmaknjen, malo
obiskan«, in tak naj bi bil »peaceful«. Wild and
peaceful parts/scenery bi bilo zdaj kar v redu,
ko ne bi bilo treba vsega skupaj postaviti v
presežnik. Tu pa nastopi slovnično-stilistično
nesozvočje: ??One of the vvildest and yet
most peaceful... Pametno je torej nadome¬
stiti wild z rugged, ki tvori presežnik na isti
način kot peaceful : »one of the most rugged
yet peaceful parts ...«
Ni nujno, da se s temi izvajanji vsakdo strinja.
Nujno pa je, da popravi prvotni prevod, ali - če
je sam prevajalec tega stavka - ne prevede
tako.
12. POPRAVI OČITNE NAPAKE,
NEUMNOSTI IN DVOUMNOSTI IZVIRNIKA!
Ne izgovarjaj se, da za to nisi najet (torej
plačan) ali kompententen, in ne vali krivde na
MOSTOVI 2/1987/XXII 29
avtorja, lektorja, urednika in tiskarja sloven¬
skega besedila, ki si ga dobil v prevod, ker
to ne pelje nikamor. Imej pred očmi svoj domo¬
ljubni cilj: predstaviti nekaj slovenskega tuj¬
cu, toda v užitni obliki! (Z avtorjem, lektorjem,
urednikom in tiskarjem poračunaj privatno -
ali če hočeš tudi javno - kasneje!)
60. ?Apnenčeve alge se nahajajo v Li-
panskih vratih, zahodno od Mojstrane in dru¬
god.
?Limestone algae can be found in Lipan-
ska vrata, west of Mojstrana, and elsevvhere.
(Avtor in prevajalec sta zagrešila isto dvoumje:
ne vemo natanko, kaj pomenijo besede »zahodno
od Mojstrane«: ali navajajo lokacijo Lipanskih vrat,
ki da so zahodno od Mojstrane, ali navajajo dodatna
najdišča alg. Seveda je avtorjeva krivda prva in ve¬
čja. Ne moremo se načuditi jezikovni (»se nahaja«)
in vsebinski (zakaj ni navedel enako točnega kraja/
/krajev zahodno od Mojstrane, kot so na Pokljuki
Lipanska vrata, in kaj za božjo voljo pomeni »in
drugod«!) malomarnosti njegovega podatka. Če
prevajalec ne ve, da so Lipanska vrata daleč južno
od Mojstrane (in da Mojstrana kot izhodišče za do¬
ločitev lokacije Lipanskih vrat sploh ne pride v po¬
štev) in da je druga navedba zgoraj res novo naha¬
jališče alg, je prav, da vpraša avtorja ali vsaj pogle¬
da na zemljevid. Na avtorjev račun pustiti dvoumje
ni dobro; najprej iz razlogov, ki sem jih navedel v
kratkem uvodu pri tej zapovedi, še bolj pa zato, ker
bo slabosti prevoda, tudi vsebinske (!), vsak prilepil
prevajalcu in ne avtorju.)
Corr. L. a. can be found in the Lipanska
vrata, in some places west of M., and
elsevvhere.
Ali radikalneje: L. a. can be found in the L.
v. and in some places west of Mojstrana.
61. V knjigi TRIGLAVSKI NARODNI
PARK (Bled 1985) beremo:
??? ... po tej poti so nosili Bohinjci
na prodaj tudi mlečne izdelke, predvsem ku¬
hano meso in sir (str. 188.)
(V tem primeru bi morali stavek preoblikovati
(recimo: »... na prodaj mlečne izdelke, zlasti sir, pa
tudi kuhano meso ...« - pač glede na sobesedilo)
ali pa »kuhano meso« črtati (torej ga sploh ne pre¬
vesti) ali pa vprašati avtorja za modro razsodbo.
Veliko prevajalcev zavrača to moje stališče z
ogorčenim vprašanjem: »Pa smemo to napraviti?«
Moj odgovor: »Ne samo smemo, MORAMO!!! Ali naj
debelokožno dajemo svojo domovino v posmeh
široki neslovenski javnosti, ki ji je prevod
namenjen?«)
62. ?Ovce priženejo na planino ob Kresu,
24. junija. Tam ostanejo 70-80 dni, do malega
šmarna (8. september) (Str. 161.)
(Tristo kosmatih! Če gredo ovce gor 24. junija
in dol 8. septembra, je to natanko 77 dni. Zakaj
opletanje z omlednim podatkom 70-80 dni? - Seve¬
da, avtor ima za bregom nekaj drugega. Ampak po¬
tem naj tisto pove! - In kako je lektor razsodil, da
se Kres piše z veliko, mali šmaren pa z malo?)
63. ?Zgornji in Spodnji Kozjek na Mežakli
sta planini vasi Lazi nad Gorjami.
Na Mežakli imajo svojo srenjsko planino gos¬
podarji gorskega naselja nad Gorjami - Laze,
to sta planini Zgornji in Spodnji Kozjek (Str.
157.)
(Kdo je kriv, da si v knjigi sledita dva skoraj
identična odstavka? Jasno je kot beli dan, da obeh
ne bomo prevajali! - Indentiteta pa seveda ne
zajema imena vasi, ki je zdaj Lazi zdaj Laze! Za
popravljanje take malomarnosti si lahko prevajalec
priračuna dodaten honorar.)
64. ??Med (razložena naselja) lahko pri¬
štejemo zaselke v Lepeni... Radovno v Bohi¬
nju pa vasi Spodnje in Zgornje Gorjuše...
(str. 140)
(Kako neverjetno zanikrn slovenski izvirnik!
Med »Radovno« in »v Bohinju« mora biti vendar
vejica! Prevajalec je, žal, prevedel naravnost:
»... Radovna in Bohinj...« - Jokaj, ljubljena
dežela!)
65. Pa tudi osrednji slovenski dnevnik zelo
domiselno skrbi za »pravilno in popolno informira¬
nje javnosti«;)
?V italijanskem mestu Carboneri bli¬
zu Barija je bila 20. oktobra 1943 ustanovlje¬
na Prva prekomorska brigada. V njej so bili
internirani jugoslovanski rodoljubi in ujeti bor¬
ci NOV iz Slovenije, Hrvatske in Črne gore.
(Delo, 20. okt. 1986, str. 6, spominski kotiček.)
(Kako naj to pravilno prevede prevajalec, ki
nima širšega zgodovinskega znanja o tistih dogod¬
kih? Če bo prevedel dobesedno, bo nastala velika
neumnost. Dolžan je torej besedilo smiselno urediti
(spremeniti ali dopolniti). To je edino zdravilo, četu¬
di v zanemarljivo majhni dozi, zoper notorično slo¬
vensko jezikovno malomarnost. - V bolj zapletenih
primerih, če prevajalec le posumi, da je na tankem
ledu, se mora seveda posvetovati z avtorjem.)
30 MOSTOV! 2/1987/XXII
66. ???Vsekakor so se gorenjski milični¬
ki v zadnjem času dobro izkazali. Včeraj po¬
noči so pred videoteko Vauda na Bledu na¬
padli 34-letnega Mujaga Buniča in mu vzeli
400 tisoč dinarjev. Kmalu so prijeli 24-letnega
A. B. in 31 -letnega M. Z., ki sta osumljena na¬
pada na Buniča.
(Delo, 30.10.1986, str. 12.)
(Z zadnjim stavkom se stvar nekako uredi in
občanu se poležejo lasje po prvi skrbi, da bi nemara
moral na milici prijaviti - miličnike! Zabaven časo¬
pis, tole Delo, ni kaj! Lahko si prihranite denar za
Pavliho.)
(Avtor je na nepravem kraju načel tisto, o če¬
mer govori tudi ta spis pri 54.l.b.)
13. NE PREVAJAJ NAMIGOVANJ, KI JIH
TUJEC NE MORE RAZUMETI!
67. Rombon, prizorišče znanih in hudih
bojev v 1. svetovni vojni.
?Rombon, the scene of well-known bitter
fighting during W. W. I.
Corr. R., the scene of bitter fighting ...
(Če so ti boji znani nam, niso nujno znani tujcu,
ki je zrasel v drugačnem (zgodovinskem) okolju. Ne
vsiljujmo mu občutka, kot da bi moral nekaj kar
vedeti. To pušča nedorečen, meglen vtis in v
ničemer ne prispeva h konkretni informaciji.)
(Glej tudi 45.)
68. Na desnem in levem bregu doline
leže značilne trentarske domačije.
?On both sides of the valley lie the typical
Trenta farm houses.
Corr.... lie typical Trenta farm houses.
(Če tujec prvič sliši za »značilne domačije«,
prevedimo, prosim, brez the, ker se bo drugače
počutil kot teslo, ki si ne zapomni, kar mu je bilo
nekoč že povedano. - Določni člen ima pač lahko
tudi »namigovalno« (namreč anaforično) lastnost,
ki spada med njegove osnovne pomene, in preva¬
jalec mora to vedeti!)
14. NE PREVAJAJ STVARI, KI JIH NE
RAZUMEŠ!
(Glej 57, kjer sta ugibanje in napačna analogija
rodili docela zgrešen prevod!)
15. PREVAJAJ S ČUTOM ZA TUJCA!
69. proti dnu Malega in Velega polja
?to the bottom of Malo and Velo polje
Corr. to the bottom of Malo polje and Velo
polje
(Pri prevodu, opremljenem z vprašajem, bo
tujec mislil, da je prvi zadevi ime samo »Malo« in ne
»Malo polje«.)
(Glej tudi 67 in 68.)
16. NE PREVAJAJ, KADAR Sl UTRUJEN!
70. Koritnica je najbolj zahodna doli¬
na...
???Koritnica the eastemmost valley ...
Corr. Koritnica is the vvesfemmost valley.
(Če si utrujen, teh napak ne opaziš niti pri kori¬
giranju tiskarskih odtisov.)
17. PRAVILNO BERI SLOVENSKO
BESEDILO!
71. a) (Cerkev Sv. Janeza ob Bohinj¬
skem jezeru) je (bila) povečana z vhodno lopo
(18. stoletje).
... and in the eighteenth century an * ea-
stern portico was added.
Corr.... century a portico was added.
b) Naprej hodimo po cesti...
* First we take the road ...
Corr. We continue by the road ... /One
should continue by the road ...
(V naglici je prevajalec videl »vzhodno«, kjer
piše »vhodno«, in »na/prej« namesto »naprej«. Veli¬
ko škode seveda ni, le tujec bo pri Sv. Janezu za¬
stonj iskal vzhodno lopo. Besede »vhodno« ne pre¬
vajamo, ker je zaobsežena v »portico«. - Naglica
ponavadi ni zdrava, kot pravi stara ljudska
modrost.)
(Glej tudi 70.)
18. PRIPRAVI ZA TISKARNO BREZHIBEN
ROKOPIS!
Ne zanašaj se, da bo tehnični urednik na¬
redil vse, kar od njega (morda neutemeljeno?)
pričakuješ! (Kakšno stvar bo prezrl, marsiče¬
sa se ne bo niti zavedel, četudi bo večino na¬
redil vešče in strokovno. Toda zato ni treba,
da mu kar en bloc odrineš to delo, zakaj tudi
sam moraš poskrbeti za čim lepši videz natis¬
njenega besedila, ki je tudi tvoje delo.)
MOSTOVI 2/1987/XXII 31
Ne pričakuj, da bo stavec uganil, kaj si
mislil! (Res so stavci zelo prevejani, toda ne¬
razločne in dvoumne čačke si bo lahko stavec
razložil tudi čisto drugače, kot bi ti rad - če mu
boš vsa potrebna navodila sploh dal, kajti kdo
ve, če se ne zanašaš preveč na tehničnega
urednika.)
Ne misli, da je oportuno, vnašati zakasne¬
le popravke v krtačne odtise! (Take zmote
delo samo podvojijo ali potrojijo, da o dodatnih
stroških ne govorimo. Zato ne poslušaj priga-
njavcev, ki danes prinesejo besedilo in hočejo
včeraj že izgotovljen prevod.)
19. KOREKTURE OPRAVI VESTNO!
Ne zehaj zraven in ne spi! Če gre za šte¬
vilke, imena ali drugačna »trda dejstva«, jih
preverjaj po rokopisu ali celo po izvirniku, dru¬
gače bo natisnjena stvar kasneje neuporabna.
20 . ?
Poslednjo zapoved si pripiši sam glede na
svoje izkušnje in spoznanja.
In če smem kot avtor tega spisa izrabiti
pravico prve besede, si bom to mesto zapolnil
z meni najdražjo zapovedjo, ki je nikomur ne
vsiljujem, saj je čisto drugačna kot prejšnje in
je samo osebno izpovedna:
LJUBI SVOJO MATERINŠČINO KAKOR
SAMEGA SEBE, DA BOŠ DUHOVNO GLO¬
BOKO ŽIVEL IN Tl BO TOPLO PRI SRCU!
Z nobenim drugim jezikom se ne moreš
tako poistovetiti kot s tistim, v katerem si se
rodil in se izšolal (bom and bred). V nobenem
drugem ti niso dostopna taka duhovna pro¬
stranstva in v nobenem drugem si ne moreš
dati duška tako sproščeno in tako do dna kot
v svojem.
V nobenega drugega ne moreš tako učin¬
kovito prevajati!
Zato izmed vseh jezikov ljubi, spoštuj in
izpopolnjuj predvsem svojo materinščino!
Kljub vsemu!
In navljub vsem!
Za slovo pa še vprašanje: Ali mislite, da
se po svojih neskončnih nadležnih podrobno¬
stih prevajanje lahko primerja z visoko tehno¬
logijo v drugih strokah?
To vprašanje muči mnoge prevajalce,
vendar nanj ni varno odgovoriti. Razen po eni
strani:
Kot se zaradi slabega tehničnega računa
in izvedbe podre most, tako se zaradi slabega
prevoda lahko podre ugled domovine.
Torej na delo!
Leon Krek
Vzročnost v angleščini in slovenščini
I. del
Causality in English and Slovene, Part One
Causative relation being one of the elementary relations in natural languages often raises
problems to translators of English and Slovene. Moreover, causativity includes some nuts to
crack, not being self-evident. This tribute mainly concerns the semantic and the syntactic
distinctive features of the causative relation which on the one hand shows implicit nature
vvhereas on the other it manifests particular markers of causativity, such as conjunctions,
adverbs, and prepositions. Part One of this article deals with logical analysis of »cause and
effect«, the difference betvveen cause and reason, entering the »causative-verbs« topič. Part
Two deals with explicit causative coordination and subordination, where markers of the said
type are present.