Žt. 14Q.      ____________________V Gorici,
Ithaja trikrat na teden, in sicer t torek, Četrtek In soboto ob 4. uri popoldne ter itane po poŠt pTpjemana ali v Oorioi na dom poiiljana:
V89 leto      ........15 K
¦/,...........10   *
V.......... .  .   5   »
Posamično Številke stanejo ID vin.
..SOČA" ima naslednj^kredne -prilog«: -Ob itfr*» ,(¦!„ letu ..Kažipot po fiorilkem in GrafiiSJanshem" in „&aiipot po Ijubljant in kranjskih mestih", dalje dva krat v letu »Vozni red Irleznic.  parni kov in poštni! Mi" ter mesečno prilogo »Slovenski TeDnlk".
Naročnino sprejema Mpravništvo v Gosposki ulici 5t<>v. 7 I. nadstr.. v »Goriški Tiskarni« Jl Gabržček Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah č> tbkano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat I a v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večjo črke po prostora. — — Keklaine in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.                                      t
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič, v Gorici;
v soboto dne 7. decembra 1907.
Tečaj XXXVII.
»Vse za narod, svobodo in napredek U   Dr. /C. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki uliot 3t. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12.' dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in piaznikihod9.dol2.' dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
ffaroCnino in oglase je plačati loco Gorica
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in droge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj .se pošiljajo ]9 opravniltvo.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« Vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Sočac in >Primoreo« se prodajata v Gorici v naSih knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sohwarz v Šobki ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekaliSču Jo s. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici,!. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici St. 22; v Trsta v tobakami Lavrenčič na trgu deiLt Caserma.
T.I.IO« M. M. -            .Gor. Tiskam.. A. OrtrKek (odgov. J. FabSič) tiska in nO.
Regulacija Soče.
(Konec.)
K temu poročilu pridodajemo, da je proračunjenih 5.548,100 K za regulacijo Soče, Tera in obmejne Idrije, za k tej regulaciji spadajoča obrambna dela pa 483.300 K; sku-jmj torej je proračunjenih stroškov 6,031.400 K. Kar se tiče Soče, je obsežena v tem regulacija od. Gorice-Podgore do izliva v morje.
Iz vsega tega je razvidno, kako na široko in s kakimi troški je zasnovano delo vlade v furlanski nižini naše dežele, Vse lepo in prav — ako bi ne bil pri tem popolnoma y neoiar puščen ves slovenski del dežele. Pripominjamo, da je ta prvi čin napovedane vladne akcije vzbudil med slovenskim prebivalstvom precej ?stro nevolje. Mislimo, da po vsem opravičeno, kajti tu je bilo govora edino le o regulaciji Soče v nižini — gorenjega toka, ki že desetletja čaka tako potrebne uravnave, ni pri tem nihče omenil. Preudarilo se je vse natanko, kaj treba storiti v nižini, pritegnilo v uravnavo tudi Ter in Idryo in nadalje se hoče napraviti Sočo proti izlivu tudi plovno. Torej vse, kar le mogoče, naj se stori s Sočo v nižini — kaj pa naj bo s Sočo v gorah, za to se ni zmenil pri tem živ krst.
Vsled tega ne moremo misliti, da ima vlada namen, lotiti se resno regulacija Soče v gornjem toku. Potrjuje nas v tem mnenju dejstvo, da se je, kakor že omenjeno, uravnavi; določila le od Gorice-Podgore do izliva v morje, in pa veliki stroški. Potem pa tudi dejstvo, da vlada ni kazala nikdar prave volje poskrbeti za regulacijo Sočinega gorenjega toka. Gorenji tok Soče se je imel uravnati že leta 1895. Takrat je odnesla Soča cesto od Soškega mesta do Tolmina. Občina je pro-sila podpore, katere pa ni dobila ona, mar-| več glavarstvo, ki je dalo napran* s to podporo po inženirju Aronu načrt, U je bi) pa v zasmeh vsaki taki napravi. To je storila vlada za gorenji tok Soče in drugega nič.
Samo po sebi se sklepa, da so imeli prav  oni,   ki  so   zahtevali  dva hidravlična
urada, enega za dolenji, drugega za gorenji tok Soče, katera dva urada naj bi hkratu delovala, Če že res ni bilo mogoče začeti z regulacijo Soče pri izviru ter jo skončati pri izlivu, če bi imeli dva hidravlična urada, bi se bila tudi gori opisana nova akcija vlade razdelila na delokrog obeh hidravličnih uradov, in imeli bi proračune za regulacijo celega toka reke in zagotovilo, da se ta tako velika gospodarska potreba naše dežele udejstvi.
Tako pa sodimo, da je regulacija gorenjega toka naše deželne reke le na papirju, da se je postavila tje v to svrho, da ni bilo potreba ustanoviti še drugega hidravlčnega urada. Naše ljudstvo dela k temu opravičene pikre opazke, češ, za Furlane vse, za Slovence nič. Slovenska obmejna straža je prezirana in zanemarjena. Vlada poznata zvesti rod le v skrajni sili, ali da bi mu gospodarsko pomagala, tega pa ne. Celo sedaj, ko pošilja vedno več kanonov in pušk proti laški meji, postopa vlada tako pristransko v naši obmejni deželi, in to celo pri taki nujni splošni potrebi.
Glede na vse to vprašamo Njihove Ekscelence ministre, trgovinskega, poljedelskega, vojnega in za notranje posle:
1.    Ali je Njim znano, da je nastalo med slovenskim prebivalstvom naše obmejne dežele mnenje, da se pač misli regulirati dolenji tok Soče, gorenji pa ali kdo ve kdaj, ali nikoli, m to vsled enostranske izvršitve deželnozborske^a sklepa z dne 24. junija 1901. in vsled načrta in proračunov za u.-avnavo Soče, Tera in Idr<je meseca oktobra t. L?
2.  Ali hočejo ukreniti Njihove Ekscelence vse potrebno, da se nam da popolno zagotovilo za regulacijo gornjega toka Soče, ki je potrebna istočasno s spodnjim, kar naj se izvrši z takojšnjo ustanovitvijo drugega hidravličnega urada v naši deželi?
DOPISI.
Iz ajdovskega okraja.
Iz firnlfi, dne 2./12. 1907. — Preteklo pomlad so se vršile za črniško županijo občinske volitve. Po volitvah se je radi nepravilnosti napravila na pristojno mesto pritožba. Več mesecev se je stvar vlekla, ali rešitve na pritožbo le ni hotelo biti od nobene strani. Novo izvoljeni starešini iz občine Črniče, kateri so z dušo in telesom vsi klerikalci, postali so radi rekurza od dne do dne nestrp-nejši. Bali so se, da se volitve namreč razveljavijo, ker potem z Bogom odborniška dostojanstva, in kako bi bilo lepo zraven še, ker bi šli pred vsako sejo vprašat vedno nervoznega dehanta, kako in kaj naj „regirajou, da bodo g. dehant bolj zadovoljni in dobre volje.
Ta nestrpnost radi večnega čakanja, strahu in trepeta, je prikipela do vrhunca, in predpretekli pondeljek so jo odmarširali bučki pod vodstvom nekega zelo brumuega in „fr-bacega" Zana v Gorico na c. kr. okrajno glavarstvo poizvedet, kako in kaj bo z rekur-/,oui. Le Ušajček spod cerkve je ostal doma, čudno da ni capljal tudi op za njimi. Informirat so se šli novoizvoljeni črniški starešini, aH bodo mogoče prve volitve potrjene in re-kurz zavrnjen, in oni ostanejo lepo na odbornikih stolcih. Kako bi bilo to prijetno, posebno, kadar bi šli k dehantu ga vprašat za svete, kako bi bilo luštno, ko bi se o^tej priliki nervoznemu dehanm malo vsaj za trenutek obraz razjasnil. In zraven tega bi bil vc-leučeni patentirani klerikalec postal celo ?m-pan: namreč Zan. Joj, joj, joj, kako bi bili, gospoda dehant in kaplan tega vesela.
No, nekateri hudomušneži pa hočejo drugo vedeti. Da so Šli novoizvoljeni starešini namreč na c. kr. okrajno glavarstvo se g. c. okr. glavarju predstavit, češ, saj smo „fejst fantje", torej naj se prve volitve po-trde in rekurz zavrne. No, pa človek obrača, Bog obrne; hitro potem, ko so bili možje na c. kr. okr. glavarstvu, je prišel rekurz rešen in prve volitve ovržene. Lozar pa je rekel:
»Doli so pej že videli, da  ti možje niso za ta meštir".
Torej nič ni pomagalo, da so romali v Gorico, niti to ne, da so se pred priporočili vsem svetnikom in svetnicam za dober izid. Tudi da sta se v Gorici prezentirala učeni „Zana in še boj učeni in zbrihtan „Karlo Krnilov" (oznanovatelj sv. klerikalstva), ni nič pomagalo.
Prve volitve so ovržene in se bodo vršile v kratkem nove, takrat pa zavedni volilci soobčani pokažimo, da mi nočemo backov, farovških p etoliznikov in pokorni kov, koji se s trepetom in strahom pokore pred farovško komando, ampak zberimosi može značaje, katerim je strah pred fa-rovškimi strahovalci že davno izginil iz srca, in kateri so gospodarji svoje lastne volje, ne pa uklenjoni v verige kakšnega nervoznega nunca, katfri se z žnjimi igra kakor dete z leseno „pupkou. Torej proč z backi!
Več občanov.
IZ te. — Prevzeten je postal črniški kaplanček. Še le par mesecev je, kar je prišel k nam in že ne pusti ljudij pri miru. To dela že par nedeh". Vse jim izreče, samo „ljudjett ne. Kaplanček, kaplanček, odnehaj s togotenjem, oznanjuj rajši božjo besedo in Kristusov nauk, če ne....
Iz tržiškega okraja.
Iz Dnina. — Rodoljube prosimo, da bi nam pripomogli k prireditvi božičnice za slovenske šolske otroke iz D e v i n a. Braniti moramo zadnji kos naše rodne zemlje ob Jadranskem morju pred laškim navalom. »Lega" privablja naše revno ljudstvo v svoje šole in bogati Tržačani ne štedijo s sredstvi, samo da bi tukajšnji slovenski naraščaj raznarodili. Ta šolska družba prireja najsijajnejše božič-nice, da svojim otrokom vse šolske potrebščine brezplačno in skrbi, da dobe revni učenci leto in dan kosilo v šoli. To gotovo ne izvira iz samega človekoljubja.
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
== „Treh mušketirjev", =
Francoski spisal: =====   ALEXANDRE DUMAS.   =====
(Dalje.) I.
Pia? v reki Oise.
Upamo, da čitatelj ni še popolnoma pozabil na mladega potnika, ki smo ga pustili na poti v Flandrijo.
Ko je Raoulu izginil izpred očlj njegov varuh, ^ ga je bil pustil pred kraljevo bazilikov ozirajo se Vsak hip za njim, je vspodbodel svojega konja, da bi tako ušel svojim žalostnim mislim ter skril pred Oli-v°inom svoje ginjenje, ki se mu je bralo z izpreme-njenega obličja.
Toda Češ jedno uro naglega dira so se razpršile *Se te temne slike, ki so razžalostUe mladeničevo bogato domišljijo, Tista neznana slaat, ki jo je čutil pri zvesti, da jo prost, in katera ima celo za one svoj *a8> * . niso nikdar trpeli v odvisnosti, ta slast je zia-tlls» sedaj Raoulu nebo in zemljo in zlasti tisti daljni, ^Urni horizont življenja, ki se imenuje bodočnost.
Ko je nekolikrat poskusil začeti z Olivainom po-j>°vor, jo izprevidel, da bodo začeli postajati dnevi, pbiti v takih razmerah, dolgi lil žalostni* in kadar 1° prišel do kakega mesta, se je spomnil grofove be-
sede, ki je bila tako ljubezniva, prepričevalna in zanimiva ; nihče več ni mogel dati o teh mestih onih dragocenih podatkov, kakor Athos, najbolj vešč in najbolj zabaven vodnik,  kar si jih more kdo misliti.
Še neki drugi spomin je vzbujal žalost v Raoulu: ko se je bližal Louvres-u, je bil zapazil majhen gradič, skrit za gostimi topoli, ki ga je zelo spominjal na grad La Valiere; vstavil se je ter gledal proti poslopju kakih deset minut, potem pa je vzdihnil ter nadaljeval svojo pot; ko ga je Olivain vprašal za vzrok te pozornosti, mu ni niti odgovoril. Pogled na zunanje predmete je skrivnosten vodnik, ki je v zvezi z našimi možgani ter nam vzbuja včasih proti naši volji spomine; ko se vzbudi ta vez, nas popelje kakor tri-jadnina nit v labirint naših mislij, kjer se izgubimo v senci spominov. Pogled na ta gradič je bil posadil Raoula za petdeset milj proti zahodu ter mu privede! pred njegove duševne oči vse življenje od onega trenutka, ko se je poslovil od male Lujize, pa do tedaj, ko jo je bil prvikrat videl, in vsaka hrastova veja, vsak veternik, ki ga je ugledal na kamoniti strehi, ga je spominjal, da se vsak trenutek bolj oddaljuje od svojih mladostnih prijateljev, namesto da bi se vračal k njim, in da jih morda celo za vedno zapusti.
Srce mu je bilo polno, glava težka. Velel je Oli-vainu, naj pelje konje v malo gostilno, ki jo je opazil na poti kakega pol streljaj a pred seboj, skoro v isti smeri, v kateri sta šla do sedaj. Stopil je s konja, obstal pod skupino cvetočih kostanjev, okrog katerih je šumelo na tisoče bučelic, ter rekel Olivainu, naj naroči gostilničarju, da mu prinese papir in Črnilo na mizo, na kateri bi lahko pisal, kakor se mu je zdelo.
Olivain je slušal ter nadaljeval svojo pot; Raoul pa je sedel za svojo mizo, naslonil komolec nanjo ter gledal zgubljeno po tej prijazni poljani, posejani z zelenim poljem in šopi dreves, ter otresel od časa do časa s svojih las kostanjevo cvetje, ki se je vsipalo nanj kakor sneg.
Kakih deset minut je bil že Raoul tu in kaLih pet minut je poteklo med temi sanjarijami, ko je zapazil pred svojimi raztresenimi očmi človeka rdečega obraza, ki je imel privezan prt krog pasu, drugega pa na rami, na glavi belo kapico, v roki papir, črnilo in pero.
A, a i izpregovori- došlec, vidi se, da imajo vsi plemiči jednake misli, kajti komaj je četrt ure temu, kar se je vstavil pod temi drevesi mlad gospod, lepo zraščen, kot vi, plemenitega obraza, kot vi, in skoro vaše starosti, si dal prinesti to mizo in ta stol ter se pogostil v družbi starega gospoda, ki je bil videti nje-gov varuh, s pašteto, od katere ni ostalo niti koščeka, in steklenico starega makonskega vina, katerega nista pustila niti kapljice; toda k sreči imamo še istega vina in jednakih paštet, in če hoče gospod naročiti...
—  Ne, prijatelj, odvrne Raoul smehljaje, hvala, za sedaj ne potrebujem drugega nego to, kar sem dal prinesti; želeli bi samo, da bi bilo črnilo res črnilo in pero dobro; potem vam plačam za pero tolikor kakor oni za steklenico, in za črnilo toliko kakor oni za pašteto.                                                " i    '           '      .
—  Prav, gospod, odvrne gostilničar; pašteto in steklenico dam vašemu slugi, in tako dobite pero in črnilo po vrhu.
(Dalje pride.)
Prisiljeni smo, da se bojujemo s to umazano laško konkurenco. Tudi mi moramo revne slovenske otroke obdarovati o Božiču, drugače jih stariši pošljejo v »Lego" in Devin je potem za nas Slovence izgubljen. Društvo »Ladja" iz Devina jo v ta namen že priredila javno tombolo in vsled premalega sku-pička, prosimo slovenske rodoljube, da kaj malega žrtvujejo za devinsko postojanko.
Prispevke nabira g. Edvard Praprotnik, nadnčitelj v Devinu.
Iz goriške okolice.
Iz Solkana. — Zopet lažejo po »Gorici«, kako da nasprotna stranka Črni župana. »Kun-, čoš* pa odkriva njegove »zasluge«. Kakšne pa so? AH je mogoče rešil solkansko občino s tem, da je pripeljal v Solkan veliko blagajno denarja, da jo je zalagal, ker drugače je bila občina v tako slabem položaju, da bi bila šla na boben? »Ktmčoš* odkriva njegove »zasluge" za drevored in pumpe. Vprašamo, ali ni stara*instvo tega sklenilo? Naj se gre pogledat v zapisnik. Tudi za studence ima zaslugo. Odkdaj so že studenci v Solkanu in kdo jih je napravil? Kaj mogoče so hodili po vodo pod prejšnjimi župani v Sočo, dokler ni bil on za župana. Hvalisa ga, da je prihranil toliko denarja, pravi o Montu in blagajni. Odkod je prišel denar? Saj v Času zgradbe nove železnice je bilo ua užitnini 75% in je prišlo 16.000 K in še več; poprej je prišlo do 2500 forintov komaj. Pa ne ve Pe dopisnik, da se zahteva še neka pojasnila iz preteklega meseca. Naj vpraša dopisnik župana, kako je izpolnoval starešinske sklepe.
S takim županom proč! Tudi o laščini govorijo. Županu je to najbolj nevšečno, ker je prav v njegovi hiši sama laščina doma!
Moll-ov Seidlitz-prašek
je za na želodca trpeCe neprekosljivo sredstvo, katero ima prednost pred vsemi dragimi drastičnimi Čistil, kroglicami in grenCicami.
Cena orig. škatlje K2-—
Ponarejanje se sodnijsko zasleduje.
Roll-ovo Frane, žganje is sol
za ribanje života. — Bolečine olajinjoCe in okrepCnjoCe sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenju vsake vrste. OpIet. steklenica K r90 Na prodaj po vseli lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, e. in kr. dvomi založnik, Dunaj, t
TucMauben 9.
Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti,
L. Gliubich, A. Gironcoli.
Koncert sester točil
V sredo zvečer priredita v »Trgovskem Domu" v Gorici sestri Černecki koncert. Te dni sta nastopili v Trstu ter želi vsestransko priznanje pri merodajnih činiteljih.
Sestri Černecki sta rojeni Kavkazkinji. Poleg prirejenih 300 koncertov po Rusiji sta koncertirali po vseh večjih mestih Evrope, tako v Berlinu, na Dunaju, v Parizu, Londonu, Budimpešti, Zagrebu i t. d.
Za časa zgodovinskih ruskih koncertov v Parizu sta priredili tudi onidve 5 koncertov, o katerih je pisalo časopisje v Parizu tako-Ie: »Sestri Černecki ste dve novi zvezdi na glasbenem polju, kateri sta s svojo umetnostjo proslavili na poseben način svojo domovino. More se ju prišteti med prve svetovne umetnice.*
S prav sijajnim vspehom ste priredili obe sestri-umetnici na Dunaju 4, v Londonu pa 12 koncertov. Po celi Evropi sta doživeli sestri Černecki triumfalni vspeh. Vse časopisje glavnih evropskih mest kakor tudi kritiki in umetniki na glasu  so sa izrazili naj-
Zveza narodnih društev.
Napovedano predavanje g. prof. dr. Ozvalda dre vi v Trgovskem Domu odpade, ker ni še potrebnih slik k predavanjem. Kedaj bo predavanje, se naznani pravočasno.
Domače vesti.
Ottbni vest. — Gospod profesor Ferdinand Seidl na višji realki v Gorici je pomaknjen v sedmi činovni razred.
Zi družbo sv. Cirila In Metodi je daroval i
krono neki neimenovan gost »pri petelinu". Hvala!
»SLOVENSKO BBALNO IN PODPORNO DROŠTVO" T GORICI priredi, kakor že naznanjeno, inlri večer t. j. 8. t. m. pri „zlatem jelenu" svoj koncert. E istemu so vabljeni vsi brez razlike stann, posebno pa delavski sloji imajo priliko, da se zabavajo par uric v prijetni slovenski dražbi.
Zabava obeta biti izvrstna, posebno če uvažujemo to, da si je drnivo znalo nabaviti okoli 30 dobitkov v vrednosti nad 200 kron, kateri bodo izžrebani tisti večer.
Apelujemo na cM občinstvo, da se tega koncerta udeleži v obilem Številu, da s tem pripomore društvu do dobrega uspeha.
Jutri torej vsi k „Ielenn"!
»Slov. bralno in podporno društvo v Gorici" priredi v nedeljo dne 8. decembra t. 1. v dvorani »Pri zlatem Jelenu" veliko veselico s sledečim vsporedom: 1. Fučik t „TrigIavu, koračnica, svira vojaška godba. 2. Parma:, »Pozdrav iz Gorenjskega*, svira vojaška godba. 3. Iv. pi. Zaje: »Himna Zvonimira", poje društveni možki zbor. 4. Thierfelder: Menuet iz »Zlatoroga",  svira vojaška godba.
5.  Hajdrih: »Cerkvici", poje društveni oktet.
6.  Parma: Intermezzo iz opere »Ksenija", svira vojaška godba. 7. Pavčič: »Ženjica", poje društveni mešan zbor. 8. Muhvič: »Veliki potpourri po slovanskih motivih", svira vojaška godba. 9. Žrebanje vrednostnih dobitkov. — Začetek ob 7. uri in pol zvečer. — Vstopnina 40 vin. Vsaka srečka 20 vin.
Nadaljnl Izkaz darov za snčkanje »Slov. bralnega In podpornega društva" v Gorici. — Karel
Mlekuž, vodja Fischerjeve zaloge piva 10 butelk piva, Čufarin Al., mesar l roč klobas, Rovan J. 2 steklenici pelinkovca, Bisail Av relij forštajn aa 3 bluze, Čermelj Andr. 1 steklenico žganja, Bohinski Ant., blago za obleke, Pečenko Ant. Ivanov 5 butelk muškata, M. N. 1 šatuljo za cigarete, Koren Ant. 2 svečnika, 2 porcelanasta kipa, 1 sladkornico iz kristala, N. M. en par čevljev zadnji model, Mica razno kuhinjsko posodo, Pečenko J., kavarnar, 1 steklenico vipavskega   bisera.
ugodnejše o obeh umetnicah, rekoč o Veri Černecki, da se more primerjati njena igra z igro Rubinsteina, Terefije Karenje, o Na-deždi pa, da razpolaga s krasnim kontra-altom, da* je fenomenalno  odkritje za glasbeni svet.
Sedaj sta nastopili Černecki v Trstu.
O njihovem nastopu čitamo v »Edinosti" :
»Najprej nam je konstatirati, da sta umetnici v polni meri opravičili dober glas, ki ju je 3premljal ter jima sledil povsodi po Evropi, kjer ste nat topili. Gospa Vera Čer-neeka stoji pač na vrhuncu umetništva na glasovirju in po vsej pravici so jo na Dunaju primerjali z Rubinsteinom, dočim so jo v Pragi nazvali Kubelikom na glasovirju, nad katerim vlada uprav neomejeno. Z občudovanja vredno sigurnostjo spaja tako nedosežno umetnost v izražanju najkrepkejših in uajnežnejših glasbenih učinkov, da je poslušalec kar omamljen. Ona proizvaja iz glasovirja naravnost neverjetno obilico glasov, kakor da bi imela ne dve, nego Štiri roke, pri tem pa obvladuje najteže polifonične pasaže 8 sigurnostjo, ki se ji mora vsakdo diviti. V Bachovi »Toccata et fuguee smo občudovali krepek vdar zajed-
Vsem velikodušnim darovalcem izreka odbor najsrčnejšo zahvalo. — Živeli posnemovalci l
Opozarjamo obenem si. občinstvo, da ni boš neobhodno potrebno, da je vsak oni, ki je nakupil srečke, pričujoč. V slučaju, da ne bo katerega onih tam, ki je zadel Steviko, se lahko potem oglasi pri društvenem tajniku Fabčiču v »Goriški Tiskarni", kjer se mu izroči zadeti dobitek.
Po preteku 8 dnij pa pripadejo vsi ne-dvignjeni darovi društvu. Iste se postavi na javno dražbo v prid društvu.
Vse izžrebane številke se objavi v torek v »Soči«.
DiriVl ZI »DljlikO kuhinjo". — Iz Ljubljane je poslal odvetnik dr. Kari Triller^lOO K z željo, naj se odbor ozira tudi na revne dijake iz tolminskega okraja. Med gimn. pref. v Gorici se je nabralo za december 16 K, in sicer so darovali: 3 K Žnideršič; po dve K Cleri, Mastnak, Novak, Ozvald, Povšič; po eno K Vazzaz, Tabaj in Neimenovani. Pri ne-klerikalni in neliberalni agitaciji za starešinstvo so dorovali solkanski rodoljubi: Ivan Doljak 2 K, Ivan Srebernič 2 K, Jakob Ba-šin 2 K, Franc Šuligoj 1-10 K in Anton Juhč (podmežnarjev) 10 vin., skupaj 7*20 K. Gpa in gdč. Faninger in omizje so zložili 366 K. Jos. Spacapan je nabral v Lokavcu pri svatbi Vinka in Pavle Blaško 4*50 K*. G. Gaspari je izročil znesek 160 K, ki so ga zložili trgovski uslužbenci v veseli družbi. Kegljači pri »jelenu" so dne 28. novembra nakegijali 4*90 K. Hrobat Hiron. iz Dobravelj je poslal 10 K. Na račun mesečnine dijakov je prišlo 2960 K. Pri računu kupljenega blaga je popustil A. Bisail trgovec v Gorici zuesek 3*76 K. Namesto mesečnine se je pripeljalo drv v vrednosti 24 K. Prispevek Neimenovane m december znaša 1*14 K.
Odbor »Dijaške kuhinje" si je nabavil nabiralnikov v prid kuhinje, katere je že deloma razdelil v Gorici po narodnih gostilnah, deloma jih pa še razpošlje v okolico Gorice in na deželo. Ob jed nem opozarja odbor vse p. n rodoljube in dobrotnike mladine, da se večkrat spomnijo teh nabiralnikov v veselih družbah, pri stavah itd. z lepo besedo, z dobro voljo in braz vsiljevanja.
SV. Miklavž je bil »Dijaški kuhinji" letos zelo naklonjen. Na Miklavževem večeru v »Trg. domu" v Gorici sta nabrala Anton Puščavnik in Don Mefistc v novih nabiralnikih 4043 K (20 K od teh je daroval prof. M. Omersa). Pri odhodnici poštnega oficijanta Janka Rabiča so zložili v Vugovi gostilni pri sv. Luciji 6 18 K, katere je poslala gdč. Petrina Trop. — Ant. Mikuž, gostilničar pri Sv. Luciji, je nabral pri izborni svinjski pečenki v hotelu »Črnaprst" v Hudijužni 15 K. — Gdč. Cenka Jereb,   poštarica v Grahovem
no s spretnim izvajanjem težkih fug, v Cho-pinovem »Nocturne op. 27." nežnost, v »Marche funebre" istega skladatelja pi&nissimo, ki je naprav Ijal vtis, kakor da se čuje Ža-lobno koračnico iz daljave, v »Schubertovem šumskem kraju (Erlkonig)" je umetnica iz glasovirja uprav čarala demone (strahove), v Pabstovi parafrazi na Čajkovskega »Onegin-a" smo culi enkrat padati zlate kaplje na kovi-nssta tla, tako čista je bila igra v visokih glasovih, dočim je za tem glasovir pod krepkimi udari rok umetnice vprav grmel. V Griegovi koračpiei gnomov se je uprav Culo capljanje gorskih duhov, a v Rubinsteinovi barkaroli nas je umetnica kar očarala z ljubkim in finim igranjem, Vspeh gospe Vere černecki p bil popoln, a navdušeno občinstvo jo je nagradilo po vsaki točki z burnim aplavzom. A tudi sestra ji Nadežda je imela s svojim v istini fenomenalnim glasom, kakor ga označajo kritike iz druzih mest, ne manji vspeh.
Ta umetnica se iztiče s silnim, ali vendar z baržunasto mehkim glasom. Polno kakor iz orgelj done njeni globoki glasovi, dočim  se  visoki glasovi odlikujejo z nena-
ob BaČi je nabrala pri veselici Čitalnice dne 1 24. novembra 6'80 K.
Miklavžev večer v Trgovskem Domu. - obl.
čajni Miklavžev večer, katerega prireja g0. kol", je privabil v prostorno dvorano Tr». doma brez hrupa in bobnanja obilo občinstvu' tako da je bila dvorana, v kateri so bile po'. ložene mize, polna. Vsa prireditev je bila naravnost izborna in izvedena v največjo zado-voljnost navzočega občinstva. Hvala »Sokolu« za lep večer!
Strne resnice olkall! — Ni mogoče, <ia bi
klerikalec kedaj govoril resnico! — Iz Gorice je dosla v četrtek »Slovencu" brzojavka, v kateri se naznanja dve porotni razpravi proti »Soči". Glede prve pravi: »Ker je porotna klop deloma slovenska, de-1 om4i i tal i j an sk a, j e b ii d o 1-o č e n tolmač, ki pa je neznano kam nama hodšel."— Čitatelj mora soditi, dajo jo tolmač kar pred razpravo natihoma nekam pobrisal. Čitatelj bi utegnil dostaviti še, da smo ga mi kam poslali, da ni mogel tolmačiti pred sodnijo klerikalnih srčnih teženj, Kje je \}\\ tolmač, vedo klerikalci čisto dobro. Zato pa je predlagal dr. Pavletič, ki je branitelj vrlega Mikelija Brezigarja iz Pevme, dan pred razpravo, da naj se pritegne k razpravi za tolmača kakega sodnijskega uradnika, kar mu je pa sodnija odbila. Tolmač je odšel iz Gorice poprej nego ga je sodnija iskala za tolmača. Torej ni res, da je »ne z n a n o k a m namah odšel."
Sedaj pa še povejmo, kdo je ta toi-mač ? Ta tolmač je gospod Ernest KI a v ž a r, ki ima za zeta državnega poslanca g. Josipa Fona. —
S tem je menda dosti ovrženo temlen-cijozno zavijanje in laganje v »Slovencu" od strani človeka, kateremu je laž vsakdanji kruh S
»Primorski list" zopet laja na GabrSCcka. P/avi, da je bogato plačan sa vsak korak, Id ga naredi za stranko, pa če je ta korak «¦ tako neumen. Kdor to piše v »Prismojencu", ve dobro, da se je nesramno zlagal, »vest si je tega, da je spustil to laž v svet z zlobnim namenom — pa kaj je klerikalcu, posvečenemu ali neposvečenemu, jedna laž več aH manj! Bogato plačani so klerikalci za vsak korak, ki ga narede za svojo stranko. To je stara resnica. Le pogiejte jih, kako <:o jim dobro godi! Koliko jim nese sleparska politika 1 Ali da bi se* jih ne videlo, se zatekajo k zlatemu klerikalnemu geslu: Itečem ti, (h mi ne porečeš. — Povemo h koncu, da jo Gabršček storil za stranko že toliko brezplačnih korakov, kolikor jih v*? klerikalci skupaj niso storili za svojo, ter da je storil nešteto korakov za marsikako dobro stvar; za marši koga je že storil korake in mu pomagal, tudi
(Dalje t prilogi.)
vadno silo in čistostjo, pri vsem pa smo občudovali zvoakost intonarije. h najviše lc^e zna umetuica zdrkniti do najuiže lege, ne ds bi trpeia čistost in poinoi-a glasa, ne da bi se glas pri tem preiomil. Kar podeje uj umetnici neko posebnost, je njen živahen temperament. Pela je težko Glinkovo arijo u opere »Življenje za carja", Bambergovo iudij-sko pesem, Rubinsteinovo „Asrou iz »Pan-dero", Saint-Saensovo arijo k »Šansona in Dalile", Schumanovo pesem »Oba grenndirj.r, Tostijevo romanco „PeBso" in Bizetovo aiijo »Carmea", »Asro" je pela v nemškem a To-stijevo romanco v italijanskem, -rse Anue pesmi pa v svojem materinem ruskem jeziku. Težko m nam je odločiti, katere pesmi izvajanju bi dali prednost; vendar lahko rečemo* da je napravilo poseben vtis izvajanje posmi »Asra", »Pandero", »Oba grenadirja" in ri'ar-men". Tudi N&Seždo Černecki je nadarito navdui-vi.^ 'ibčinstiv z obilnim ploskanjem ter sta-bila' kvarna umetnicama podarjena med koncertom dva krasna vecea.
0?:„
¦ prida.)
Dospelo je blago
za skladišče c. kr. priv. tnnihovgraške tovarne čevljev.
Prostori se pripravljajo.                      Otvoritev je pred durmi.
Priloga „$oee" It. 140. z dne 7. decembra 1307.
Za take, ki ga sedaj grdo gledajo; storil je korake za raarsikako narodno stvar, četudi je morda sam pri tem imel škodo. Klerikalci pa so taki, da dobro premislijo na vse strani, predno storijo kak korak, ali bo njim v basek ali škodo; to je prvo, potem odmerjajo svoje šibke korake.
Koncert ČemecM«. .r,fi$rW.. t\ v sredo zve-1 Ser nastopita v  »Trgovskem Domu" v Gorici ruski umetnici sestri Čemecki. Opozarjamo na ta koncert si. ob&instvo  v  mestu  in na deželi. Več v podlistku.
Ravnatelj BaSSflir — Nt dOBUStU;^ Neznosne razmere na goriški realki je naučno minister-stvo vendar začelo uvaževati, in prva posledica je, da je poslalo glavnega krivca, ravnatelja Gassnerja~_ na dopust. To se je Jalo tem laglje izvesti, ker je ravnatelj, sicer čvrst mdečeličen gospod, baje nenadoma zbolel. Menda je njegove kosmato živce pretreslo to, da mu ni bilo pripuščeno prav krvavo kaznovati dijake, ki so v svojem obupnem položaju posegli po nedovoljenih sredstvih upora, štrajka in javnih demonstracij. G, ravnatelju želimo, da svoj dopust porabi za pokoro in pa, da se ne vrne več na goriško realko!
Fflttfll razprill — Včeraj se je imela vršiti porotna razprava proti „Soči" radi ža-ljenja časti dr. Andreja Pavlice, šef-redakterja „Primorskega lista". Porotna klop je bila mešana; tolmača tudi ni bilo, zategadel seje prenesla razprava.
Pripominjamo še, da je branitelj Brezi-garja dr. Pavletič; včeraj pa se je prikazal z dr. Pavlico dr. Dermastia v porotni dvorani. — Našega urednika zastopa odvetniški kandidat g. dr. Jos. Levpušček.
goriški slovenska ilailaa* v fiflrlcl. — Na rednem občnem zboru „Gor. slov. mladine* so bili sledeči gosp. enoglasno izvoljeni v odbor: predsednik:' dr. Jos. Levpušček, podpredsednik: Ank Golja, tajnik: O. Kavs, blagajnik: Jos. Boštjančič, odborniki: Anton Cigoj, Jos. Levpušček, Alojzij Drufovka,;
Plesna Šola za začetnike se vrši kakor do sedaj ob nedeljah ob 2.-3. popoldne, nadalje za druge plesalce. — K običajni obilni udeležbi vabi odbor.
Dr, Krek 21 locltsv cerkve od države. — Pri Masarvkovem nujnem predlogu je govoril v poslanski zbornici tudi katoliški slovenski poslanec duhovnik ir, Krek rekoč: „Moje prepričanje je, da je Že skrajni čas, da se verni katoliki prič no zavzemati za problem ločitve cerkve od drža?©." Potem: »Klerikalnega državnega regimenta s kardinalom na čelu tudi mi ne gutiraino" (nam ne diši.) — Dr. Krek zagovarja priu-«.*ip: »Nihče se ne sme siliti, da bi veroval, iz enostavnega vzroka ne, ker ni mogoče nikogar p rt mora ti, da bi  bil veren."
Pričakujemo, da se izreče kmalu tudi za svobodno šolo in r&združenje zakonal
„8llriŽtk plŽ8s. — „Primorski list* podtika, kadar »e mu zljubi, g. Gabršček« notice ia članke v „SočiB. Kar pravi: GabršČek piše — —, Se celo dopise mu podtika! Potem pa ga mrcvari, žali in obrekuje. Tako tudi v Četrtek 5. t. m. — Če se pa zapiše, primerno po „Prisniojencu"------------dr. Pavlica j.'W-, pa je modri doktor svetega pisma hitro užaljen in beži k dr. Pavletiču, da napravita ovadbo radi žaljeaja časti. In mi vendar dobro vemo, kaj piše on in česa ne. gPrimorski list" pa ne ve, kdo piše to ali oao. — Kolikokrat je že napisal ^Primorski list": Gabršček laže, ko ni bil s kako vestjo v lisfci, ki je bila seveda resnična, čisto v nobeni zvezi. Če bi delal Gabršček tako, kakor Pavlica, bi imel »Primorski list" sešteto tožba radi žaljenja časti! Kdo pa podtika Gabrščeku laži v »Primorskem listu"?? G. dr. Andrej Pavlica, odgovorite!
Poslanci Štrtkljl umazani »Prismojenee", katerega šef-redakter je katoliški duhovnik, kar ne more pustiti na miru. V številki za številko se .skrajno Motsko zaganja vanj; možje krog njega v svoji krščanski ljubezni do bližnjega ne čutijo nujnejše potrebe od te: krasti mu čast in ugled. —- Nastane zopet vprašanje: Kdo vraga toliko piše in laže o Streklju po »Prismojencu" ? I
Pevske in flllSbenc društvo priredi tudi letos 8VoJ običajni »Silvestrov večer" v dvorani „Trg. doma" z zelo zanmivim vspo-fedoni, na kar p. n, občinstvo že sedaj spo-sarjamo.
nNikimor Mfonr. — »Prismojencu« ni všeč, ker smo zapisali glede udeležbe pri shodu v Centralu, da oštjarji iz Mirna ne krenejo nikamor zastonj. N5, ker se spodtikaob to, povemo »Prismojenčku", da smo zvedeli, da so dobili »oštjarji" za udeležbo v Centralu po 3 K vsak, a poglavitni še nekaj več. Nikamor zastonj —- to je geslo oštjarjev 1 Pa Joaajo prav! Naučili so^sjugri huncih.
»Ljudsko Stranka" se hoče imenovati sedaj klerikalna stranka.Za poč' t! Farovška stranka še ni Mla nikoli ljudska stranka, pa tudi ne bo. V klerikalni stranki nima ljudstvo nič govoriti — tam komandirajo sami nunci. Torej kakšna ljudska stranka je farovška stranka? V toliko, da ljudstvo molze!
0 Oderuhih piše „Pri8mojeneca, seveda liberalnih; oderuhlbrče ne "Bo molčal, začnemo priobčevati nabrano gradivo o farovških oderuhih!!
FliettljefB fstlirtflje je prodajal po Gorici neki 32-letni Karol Pirano. Ker pa ni imel oblastnega dovoljenja za prodajo, mu je policija zaplenila ostale fotografije, kakih 30 po številu.
Družba Sf, Cirila Ia Metoda v Ljubljani javlja vsem svojim podružnicam po Širni domovini, da se sestavlja družbina bilanca za solnčno leto. Y bilanco se postavijo vsako leto vsi zneski, ki so bili poslani centrali od 1. januarja do 31. grudna. Prosi se uljudno, da se v svrho sestave redne bilance upošljejo vsi tozadevni zneski vsaj nekaj dni pred novim letom.
Pred JOdflijO v Červlnjenu se je vršila zanimiva razprava. Don Marangon, vikar v Št. Martinu, je tožil župana v Terzu radi žaljenja časti, češ, da ga je pri ordinarijatu v Gorici po krivem očrnil, da je pil čez polnoč, potem pa bral mašo. Priča neki Tomšič je pripovedoval, kako sta pila z nuncem Maran-gonom vino in šnops; pijača je trajala še čez polnoč, drugo jutro pa je videl Tomšič Ma-rangona brati mašo. Razprava se je prfcložila.
Nagla smrt. — V Višku v Furlaniji je umrl nagloma v volilni dvorani (občinske volitve) tamkajšnji župan Jakob Sartori, v starosti 70 let. Tamkaj nji duhovnik Justolin se je seveda tudi mešal v volitve ter se začel prepirati s Sartorijem. To je starega moža, ki je bil župan 30 let, o katerem pravijo, da je storil kar le mogel za občino, ki je bil splošno znan kot dober in mehek človek, tako ogorčilo, da je bil ves razburjen, in v tej razburjenosti ga je zadela kap. Navzoči so hitro skočili na pomoč županu — nune pa jo je odkurii. Ljudstvo v Višku je razburjeno ter glasno demonstrira proti brezsrčnemu po-litikujočamu duhovniku. Ubogi župan Sartori je žrtev klerikalne gonje!
»Garrtare" je zagrešil včeraj strašno neumen članek. Primerja sedanje postopanje Nemcev proti Poljakom glede ekspropriacije z napredkom Slovencev v Gorici, češ da tako kot v Nemčiji Nemci proti Poljakom delajo Slovenci proti Lahom v Gorici. Prer umna primera !
Delitev m dtžatoe gimnazije f Ljubljani in
frivolna igra naših klerikalcev s slovenskimi kulturnimi zavodi vzbuja vseobče ogorčenje. Da izgovor zagovornikov delitve, češ da je L ljubljanska gimnazija bila nemški aavod ter smo Slovenci z delitvijo le pridobili, ne velja, kaže prav jasno zgodovina tega zavoda, ki je že stoletja izobraževališče slovenske mladine — po naši krivdi žal do danes z nemškim učnim jezikom. — Glasilo nar. radikalnega dijaštva „0 mladina" prinaša v svoji decembrski številki zgodovino tega prvega slovenskega srednješolskega zavoda, ki dokazuje, da veljamo Slovenci sebi in javnosti še vedno za inferioren narod, ker na tak način rešujemo svoja kulturna vprašanja — nOmladina" stane letno 4 K, posamezne Številke 40 v; naroča se pri uprav-ništvu v Ljubljani, Breg štev. 12.
Družbi sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je posla) učitelj Orel v Biljani v Brdih nabrano svoto o priliki ženitovanja v domu g. župana in ve';; ieLtnika Fr. Obljubek 11 K 7 vin. Poscr    ; ¦,: 1
Ni MMSJ SV. Andreja V Gorici je bil prinesel neki Egidij Zelio iz Padove na prodaj več ur, srebrnih, navadnih, potem nekaj uhanov itd. Kar je bilo »zlate" robe, ni imela nikakega znamenja. Zelio pa ni imel nikakega dovoljenja za prodajo. Zategadel mu je policija vse skupaj zaplenila. Kdo ve, kako je s tistimi urami!?
Padel Je kake 3 m globoko pri popravljanju  neke hiSe v  Gosposki  ulici neki 18
letni Josip Pavlic iz Št. Petra. Poškodovan je močno na desni roki.
Pod VOZ je prišel neki 28-letni Fr. Božič iz Banjšic; ranjen je na desni roki in nogi. Prišel se je zdravit v Gorico k usmiljenim bratom.
O groznem hudodelstvu se poroča, ki se je
dogodilo blizu Devina. Neko 18:letno dekle je zvabil zaročenec na samoto, potem jo je posilil on in še 10 njegovih prijateljev! Dekle so ubili ter vrgli v močvirje. Zaročenec se piše Nikolaj Verli.
Radi trpinčenja živali je naznanjen policiji' 28 letni Andrej Lovišček, ker je na Komu v Gorici neusmiljeno bil po konju, ki ni mogel potegniti težkega voza.
Pet kflšekOV dlnamlta je našel v pritHčju svoje hiše 53 letni Fr. Gruzovin na Blanči. Policija je spravila dinamit na varen kraj.
Brez Sredstev. — Na policiji se je predstavil neki 22 letni mladenič, ki je rekel, da se piše Alfred Maksimilijan ter da je iz Budimpešte. Bil je brez sredstev in lačen. Shranili so ga v zaporih v ulici Dogana, odkoder ga pošljejo domov.
Odprti lekarni, — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-GIiubich.
Ponočna sluibs v lekarnah. — v času od 8.
do 15. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Gironcoli-GIiubich.
Zvekl Iz Otroških let. — Urno drvenje in nemirno pehanje Človekovo je tisto, kar nas tako kmalu stara ter nam pušča tako pičlo časa, da bi mislili nazaj na lepo dobo otroških dni. Tembolj veselo in obenem tožno-milo čuvstvo se pa polasti vsakega zemljana, če se more ob redkih urah počitka in ob prazniškem času spominjati davnominole dobe mladosti. Zdi se človeku, kakor bi se glasile orgle, kakor bi zvonili zvonovi. Božični čas se v radostni svečanosti ponovi v spominu, —• pa le za kratek Čas, in zopet se razprši lepa slika preteklosti. Da pa lepi sladki spomin ne izgine, nego ostane trajen, povzroča samo pod imenom »angelsko zvonilo za božično drevesce" znana novost, ki jo je uvedla v promet c. in kr. dvorna firma Ivan Konrad v Mostu št. 1947 na Češkem. Vse natančneje se razvidi o tej mični novosti iz današnjega ogiasa, Kataloge z obilo slikami pošilja gornja firma vsakomur zastonj in poštnine prosto.
VaŽQO. — Opozarjamo si. občinstvo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu.
Dflbro domače Zdravilo. Med domačimi zdravili, katere se uporablja pri prehlajenju itak kot pomirjujoče sredstvo, je najbolj priporočljivo Lmiment. Capsici comp. s sidrom (nadomestilo za aAnker-Pain-Expeller"), katero izdeluje Dr. lUchterjeva lekarna v Pragi. Cena je nizka: 80 v, K 1*40 in 2-— za steklenico; steklenica je v elogantni škatljici ter označena s sidrom.
f. y;nw,j.Koyj»,ffj,rf-f?w^f|
Trgovci in obrtniki v mestu in. na deželi, podpirajte to velevažno društvo, ki si je stavilo nalogo povzdigniti trgovino in obrt Slovencev na Goriškem in pristopite kot redni udje temu društvu.
Razglas. — Daje se na obče znanje, da bo na podlagi izida zadnjih dopolnilnih volitev in imenovanj sestavljen imenik članov in članov namestnikov komisij "a pridobarino, postavljenih za posamezne priredbene okraje na Primorskem, nabit od 15. decembra 1907 dalje skoz 14 dnij, pri tukajšni c. kr. davčni administraciji, odnosno pri primorskih c. kr. okrajnih glavarstvih, c. kr. davkarijah in občinskih uradih dotičaih priredbenih okrajev. — C. kr. finančno ravnateljstvo.
Hateer8lttžbfl Meti^                      Te-
meljem § 13 zakona z dne 12. aprila 1907., drž. zak. Štev. 210. glede prometa z vinom, vinskim moštom in vinsko drozgalico odda se za Primorsko jeduo meste kletarskega nadzornika s sedežem v Trstu, Služba se podeli za sedaj začasno za dobo jednega leta in sicer s prejemki določenimi za X. činovni razred državnih uradnikov in s popotnim pavšalom 20 K, a za to izkazati bo najmanj 150 dnij za služabna potovanja. Oziralo se bo samo na one prosilce, ki so dovršili z dobrim vspehom šolo za vinogradarstvo ali kako drugo učilišče, v katerem se uči kmetigska kemp, oziroma enologija kot glavni predmet, in ki morejo dokazati večletno prakso v obratih kletarstva ali drugega vinogradasatva. Nadalje se zahteva natančno poznanje nadzorovalnega okoliša in v istem navadnih deželnih jezikov. Prosilci, ki so že prekoračili 40. leto svoje starosti, bodo morali v prošnji istočasno prositi za izpregled starosti. Redovito opremljene prošnje nasloviti je na c. kr. ministerstvo za poljedelstvo ter vložiti na c. kr. namestništvu v Trstu do vštetega 7. decembra t. 1, Trst, dne 17. novembra 1907.
Sladkorni davek. - Dohodki iz davka na sladkor so od leta do leta večji. Leta 1890. so znašali čez 55 milijonov, leta 1895. skoraj 73 milijonov, leta 1900. čez 108 milionov, leta 1905. skoraj 120 milijonov in lansko leto že 135 milijonov kron. Vzrok naraščanju dohodkov je iskati v prvi vrsti v naraščanju prebivalstva. Prebivalstvo Avstrije narase vsako leto za četrt milijona, ta naraščaj se hrani seveda tudi s sladkorjem in zato naraščajo tudi dohodki iz davkov. Na vsako osebo pride na leto povprečno 1085 kg sladkorja. Ako narase prebivalstvo za 150.000, se porabi več sladkorja 27.125 meterskih centov.
Kaj bi si dolgo belil glavo,
--------i teta ima česar potrebuje, dragih daril pa ne morem kupovati. Fay-ove pristne mineralne pastilo pa jo bodo razveselile — te je preizkusila in se jej dopadejo. S pol ducent., škatljic I se jej prikupim in si bom v svesti, da sem dobro pogodil in vstregel. Fay-ove pristne Sodenske mineralne pastile se dobi po vseh lekarnah, mirodilhicah in v trgovinah z mine-
---------                 ralnimi vodami.
Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko:
W. Ta. fiuntzert, Dunaj IV. Grosse Neagasse 27.
Trgovsko - obrtne ta gospodarske vesli.
»Trgovsko In obrtna drušifo za Goriško." — Večerni trgovski tečaj, kateri prireja »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško", je pričel 3. decembra 1.1. v prostorih »Šolskegadoma". Podpredsednik tega društva gospod Fran Kocjančič povdarjal je povodom otvoritve v lepih in zbranih besedah važnost takih tečajev in strokovne izobrazbe za povzdigo trgovine in obrti v deželi, ter priporočal udeležencem, naj redno obiskujejo tečaj in marljivo sledijo pouku v njih lastno korist in zadoščenje prirediteljev. Na to je dal pojasnila ravnatelj Trg.-obrtne zadruge gospod Bajec glede poduka in učnega reda, ter vpisal učence in učenke, ki se do tedaj še niso bili prijavili.
Priglasilo se je za ta tečaj 81 učencev in učenk. Iz tega je torej razvidno, kako veliki kulturni potrebi glede razvoja trgovine in obrti je zadostilo „Trg. in obrtno društvo za Goriško" s prireditvijo tega tečaja.   .
Politični pregled.
Poteki Zbornica. — Zbornica je razpravljala včeraj o znižanju sladkorjevega davka in sprejela nujnost po daljši debati. Predlogi so odkazani proračunskemu odseku. — Potem se je pričela razprava o nujnem predlogu posl. Chiarija glede avstro-ogrske nagodbe. Malik je izjavil, da Vsenemciso proti vsakoršni na-godbi ter želijo ločitev in personalno unijo.
»Zveza Južnih Slovanov" še ni precizirala svojega stališča proti nagodbi, ker pogajanja, z vlado še niso končana.
Vikama seji je bila včeraj v ogrsko-hrvat-ski poslanski zbornici. Zbornica je nadaljevala razpravo o nagodbenem pooblastilnem zakonu. Predsednik je jemal kar po vrsti besedo hrvatskim poslancem, ker so govorili hrvatski. Vsled tega je bil velik hrup.
Razne vesti.
Iz Masanfkovega govore v poslanski zbornic!. -
V seji 3 t. m, je prišel na vrsto Masarvkov nujni predlog, naperjen zoper katoliški shod dunajski in njega napoved, da se morajo vseučilišča pokierikaliti. Masarvk je utemeljeval svoj predlog s sijajnim govorom in je s svojimi uničujočimi dokazi klerikalcem kar sapo zaprl.
Klerikalci z dr. Luegerjem na čelu, — je rekel Masarvk — so dolžili vseučilišča, da pripravljajo prevrat. V resnici pa so vseučilišča socijalno in politično konservativna. Odličen zgodovinar, ki ga je sam Mommsen najtopleje priporočal, samo zato ni postal profesor, ker je bil brez vere, dasi jamčijo državni osnovni zakoni vsakemu svobodo vesti in svobodo znanosti. Med moderno znanostjo in moderno kulturo pa med cerkvenim svetovnim naziranjem je res. nepremosten propad.   Dokaz  tega § 80.  silabusa iz leta
1864., ki pravi: Kdor trdi, da se more in j hoče rimski papež sprijazniti z napredkom, z liberalizmom in z moderno civilizacijo, bodi proklet. Nasprotje je očitno. Znanost temelji na izkuSnjah in zahteva svobodo kritike, cerkev pa stoji na stališču razodetja. Na indeksu, ki ga je izdal Leon XIII., stoje vsa dela, ki jih spoštujejo izobraženci. V cerkvi sami sta nastali dve stranki. Na NemSkem se trudijo bogoslovci že mnogo let, da bi spravili cerkev v soglasje z moderno civilizacijo. Tudi v Avstriji je nekaj takih sicer dobrih katoličanov. Rim pa teh poskusov ne trpi. Schell je priSel na indeks, Ehrhart je Dunaj zapustil, drugi duhovski shod na Dunaju je bil prepovedan in letos je izšel novi silabus ia je bila izdana nova enciklika, ki odklanja vsako spravomelf cfviližldjo in med cerkvijo; V novi encikliki je citati, da se modernisti-žka nevarnost že pretaka cerkvi po žilah. Dunajski kat. shod in konferenca škofov sta sporočila v Rim, da se brezpogojno podvr-žeta novi encikliki in novemu svllabusu. Avstrija naj bo zopet zadnja na svetu, če hočejo klerikalci zavzeti vseučilišče, se jih mora vprašati: s kako pravico in s kakimi sredstvi. Mi zahtevamo svobodo zase in za klerikalce. Kako se torej hoče vseučilišča zavzeti? Ali more znanost nazaj iti ? Ne. Boj zoper cerkveno avtoriteto traja stoletja. Moderno svetovno naziranje je popoln sistem, katolicizem pa je inferijoren. Kako znanost protežira Rim, je pokazal protiframasonski kongres v Triden-tu leta 1895. Celo tako filozofičen papež, kakor je bil Leon XIII., se je vsedel na lima-nice sleparju Taxilu. Klasičen izgled je tudi sv. Nepomuk, ki sploh ni nikdar živel. Zgodovinar Tomek je dokazal, da sv. Janez Ne-pomučan sploh ni nikdar živel. Taka znanost ne bo zavzela naših vseučilišč, ker za to ni zmožna. Monsignor Scheicher (bivši klerikalni poslanec) je priznal, da cerkev nič ne stori zoper grdobije, ki v njej vladajo. Scheicher je priznal, da grozi avstrijskemu katolicizmu katastrofa. Med katoličani samimi je boj za teološko šolo. Eni hočejo, naj se duhovniki vzgajajo na vseučiliščih, drugi pa v semeniščih. In vi hočete zavzeti vseučilišča. Vi niste zmožni tega. Vi lahko šoli škodujete, zavzeti je ne morete. Vaša „HeurigenB filizofija ia Vaša teologija iz mestne kleti nas ne bo rešila. Lela 1888. je Lueger v državnem zboru izjavil: „Jaz hočem, naj bo ljudska šola sa-mostalna in svobodna. -Ljudje se ne odvračajo od cerkve zaradi filofiičnih naukov, nego ker vidijo, kako zlorab1-!? cerkev in njena organizacija vero. Vrh tega vidijo in čitajo ljudje marsikaj, kar jim predočuje propadanje cerkvene moči. Če človek čita, da je hotel papež poslati na mirovno konferenco v Hag svojega zastopnika, pa da ga niso pripustili, ker je ugovarjala Italija, mora to vplivati na njegove možgane. Ravno tako, če čita veren človek, da je cerkev izgubila vso politično oblast in se v vsi Evropi ni ganil noben prst. Razvoj sili ljudi, da se odvračajo od cerkve. Mi živimo v velikem razvojnem procesu, vse se reformira, tudi vera. Mi hočemo boljšo vero, kakor je Vaša. Ta vaša vera nam ne zadostuje. Nisem sovražnik vere, nikdar nisem bil ateist, a sram me je, da bi pred Vami (klerikalci) govoril c svoji veri. Moram pa tu Sovoriti kot Čeh. Narod češki ne bo nikdar po svoji večini klerikalen. Češki narod je bil prvi, ki je stri rimske verige in jezuvitsko reformacijo. Jožefinizem in liberalizem je vstvaril podlago za preporod Čehov. Namen mojega današnjega predloga je, da se pokaže, če je večina te zbornice klerikalna ali napredna in svobodomiselna.
Okrog govornika je bilo zbranih ves čas vse polno poslancev. Navzočni so bili vsi duhovniki Medklice sta delala največ Bielohla-\vek in prismojeni Sternberg.
Naučili minister Marchet je kratko izjavil, da je svoboda znanosti in raziskovanja nedotakljiva svetinja. Vladni program je, da ostane tako.
Velik aiinctlflflt pri poŠti. — Letos je prvikrat meseca decembra avanciralo mnogo poštnih uslužbencev. 260 oficijalov je bilo povišanih v više oficijale, 220 asistentov pa imenovanih olicijaii. Doslej je navadno meseca decembra avanciralo po 50 oficijalov in 100 vi-ših oficijalov. Razun tega bo tekom meseca decembra povišanih še okolu sto uradnikov v devetem, osmem in sedmem činovnem razredu (upravitelji, visi upravitelji, kontrolorji, visi kontrolorji in ravnatelji poštnega urada.)
Jubilejne pisemska znamke, — z novim letom 1908. izidejo v Avstriji jubilejne znamke v 17 kategorijah; in sicer so po 1, 2, 3, 5, 6, 10, 12, 20, 25, 30 in 35 vinarjev v jek-
lorezu za navadni tisek, ostale za globoki tisek. Znamke po 50 v, 60 v in 1 K bodo enobarvne, po 2 in 5 K dvobarvne. Vaaka kategorija ima posebno barvo. Načrte je izdelal prof. Moser. Razun cesarjeve slike po raznih fotografijah od leta 1848. naprej bodo imele nekatere znamke slike prejšnjih cesarjev, tako Karla VI., Marije Terezye, Jožefa II., Leopolda II., Ferdinanda I. ter sliko dunajskega dvora in Schonbrunna.
Eksplozija f rudniku. — V Virginiji je bilo v rudnika Fairmont zasutih več sto rudarjev vsled velike eksplozije.
V  Radovljici na Kranjskem mislijo zgraditi pivovarno; varilo bi se na leto okoli 40.000 hI piva.
_____MaMejinJIruMflL^
svoj lil. redni občni zbor dne 10. decembra 1907. ob 8. uri zvečer v prostorih društva.
V  PetfOgradll stavka 75.000 delavcev in 25.000 dijakov.
VBilkO ZSfOtO je zalotila petrograška policija v neki elegantni hiši v najlepši ulici. Policija je aretirala celo družbo.
V ROrje JS padel v Trstu neki Ivan Pavlic. Bil je precej vinjen, iz morja ga je potegnil neki finančni stražnik.
Pri Jalšanah v Istri -so našli te dni mrtvega nekega človeka, ki se je klatil no tamkajšnjih vaseh več let.
&f)jižetfi)Ost
Anton Aškerc je izdal svojo najnovejšo zbirko krasnih balad in romanc podnaslovom „Jadranski biseri". Snovi in motive je nabral leta 1906. in 1907. osebno med slovenskimi morskimi ribiči v portičih ob Jadranskem morju in v tržaški okolici. Knjiga, jako lično tiskana pri A. Slatnarju, obsega 154 str. ter stane 3 K. Založil jo je g. L. Schwentner.   Knjigo najtopieje  priporočamo.
Zahvala.
Dne 21. oktobra 1.1. napade me očesna vnetica tako silno, da oslepim na desno oko. V tej stiski obrnem se do dr. Dereanija vrlega specijalista te stroke ter posluževaje se pazljivo in marljivo njegovih zdravil in ukazov, ozdravi mi oko v 6 tednih, in tudi vid postaja normalen.
Ker me je g. dr. Dsreani rešil te mučne in grozne bolezni, dovoljujem si tem potom izraziti mu svojo hvaležnost tsr ga priporočati vsakemu, ki ga zaloti očesna bolezen.
GORICA, dne 5. decembra 1907.
los. Hrovatin, učitelj-voditelj.
Št. 949.
Razglas.
Dne 21. decembra 1907. od 10. do 12. ure dopoldne, oddalo se bode na javni, dražbi naprava podpornega zida na potoku Branica pod vasjo Lisjaki. Delo je prevdarjeno na 9500 K.
Dražba se bode vršila v obe. pisarni v Kobdilju št. 42.; varščina 10°|0. Načrt se vidi v obč. pisarni.
Županstvo v Štaiyeiu
dne 3. decembra 1907,
fabiani.
Adolf Fey
urar In optik
na vogla Tekališča Frana Josipa in Via Leoni
V GORICI Vsarejema poprave ir in iftM prefaetiv vseh vrst.
Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst
------ In optičnih predmetov. ------
Za vsako uro se jamči 1 leto
Ivan  Kravos
priporoča svojo
sedlarsko delavnico
v Gorici
•>**-      trg Korani Št. 11.      *****
Žene!
Ako trpite na strjenjn hm in na podobnih boleznih, tedaj pišite na F. Ziervas-a Kalk 244 pri Kolinu ob Beni.
Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem :
»Gospa B. iz W, piše: Lepa hvala! VaSe sredstvo je učinkovalo že 5. dan".
Gospa L. v M. piše: „PriporoCala bom vsakoma Vaše izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli brez njega«.
Arhitekt S. v M. piše: »Za izborno postrežbo se zahvaljujem. Pri moji ženi je Vaše sredstvo že po 3-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo".
Proti pošiljatvi 1 marke nemške veljave (tudi v znamkah) pošljem knjigo: „Motenje perjode" spisal dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno.
Za odgovor naj se priloži znamko.
-Loj-
kupujemo po najvišji dnevni ceni.
Opozarjamo zlasti naše mesarje, naj tope in zbirajo loj za našo tovarno. Sprejemamo ves loj, kar ga kdo more zbrati. Kdor ima loj, naj se oglasi.
Goriška tovarna mila A. Gabršcek.
Anton Pntatzky v Gorici.
Na sredi RaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalšče nlroberškeoa It drobnega blaga ter tkanin, preja In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za Šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Sretinjlee. — Rožni venci. — Masne knjižice.
lišna obuvala za ysb letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi,    t    35—8
Odlikovana pekarija in iladMarna
Karol Draščik
v Gorici na Komu v (lastni h«j)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerje na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo Wm- po jako zmernih cenah. -%a
Predi tlite ali prodaste
zemljišče, posestvo, trgovino ali kakoršnokoli podjetje; dalje če želite udeležbe pri podjetjih, posredovanja za hipotečna in druga posojila — zahtevajte, v svrho posredovanju in nasvetov, da Vas poseli naš uradnik. --Stroške plačamo mi. Avstr.-zemljiško, realitetno in trgovsko prometno podjetje.
Dunaj I. Goldschmiedgasse 6, Stefansplatz.
P.   n.   kupovalcem   smo   breplačno  na razpolago.
Tlii V VnlKiK v Novem mestu 1J1. L1,  T UMU (Rudolfovo » Kranjsko)
je uredil In izdal:
1.   Civilno-pravflni refl in
nnrlni    nnniriliiilr  z drugimi civiino-
Silil III      III n V 11IIIK     Pravdnimi Mikom. u                JJA U i I1U1U.    _„„ Knjiga je popo-
ten zbornik pravil označene vrste; koncem tva-rine je obširno stvarno kazalo v slovenskem iu hrvatskem jeziku. — Qbseg XII. in 909 strani; cena vezani knjigi 8 K. poštnina 55 v.
2. (»ia tarifa rL
skem jeziku pred sodišči;   sodne  pristojbine
Obseg 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 v. -
Knjigi se dobivate v »Slovanski knjig-arnL"
A. Gabršček v Gorici.
po najnovejši iznajdbi sestavljena. 30 ur idoča nikel-remont. žepna ura s sekundnikom, znamka .,S.vstem-Roskopf-Patent'\ Ta ura ima svetlikajoče se ciferaico — tako, da se vidi na uro tudi r temi. Garantira se pismeno za 3 leta. (Uri priložimo brezplaCno lepo verižico ter 5 okraskov)._________________
Fina. lepo izrezljana srebrna ura za gospodi verižico vred stane samo gld. 5*65.
Za nengajajoee se povrne denar. ' - -ka ne-i varnost je izključena. Odpošilja se proti povzetja ali proti naprej plačilu.
M. J. Holzer-jeva vdova Marija Holrer
tovarniška zaloga ur, zlatnine, srebmke, kitajskega
srebra ter zaloga godal
KRAKAU  St.  Gertrudgasse 29. Hochparterre
(preje Dietclgasse 73*. Ceniki zastonj in poštnine prosto. — Iščejo 5C potniki.__
Trgovina s kolonijalnim blagom, jestvinami in
Anton Lutmann.
Telefon 128.              RaŠtelj Št. 24.               Telefon 128.
Ta že znana v l 1891. ustanovljena tvrdka je preuredila svoj lokal po najmodernejšem načinu. Ob tej priliki se je založila z najfinejšim svežim blagom svoje stroke, kakor: svinjino, sir, konzerve iz mesa, rib in sndja, različne testenine, vino, liker, kakao, čokolado, piškote ter razi. kolonijaluo blago domače in tuje, =====  Vsak dan dohaja sveže čajno maslo.   =========
Cene zmerne.
Velika izber slovečih ilirskih testenin.
Da čimbolj postrežemo cenj. odjemalcem, pošiljamo blago brezplačno na dom. — Zunanja naročila se pošiljajo po pošti in po železnici ...                              ..---------z 0bratno pošto.
,,—«......   PAROBRODNA DRUŽBA
Seoerno-nemški Lsloijd-Bremen
(NORDDEUTSCHER LLOYD-BREME!l)
Bedne parobrodne črte iz Bremena v Novi-York, Baltimore,
G alveston, • Buenoš 'Aireši5 k^kor *wli ^M^pristariižčihjužiie^lzlje,
Avstralije itd.
Parobrodi Nemškega severnega Lloyda:
37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih.
* li  velikih naj moderne jih parnikov  v delu. 201 manjših parobrodov.
178 velikanskih brzih parnikov, z dvema vijakoma za transoceansko vožnje, od katerih 30 š 15.010 ton.                »   --«..,..
11 velikih parobrodov za prevažanje blaga; 2 velika parnika za vežbanje.
Vsega sknpaj 440 parnikov, od katerih 172 brzih, opremljenih z modernim komfortom,
ki preplovejo ocean v 4 dneh. »p- 4/0 agencij ? prvih svetovnih pristaniščih. =r==? Cene zmerne. Dobra hrana na parniku. ~—-
Informacije in pojasnila daje
Glavni zastopnik v Trstu Piazza  Giuseppina 1.
Telefon št. 2068.
F. STUMPE
izna}v^e presojeno je
toefce
jedilna mast
prazen je
pečenje in kuhanje najboljša.
'a mast ni le cenejša   od  drugih,
tudi izdatnejša. — Ako so vzame
manj, kakor se navadno jem-
niasla in masti in jedila so. okusna.
Novodošlo blago za
nastopno sezono
se vdobi po zmernih cenah
v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami
==flnton Rrušič, =
krojaški mojster in trgovec v Gorici
tekallšče Josipa Verdi štev. 83
ia ? podražni delavnici na Tržaški cesli ?
lastni hiši (v bližini g. Črnigoja).
Važno za gg. enoletne prostovoljce.
Ker imam naročenih že več uniform za gg. enoletne prostovoljce se nudi sedaj ugodna prilika tudi drugim, da si naroči obenem, ker stane manj ako
se jih dela več skupaj. Nadalje  se  priporoča  gg. dijakom za nabavo   oblek
po jako zmernih cenah.
Znanim odjemalcem se daje
tudi na mesečne obroke po
10 kron. To velja pa 6amo
za civilne obleke.
Varstvena znamka: „Sidro"
iLiniment. Ga psi c i comp.
Nadomestek za
Anker-Pain-Expeller
je povsod pripoznano kot  najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceno
80 vin.,  K 1'40 in 2— se dobi po
vseh lekarnah. Pri nakupu   tega tako
priljubljenega domačega zdravila se je
posluževati le  originalnih steklenice v
škatljah z našo varstveno znamko „gi-
drom" ker le tako je zagotovljeno, da
je izdelek pravi.
Dr. MCHTERJEVA LEKARNA
;-"-¦      fc „ tlatem leva "'- v-Fragi
¦   hI ®l'88^,et^S*k8se Štev. 5 nova.
s^^JH             Dnsvno mpoiujanje.
Postavno »varovano!
Vsako posnemanje se kaznuje, Cdino pristen je samo
Thierrv-jev balzam
z zeleno nuno. 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika specijalna steklenica s  patento-
vanim zamaSkom K 5*—• Thlerry-jevo Centlfolljno mazilo
proti vsom,  §e tako zastarelim ranam,  vnetjem, itd.  9 lončka K 8*80 pošilja le proti predplačilu zneska ali povzetju.
Obe domači sredstvi stl najboljl povsod znani in starodavni.
> Naročila naj se naslovi; Lekarna A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini.
Zaloga skoro v vseli lekarnah, BroSure s tisoierimo , riginal nimi zahvalnimi pismi zastonj in poStnine prosti.
j Cenj. dame in  gospodje - pozor!
Imate že šivalni stroj? Ako ga [ nimate, omislite si najnovejšo marko j j()riginal-Viktoria< in najboljšega | izdelka.
Po dolgoletnih skušnjah sva se | prepričala, da ostane »Original« le I najboljši.
Oripal-iotoria stroji ,delaj^
[ uporabi brezšumno.
• po lu-letni
Prosiva   iiittvatl   lletkol!
Original-Vietoria stroji ^S'
za domačo rabo in obrtne namene.
[Hriginal-Victopia stroji ^tfli
jj? umetno vezenje (rekamiranje). "vrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
i Original-Vietoria stroji ^n&:
!ck vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let
Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat
J *Vi-d nakupom »Original-Victoria
stroje.
F.dina zaloga »Original-Victoria« trojev in dragih šivalnih strojev, dvokoles ^rocht, orodja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki
KEKŠEVANI & ČUK - GORICA
Stolni trg" št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delavnica in popravljalniea R1VA CASTELLO St 4.
POTNIKI V AMERIKO
Pozor! t
J Pozor!
Kdor hote dobro In hitro potovati ¦ francoskimi parobrodi t Aiarflro, mi] pite pred odhodom od doma sa
:z=zzr=iz==rL=z=i== najstarejšo firmo  ,, , ¦
tes B*m
Zwtlchenbart, Basel (Švica)
Za dobro in hitro •kspedloijo se garantira.
Manufakturna trgovina
A. BISAIL - Gorica v hiši wMonta
#o ^onl^enčnib cenah!
priporoča novo dospelo jesensko in zimsko
volneno blago za ženske; možka sukna;
ttfoPštanje; kovtrs; odeje; zdravstveno flanelo;
Ozoipci pošt. pposft.
Lekarna' Cristofoletti «gorici ca fiavniKo.
Trskino (Stokflievo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in 3ploSni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega ojja naravno-rmene barve po K140, bele barve K 2. TrsUno ieleutato Jetrno olje. Raba tega olja je sosebho priporočljiva otrokom  in dečkom, ki so ner-^                 ___                        vozni in nežne narave.
Trskino jetrno o«e se železnim jodecem. S tem oljem se f dravijo v toftem to z gotovostjo irsiuno jenu«    *   ^ ^^ ^^ .^^ ^ ^ malokrvnost lW. itd.
=====  Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev.                   ;
apamra mie katereoa naročam direktno iz Norvegije, preilCe se vedno v mojem kep. laboratorUn SS se^napoffsteSSn^ Zato zamorem jSci/svolim «. odjemalcem glede Cistote >n F                 v    *       ;r...    -  stalne sposobnosti za zdravljenje.   ¦¦¦- ¦ — .
Cristofolettijeva pijača Iz kino In železa.
najboljši pripomoček pri zdravljenju s trškim ojjem. Ena steklenica stane t krono   60 vinarjev. =
Oblastveno varovano.
Bajna iluzija!
Registriran vzorec.
najlepši kras božičnega dreuesca,
ki bi ga ne smela pogrela« nobena krščanska drntina, js moje izboljšano I
briljanlno angel, zvonilo za božič, drevo «.'
MBOlnoma iz kovine s 5 pozlaC. angelci, 30 cm visoko. Garantira se zal
=====   funkcioniranje.   ==                           I
Pritrdi se lahko takoj na največje ali najmanjSe drevo s preprostim
sajenjem. Postavljeno za mizo se rabi lanko ttidi za namizno zvonilo.
Postavljeno na toplo pač funkcijonira todi brez prižganih sveč.        .
Gorki zrak treh prižganih sveC vrti I
gonilno kolo. nanje pritrjeni izboljšani j pristna Roskopf patentna re-
jekleni   betički  pa  udarjajo na troje I montirska na sidro švicar-
zvoncev  in  blagozvoCno,   srebrnoCisto J skega sistema z masivnim
kron
zvonen je zadoni, mlado in staro prestavljajoč v boiiCno blaženost. Kos stane s kartonom in navodilom  vred K 1'60.
3    kosi   K 4-25 |   9 kosov K 12-
4       „     „ 5-50    Vi    „     „  15*-6   kosov „  8'— I 24    ,:     „ 29-
36 kosov K 43.50 50     „     „ 58 — 100     „     „112 — Št. 2. Ravnotisto angleSk   zvonilo za božično drevesce, izvršeno veleelegantno in posebno fino ponikljano, s sukanimi RtebriCi za zvonce in tremi prekrasno žareCimi srebrnimi lamettastimi rožami, ki potem, ko so prižgane   sveče, prekrasno odsevajo, kos s kartonom in navodilom vrod 2'— K.
3  kosi  K   5-50 I   9 kosov K 15*50
4    „      „   725    12    „      „ 2025 6 kosov „ 10-50 I 24     „      „ 3950
36 kosov K 5750 50 „ „ 77'50 iOO    „    „150-
Najnovejil
stekl. nakit za božično drevesce
Božična nagrada
12 kosov sortiranih, skrbno zavitih v karton, po velikosti in izvršitvi po K —'40, —'60, -70, --80, 1—, 120, 150, 2-. 6 kosov v kartonn, po velikosti in izvršitvi po K —"75, —'90, T—, 1-20. Lametta, angleški lasci, srebrni ali zlati, kuvert K —10, žica za orehe 100 kosov K —'20, verižice in steklenih kroglic. 1 in pol do 2 metra dolge, po velikosti kroglic K —90, -'95, 120, 140. Svečke 24 kosov v kartona K —50, večje, 15 kosov v kartonu K —"58, držajci za sveče,
tacat K —'50. Vsak p. d. knpec, ki cd I. septembra do ', naroči za najmanj 40 K blaga, dobi zastonj za božično nagrado alarmno budilko št. 4343 s po noči svetlečim se kazalnikom in pa koledar za leto 1908.
solidnim Švicarskim kolesjem na sidro in zaščito za gonilno vzmet, pristno ni-kljasto okrovje z varstveno plombo in Saroirskim pokrovom, ovalnim robom, 36 ¦ idoča (ne gre satno 12 ), okrašeni in pozlačeni kazalci, najnatančnejše reguliranje in 3-letni garancijski list, komad 5 K, 3 komadi 14 K. S sekundnim kazalcum 6 K, i* kosi 17 K. — Bogata izbira v mojem glavnem katalogu.
Št. 7223. Denarnica enega kosa, svetloTJava, safian mnogo prostora za drobiž, 4 predeli notranja zapora na vzmet, nikljasta zunanja zapora, 9   cm  dolgosti,   6
cm girokosti K T50. Št. 7202. Cena dobra denarnica iz enega kosa, močnega, gladkega usnja zga-nena, I.a zaklopci iz govedine, 4 predeli in vizitjž, 3 zapore, 9 cm dol., ti cm šir. K T35. Boljše denarnice po K 1'85, 210, 280, 310.350, 380, 420 in više. novembra pismeno naenkrat
Zamena dovoljena ali denar nazaj, torej brez rizika! Pošilja se po povzetja ali denar naprej. Najpripravneje se naroča na odrezku postne nakaznice. Neobhodno je potrebno, da se pri naročitvi opomni, ali naj se pošlje blago po povzetju ali če je denar odposlan po nakaznici. Tofii je v korist vsakemu naročiteljn, da naroči, čim le mogoče, blago že pred 15. decembrom, ker poŠta po 15. decembru zaradi hudega navala ne more dostavljati tako hitro, kakor ob navadnem času. — Naslavljajte naročbe zatorej pravočasno na naslov:
i tiiriiei zi vre ? Masti/, Jflll   KOIH"<]U   IJgK i Mostu št. 1947*na Češkem.
Zahtevajte moj najnovejii glavni katalog s 3000 slikami, ki vam ga takoj polljem zastonj in poštnine prosto.
«** Mizarska zadruga *¦*
v Gorici - Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna s strojevnim obratom na parno In vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
useh slogov
:           —n ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.------   "
Podrožnlca v Trsta Via dl Pfazza veociila 1. Podružnica y Spljflt*. Zastopstvo v Orijftntu.
Cene zmerne, delo lično In solidno.
Pijanosti ni peč
Uzorec tega Čudežnega izdelka „C0ZA" se pošlje brezplačno.
lioie se dati v kavi, v mloku, v pivu, v vinu a'i v jedilih ne da bi pivec to zapazil.
Prašek „C0Za" i^inkuje čudovito, tako, da se pivcu pmtndi alkehol in vse alkoholne in močne pijače. Ta prašek deluje tako mirno in gotovo, da mu ga sinejo dati žena, sestra ali hči dotičuika, ni> da bi on zapazil, kaj j« resnično pruvzročilo njegovo ozdravljenje.
Prašek „C0ZA" je prinesel mir v . tisočere družine, je rešil ogromno os*'b j sramote in ponižanja, da, iz takih oseb ; je celo napravil Čvrste, močne in vsakega dola zmožne " Jjndi. Ta prašek je ži» marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter je podaljšal za nmuf,r<> h't življenj« mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta čudodelni prašek,  posije viftm  onim, ki zahtevajo knjigo  s 150«) zahvalami in en vzorec. Dopisuje se v nemškem jeziku.
Zajamčeno je. da je prašek popolnoma neškodljiv.
Absolvent
III. razr. trgovske šole v Cel
sprejme službo
kot trgovski sotrudnii
Knjigovodstvo,   korespondenca v slo
in nemškem jeziku. Ponudbe na na§e upravnfštvo
C O Z fl    IS LlLU Lt.    lojjdon 25MAnglija)
Na pisma je djati znamko 2;>,  na dopisnice za 10 stot.
SWS!I Naznanilo
Marfc 500.0001      sreče.
Za dobitke garantira država
Pruc žrebanje 19. decembra. Vabilo k udeležbi
===== dobltnih šans =====
pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kateri Je
9 milijonoo 841.476 Fflark dobitkou.
Glavni dobitki te prekoristne denarne loterije
so sledeči: Največji   dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark. I premija h 300.000 Mk.
1     »       »200.00:>   »
1     »       >   «0,000   »
t     >       »  50.000   »
1     »       »  45.000   »H
1      »       »  40.000   »          46
1     .       »  35.000   »        i0:J
l      »       »  30.000   »        103
1 dobitek » 100.000   »       539
1      »      »  60.000   »        693
l       »       »  50.000   »    I  181
1 dobitek a 40.000 STk.
1     »       x 30.000   »
7     *       »20.000   *
>  1&.000    » » 10.000    » . 5.000    » : 3.000    * . 2.000    » .   1.000    >
>      800    » .      200    »
V celem obsega loterija, katera jo 7 razredov razvrstena i 00.000 srečk 8 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti.
Največji dobitek I. razreda znaša v srečnem slnCajn 50.000 Mark ter se zviša v '2. razredu na 55.000 Mark, v 3. razredu na 60.001 M., v 1. na 65.000 M., v .0. na 70.010 M., v 6. na 80.000 M. in v 7. na 600.000 M.
SreCkanje je postavno določeno. Cene srečkam 1. razreda so sledeče : cela orig. srečka M. 6 ~- ali K 7•— pol     »        »s   3— »   - 350 četrt »        »      »    1-50  >   » 1-75 Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno i/, uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katero razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem srečkanjn uradno listino, ne da bi je moral Še-le zahtevati.
Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno.
NaroČila sprejemam proti pavzetju ali pa proti naprej plačilu.
Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega sre-kanja takoj, ali pa vsaj do
19. decembra
zaupno na naslov:
Samuel Heckscher senr.
Bankgeschdft v HAMBURGU.
G. kr.
privil.
===== 25 L ^ T O B STO JE Č A ===
strokovna  krojaSnica pne okIj
za vsaki stan V GORICI   NA TRAVNIKU
Trgovina z gotovimi oblekami in mann-fakturnim blagom iz inozemskih in avstrijskih tovaren vseh vrst ter nepremočljive pelerine in jopice za
=== dame. ^^s
Cdina zaloga opraue k uniformam za gospode c in kr. častnike, nradoik«, veterane, finančne stražnike, orožnike, občinske redarje in ognjegasce; za častilo duhovščino; ovratnike, masne kape, cin-gnlnm itd.
Dobiva se vse, kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje samo v trgovini
m. Poueraj u Gorici na Irauniku.
A. vd. Beri ni
Gorica, Šolska ullea št. 2.
uelika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste najboljših tvidk iz Istre, Dalmacije Molfette, Bari In Hice
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron 112, 1'20, 136, 1-44,1*60,1"80. 2*-, za loči po 72 vin.
-------     Na debelo cene ugodne.    -------
Pošilja  poštnine  prosto na dom.  Posodo he pušča kupcu do   popolne   vporabe olja;  po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis  in  navaden.  Zaloga
----------------mila in sveč. ¦--------------
Cene zmerne*

^

Goriška tovarna mila
A. Gabršček
»•

\,
%
Izdeluje 17 urst mila. Blago se ne boji nikake konkurence ne po dobroti ne po eeni. — Rojaki! fle dajfe se slepili po bleščeči reklami, ki širi tuje izdelke med Dami. Posku-, sile ta domač izdelek in prepričale se, da boste prau dobro posluženi.
Usfvarjajmo si domačo industrijo!
FERNET-BRANCA
BRATOV   BRANCAV   MILANU
jedinl lastniki načina za Izdelovanje,
\m najbolj učinkujoča želodčna grenčica ****}
Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini In v vsaki kavarni