V L]nb11ani, petek, 28, aprila 1922
'V
Leto II.
Štev. 97.
Izliafa vsak de-
lavsiik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto Din 90'— za pol leta Din 45'—
V upravi stane mesečno Din 7*—	Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
ovic
Uredništvo in upraunišfto « Kopitarjevi ulici štev. S — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon = upravnlštva štev. 328 =
CENE PO POSTI:
za četrt leta Din 22*50 za en mesec Din 7'50
Hranilu«
Bukareški dopisnik graške »Tages-poste« poroča iz Bukarešta dne 21. t. m.:
»Kljub nasprotnim izjavam jugoslovanskega zunanjega ministra se tu na Balkanu niso pomirile govorice o novih oborozbah čet proti sovjetski Rusiji. Z Dunaja prihaja poročilo, da namerava Wran-gel z Ukrajincem Petljuro sestaviti enotno vojaško fronto proti Moskvi. S posredovanjem francoskega poslanika v Bel-gradu se je v to svrho neki že sklenil pakt med Wranglom, Miljukovom, Petljuro in Savinkovorn. V Belgradu je Wrangel te dni zastopnikom listov poslal izjavo, da bo tudi v bodoče vzdrževal vojaško organizacijo ruskih beguncev; čaka samo na trenotek, da osvobodi Rusijo, ker šteje njegova armada 50.000 mož, je dobro oborožena in izvežbana. Podobno se je izrazil tudi general Šjatilov, načelnik Wranglove-8a generalnega štaba, ki je izjavil, da je izobrazba ruskih prostovoljskih čet dovršena in da čete nepotrpežljivo čakajo na bojno povelje.
Iz Sofije prihajajo podobna poročila o oboroževanju ruskih čet. Ruska prostovoljska armada se ceni tamkaj na 40.000 mož in je prevzel njihovo izobrazbo, kakor se govori, general Kupeton. Ta armada postaja vsak dan bolj nevarna država v državi; vranglovci rekvirirajo živila, naskakujejo mline in jih oplenjajo, odvzemajo kmetom živino in vzdržujejo celo lastno sodstvo. Ruse, ki nočejo vstopiti v Wran-glovo armado, obsojajo kot »izdajalce« in izvršujejo celo, ne da bi o tem obvestili bolgarsko vlado, smrtne obsodbe. Proti upirajočim se Bolgarom nastopajo z orožjem ter duše tako vsak protestni izraz bolgarskega prebivalstva. Položaj je po-sjal tako neznosen, da je vlada Stambulin-skega sklenila, da Wranglove čete razoroži.«
Radi verjamemo, da je marsikaj pretiranega v tem poročilu, vendar ne more biti nobenega dvoma o tem, da je danes Balkan gnezdo generala Wrangla in blaznih carističnih nakan proti sovjetski Rusiji. Središče tvori Jugoslavija, ki je prevzela vlogo kot oporišče francoskega kapitalističnega imperializma na Balkanu. Ponovno povdarjamo, da ogromna večina jugoslovanskega ljudstva simpatizira s tisto Rusijo, ki je ostala doma in je v najtežjem boju z zapadnim kapitalizmom. Vsled tega tudi nima simpatij do Wran-glovcev, najmanj pa do tistih, ki v službi tujega kapitala izkoriščajo našo gostoljubnost ter hočejo tudi nas povleči za seboj v boj proti Rusiji. Naše ljudstvo obsoja zgrešeno frankofilsko politiko naših državnikov, ki omogoča Vranglovcem njih početje. To naj si belgrajska vlada dobro zapomni!
Rlarl ehh!
Minister za pošto in brzojav Miladinovič je za čas velikonočnih praznikov poslal šoferja svojega ministrstva z avtomobilom na svoj dom v Rumo v Sremu, kjer se je z njim vozila njegova žena, rodbina, sorodniki, znanci in prijatelji. Minister je odre-dil> da se stroški plačajo iz državne blagaj-
Računski uradnik Vukovič pa zneska ni hotel izplačati, ker se je avto protizakonito rabil za privatne potrebe, Nato je pa nad uradnika prihrumel sam minister: >Ali Veste, kdo sem jaz? Ukazujem vam, da zne-Sek izplačate!« Zgrabil je ubogo paro za Prsa, ga stresel ter ga vrgel iz urada, krileč: >Marš ven!« To postopanje je vzbudilo splošno ogorčenje, zlasti, ker je isti minister vrgel iz stanovanja uradnika, očeta 7 otrok.
Zagrebška »Slobodna Tribuna« pristavlja, da spada gospod minister »vunba-citelj« v — cirkus, kjer bo lahko na rokoborcih preizkušal svoje telesne moči. —
Mi pa vprašamo: Kje je korupcija? Zgo-?"ai ali med ljudstvom? Minister, najvišji Jzvrševatelj ljudske volje daje državni avto
razpolago v zasebne namene in odreja,
se stroški plačajo iz državne blagajne. Jvestega uradnika pa, ki je postopal po za-k°nu m ni hotel izplačati stroškov za pri-vatno uporabo državnega avtomobila iz državne blagajne, vrže minister kakor psa ? brahijalno silo na cesto! Ne samo, da je Jmel uradnik prav, marveč minister ne sme jnti uporabljati državnih avtomobilov v privatne svrhe, niti ne sme odstavljati
uradnikov brez disciplinarne preiskave. S svojini avtom pa naj dela minister, kar hoče :*z njim lahko prepeljava po Sremu karkoli magari — cirkuse. Ali mar ministre ne vežejo zakoni in predpisi? Po našem skromnem mnenju v prvi vrsti, ker sicer ie vse delo za »konsolidacijo« države za-
stonj. Radovedni smo, kaj bo ukrenila spričo tega škandala v najvišji inštanci državne uprave jugoslovanska ^demokratična« vlada?!
V	kaki drugi državi bi takemu ministru rekli: Marš vun!
PregaBjanjig slsuuMh tastov pri oolafclh.
Slovenski liberalci proti slovanskim fantom..
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Na včerajšnji popoldanski seji parlamenta je prišla na vrsto interpelacija poslanca Brodar-j a in tovarišev radi nepravilnega postopanja s slovenskimi vojaki. Poslanec Brodar je v svojsm govoru izjavil, da je prejel od redova Gorjanca posmo, iz katerega je razvidno, da ga je poročnik Slavko Farkaš psoval in ga dal dne 12. febr. t- 1. zapreti, češ, da je državi sovražen, ker je čital »Domoljub«. Za Brodarjem je govoril posl. Ž e b o t, na kar je povzel besedo vojni minister Vasic in izjavil, da ne trpi takega postopanja z vojsko. Nastal je pri opoziciji tak vihar ogorčenja, da je predsednik prekinil sejo za pol ure. Po zopetni otvoritvi seje je vojni minister dejal, da je Farkaš moral nastopiti zoper Gorjanca, ker je »Domoljub« pisal v svoji tedanji številki, da je vojska »gncj;<. (Ugovori pri poslancih Jugoslovanskega kluba.) Poročnik Farkaš je odkril le mahinacije tega redova. Nato so govorili še poslanci Žuje-vič, Urek, Ivanič, Brkič ter dr. Kukovec, ki je predlagal, naj zbornica preide preko interpelacije na dnevni red, kateri predlog je tudi vladna večina sprejela.
Belgrad, 28. aprila. (Izv.) Včerajšnja interpelacija Jugoslovanskega kluba o preganjanju slovenskih vojakov je bila tako obtežilna za vojaške oblasti in za njihovo nasilno ravnanje s slovenskim in hrvaškim vojaštvom, da je vojni minister bil primoran pritisniti na vladno večino s terorjem, ki je slonel na popolnoma lažnji-vih poročilih. Poslanci Jugoslovanskega kluba so ugotovili, da »Domoljub«, posebno pa še inkriminirana številka ni nikdar pisala, da je vojska gnoj, marveč je obelodanila pritožbe slovenskih vojakov, ki morajo za kazen, ali pa vsled malomarnosti vojaške uprave, ki še brezovih metla ne napravi, nositi iz stranišč in hlevov z golimi rokami človeške odpadke in živinski gnoj- Prizadeti poročnik Farkaš, zagrizen liberalec, pa je v svojo obrambo lažnjivo poročal, da je pisal »Domoljub«, da je armada gnoj. Na podlagi te laži je vojni minister branil Farkaša, obsodil Gorjanca, ter izvajal na zbornico teror, kateremu se je večina tudi udala. V opoziciji vlada silno ogorčenje, da smo prišli v naši državi tako daleč, da morajo najvišji državni funkcijo-narji z lažmi braniti koruptno in protizakonito počenjanje vojaških organov.
S1a^a£a InsUa M gezaa ItemZlia se morata
BSitl
M
VeSik govor L0oyei Georgsfa.
Genova, 27. aprila. (Izvirno.) Lloyd George je imel včeraj v Olimpiji velik govor, ki je napravil globok vtis. Med drugim je izvajal: Ne smemo se jeziti, ker konferenca traja že dva ali tri tedne, pa še nima nobenega vidnega uspeha. Treba je veliko več časa, da se rešijo tako mnogo-stranska vprašanja obnove Evrope. Vzhodna Evropa še ni ustaljena. Povsod preti izbruh vojne in sporov. Prave vzroke pomanjkanja varnosti je treba iskati v razmerah v vzhodni Evropi. Narodi so tamkaj takorekoč v tekočem stanju, kakor zemlja, preden je dobila trdo in trajno skorjo. Težava, najti meje, ki jih bodo priznali vsi narodi, pa je ie ena izmed mnogih težav, ki tako resno ogrožajo mir v Evropi. Nekaj teh težav smo odpravili na konferenci v Genovi. Predvsem sta tukaj dva velika naroda, Nemčija in Rusija. Da naravnost povem, nemogoče je trajno držati pod pestjo s kakršnimikoli odredbami dva velika naroda, ki predstavljata dve tretjini Evrope. Kdor to misli, je slep. To je nemogoče,
nesmiselno in blazno. (Tu misli Lloyd George Francijo!) Nemško-ruska pogodba je marsikoga presenetila. Jaz sem že zdavnaj pred tem svaril in rekel, da bo do tega prišlo in da mora do tega priti: gladu-j o ča Rusija in jezna Nemčija se morata najti. Trenotno vladajo in triumfirajo zavezniki. Toda, ako iz zmage postane tlačenje, ako nepravičnost oskrunja zmago, potem mora neposredno slediti osveta. Mi moramo biti pravični, plemeniti in viteški. Lloyd George želi, da se na genovski konferenci sklene res pravi mir, ker se brez njega ne bo moglo tukaj nič rešiti. Govornik obžaluje nato, da Zedinjene države niso zastopane na konferenci. Glas Amerike bi se dvignil nad spor narodov Evrope. Amerika bi bila zagovornik miru. Končno je Lloyd George pozval vse, ki so dobre volje, naj ne gledajo ovir, ampak naj skušajo doseči končni cilj. Sami moramo imeti vero in jo moramo vcepiti onim, ki dvomijo. Gre za to, da koristimo človeštvu.
ItaSfla za pristop it rns&e-aemlfci pogadbL
Rim,	27. aprila. Katoliški »Corriere	J	ki	pogodbi.	Italija naj prevzame obnovo
d' Italia«	se na uvodnem mestu zavzema	j	črnomorskega	pasu
za to, da	tudi Itaiija pristopi nemško-rus-	1
FranciSa papnsfi?
%’prBšaBfe odStetinlne v Genovi.
Genova, 27. aprila. Poinearejeva grožnja, da bo Francija z vojaško akcijo nastopila proti Nemčiji, ako ta do 31. maja ne zadosti zapadlim obveznostim, je dala Lloyd Georgeu povod, da je Barthoju predlagal, naj se zavezniki, ki so vsi zbrani v Genovi, sporazumejo o korakih nasproti Nemčiji. Povdaril je, da je tak sporazum neobhodno potreben in jzrazil željo, da bi se dotičnih posvetovanj vde-ležil Poincare osebno. Tako bi prišlo vpra-
šanje reparacij (odškodnine) in sankcij vendarle na dnevni red v Genovi, čemur so se Francozi tako nestrpno upirali.
Francozi zastopajo stališče, naj bi se zaradi morebiti potrebnih ukrepov proti Nemčiji sklicala posebna konferenca v Parizu. Vendar je precej verjetno, da bodo nasproti Lloyd Georgeu popustili in če treba žrtvovali Poincareja, da ohranijo zavezništvo Velike Britanije.
Ultimata Rniifi se lso.
Hlv£ič prsi padcem.
Belgrad, 28. aprila. (Izvirno.) V parlamentarnih krogih vlada vedno večje ne* zadovoljstvo z delovanjem zunanjega ministra dr. Ninčiča. Posebno se to opaža v krogih, ki so blizu Pašiča In se je z ozirom na to nezadovoljstvo preneslo tudi v radikalni klub, kjer ima Pašič veliko večino. Radi tega je položaj dr. Ninčiča žela oslabljen. Gotova struja v radikalnem ki«-, bu zahteva, da mora dr. Ninčič odstopiti takoj po svoji vrnitvi iz Genove. Poleg tega pripravljajo obširno interpelacijo, ki je naperjena proti dr. Ninčiču in ki bo brez dvoma povzročila njegov padec, če sam že preje ne odstopi.
pssliciSa.
Genova, 27. aprila. Politične komisije sestavljajo odgovor na čičerinove predloge. Odogovor bo odločen in bo zahteval od Rusov jasno izjavo brez vsakeea na-
daljnega ovinkarjenja. Nikakor pa nota ne bo sestavljena v obliki ultimata. Splošno se smatra položaj za zelo kritičen.
Belgrad, 28. aprila. (Izvirno.) V ministrstvu notranjih del pripravljajo uredbo o reorganizaciji policije, ki bo po vseli mestih po tej navedbi državna in po vsej državi centralizirana. V vseh večjih mestih bo tej državni policiji dodeljeno državno orožništvo.
Žšžsrisi proti PoltaRK
Genova, 26. aprila. (Izv.) Čicerin. jj© poslal poljskemu zunanjemu ministru Skirmuntu noto, v kateri protestira proti temu, da se Poljska udeležuje akcije, Id je naperjena proti nemsko-ruski pogodbi, Ker je Poljska, ki ne pripada ne mali irt tudi ne veliki antanti, zvezana z Rusjo e pogodbami, je to njeno postopunje nezaslišano, ker bi se na ta načn lahko vsaka država vmešavala v pogodbe, ki sta jih sklenili dve drugi državi in bi bila tako tudi Rusija upravičena, pobijati pogodbo ali točko kake pogodbe, ki jo je sklenila Poljska s kakršnokoli tretjo državo. Ruska delegacija protestira proti temu in pričakuje od poljske delegacije pojasnila.
Pogafanfa z Grško.
Belgrad, 28. aprila. (Izv.) Šef grške misije v Genovi Gunaris je stopil v stik % zunanjim ministrom dr. Ninčičem in se pričel z njim pogajati o ureditvi razmerja med Grčijo in Jugoslavijo. V informiranih krogih se trdi, da bo dr. Ninčič zahteval predvsem nekatere olajšave glede prometa preko solunske luke. Kakor se zatrjuje, bo zahteval: 1. da se naša luka v Solunu razširi. 2. Da se zmanjšajo prevozni stroški med postajo Gjevgjeli in Solunom. 3. Da se našim trgovcem dovoli trgovanje v grških pristaniščih. V zadnjem času sd jim namreč grške oblasti posebno v. Solu* nu delale velike neprilike.
DasisiBiSa preefbsrza'
Curih, 28. aprila. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo sledeči kurzi; Berlin 1.79, Holandsko 195.80, Newyork 514, London 22.74, Pariz 47.35, Italija 27.30, Praga 9.27, Budimpešta 0.66, Zagreb 1.80, Dunaj 0.0675, n.-a. K 0.06875, Varšava 0.13.
Dunaj, 28. aprila. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo: Praga 151.50, Zagreb1 26.75, Italija 416, dolarji 7477.
tfotttičnl dogodki.
+ Seja parlamenta. Na včerajšnji dopoldanski seji parlamenta je dr. Spaho v imenu avtonomistične frakcije muslimanov v dolgem govoru zelo stvarno govoril proti dvanajstinam in ostro bičal centralistični režim, ki je gorje za ljudstvo in državo. Za njim je govoril proti dvanajstinam zemljo-radniški disident Benin in pa posl. Jugoslovanskega kluba Skoberne, ki je nagla-šal davčno preobložitev delovnega ljudstva in zahteval nove volitve. Dr. Spahov govor-je opozicija burno aplavdirala, centralisti pa so ga hiteli motiti z medklici, pa se jim ni posrečilo. Dr. Karamehdovičeva struja je bila razorožena in poparjena.
+ Uradno pretepaštvo. Uradnik notranjega ministrstva dr. Mogorevič_ je spremljal na otok Krk jugofašiste in v. imenu ministrstva poživljal oblasti, naj gredo fašistom na roko. Spričo tega je poslanec dr. Korošec naslovil na ministra Marinkoviča interpolacijo in ga vprašal, kako je mogoče, da vlada izziva v državi uradno nemire.
rf- Lepo ogledalo. Neki srbski list pi-£e o demokratih sledeče: »Demokrati vob-če ne vedo kaj hočejo. Odkar so ustanovili svojo stranko, so že neštetokrat izpreme-nili svoj program. Trkali so se na prsa, da so edini prijatelji ljudstva, a prav oni so uvedli sistem izvozničarstva, ki je rodil zmešnjavo v državi. Imenujejo se »demo-kratjec, krog sebe pa so zbrali največje bankirje, milijonarje in vso bivšo težko avstrijsko gospodo. Tej stranki je samo za oblast. »Demokratje« so največji krivci za nered v državi, za draginjo in vse drugo.« Vsekakor imajo Srbje o »demokratih« isto sodbo kot večina slovenskega naroda.
+ Preganjanje katolikov na Irskem. Boji med protestantskimi in katoliškimi Irci se neprestano nadaljujejo. Posebno divjajo protestantje v Belfastu. Zadnje dni je bilo umorjenih 14 mož, 3 ženske in 4 otroci; 66 ljudi je bilo ranjenih, 100 hiš zažganih; 350 družin je brez strehe. Položaj se poostruje še predvsem, ker nastopajo katoličani za popolno samostojnost Irske, protestantje pa so za popolno edinost z Londonom, ki jih je protežiral skozi stoletja v zatiranju katoliških Ircev. Jasno je, da se bodo boji nadaljevali, in da irski problem še dogleden čas ne bo končno-veljavno rešen.
^Dnevni dogodki
— Draginjske dokldde državnih nameščencev (upokojencev). K včerajšnji tozadevni notici smo danes prejeli od delegacije financ poročilo, ki nekoliko popravlja včerajšnje naše besedilo. Pravilno se glasi: Finančno ministrstvo je odredilo z brzojavnim odlokom izplačilo drugega obroka diference na zvišane draginjske doklade za dobo od januarja do incl. marca, t. j. še za nadaljnih 45 dni. S tem je vprašanje končno povoljno rešeno. Aktivnim državnim uslužbencem se ta diferenca p o možnosti nakaže obenem z osebnimi prejemki za maj ali le s prav neznatno zamudo. Nakazilo diference za upokojence se bo pa vsekako za nekoliko dni zakasnilo, ker je do 1. maja tehnično neizvedljivo. — Predsedstvo delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
— Podoficirska šola vojne mornarice. Prejeli smo: Po naredbi ministrstva vojne in mornarice Mor. Br. 2766/A z dne 24. marca 1922 se sprejme meseca septembra 1922 200 mladeničev v podoficirsko šblb' vojne mornarice v Šibeniku, Dalmacija. Pogoji za sprejem so: 1. Naše držav-ljtfnfstvo (domovnica), 2. starost 16—18 let (rojstni list), 3. najmanj 4 razrede ljudske šole (šolsko izpričevalo), 4. neomadeže-vano vedenje (nravstveno izpričevalo), 5. dovolitev staršev po predpisanem obrazcu, 6. telesna sposobnost (izpričevalo aktivnega vojaškega zdravnika). Prosilci z višjo izobrazbo imajo prednost. Lastnoročno pisane prošnje je najkasneje do 30. junija 1922 vposiati. komandantu podoficirske šole vojne mornarice v Šibeniku, Dalmacija, ki morajo biti kolkovane in opremljene z zgoraj navedenimi listinami. V prošnji mora biti izrecno poudarjeno, da se prosilec podvrže vsem pogojem, ki se zahtevajo od gojencev te šole. Poleg podpisa je navesti natančen naslov prosilca. Sola traja dve leti. Prosilcem, ki bivajo v
Ljubljani, daje natančnejša pojasnila mestni vojaški urad v Mestnem domu.
— »Poročna darila«. Na članek pod tem naslovom, ki smo ga prinesli dne 26. aprila, nam piše pokr. namestnik g. Ivan Hribar: :>Z ozirom na vest, ki jo je prinesel Vaš cenjeni list v članku »Poročna darila« z dne 26. aprila t. 1., da se započenja zbirka za »Dečji dom« po vladni iniciativi, se ugotavlja, da se ta zbirka ne započenja po vladni, temveč čisto po zasebnej iniciativi.« — Za stvar, za katero je v članku šlo, bi bilo čisto vseeno, če bi tudi odpadel očitek glede zbirke za Dečji dom; saj ostanejo za veliko milijonov kron kupljena vila in druge dragocenosti. Da bi vlada ne dajala pobude in migljaje za razne zbirke, ki se vrše, tega nam g. namestnik niti ne taji. On se oklepa le besede »iniciativa« za »Dečji dom«. Dejstvo pa je tudi tu, da vlada, oziroma gosp. namestnik Hribar pošilja občinam priporočila, naj prispevajo za Dečji dom ter tako izvaja na občine in župane pritisk. Koliko bo ta pritisk zalegel, je seveda drugo vprašanje. Res pa je, da se pritisk izvaja ravno s takimi »priporočili« po znanem reku: »Der Wunsch ist Befehlk Želja je zapoved. Da se g. namestnik ni spomnil iz lastne iniciative naših že delujočih zavodov, ki hirajo, — to mu moramo očitati! To je bil očitek članka! To naj g. Hribar ovrže ter naj se ne lovi za besede!
— Slovenec Slovencu volk. Slovenski poročnik Slavko Farkaš z madžarskim imenom (a farkas = volk) je preganjal in zaprl slovenskega vojaka redova Gorjanca, ker je čital »Domoljuba«, ki je v isti številki priobčil pritožbe slovenskih vojakov, ker morajo z golimi rokami nositi iz hlevov živinski gnoj. Ko je prišel prizadeti Farkaš vsled interpelacije Jugoslovanskega kluba v zadrego, so vojaške oblasti poročale vojnemu ministrstvu, da je pisal »Domoljub«, da je — vojska gnoj. In na podlagi te laži je vojni minister obsodil Gorjanca in poveličal — Farkaša. O, dosti je gnoja pri nas, najhujši pa je poturiški!
— Izgnan iz države. Mariborska policija je izgnala iz države za vedno 46 let starega zasebnika Grossinger Henrika iz Rabe na Poljskem.
— Vlomi in tatvine. V noči na 16. t m. je bilo ukradeno posestnici Ivani Grilc iz Šp. Lipnice pri Radovljici rjuh, moške in ženske obleke, čevljev in svinjine ter drugih reči v skupni vrednosti 58.545 K. Tatu še niso dobili. — Dne 19. aprila so
neznani storilci vlomili v trgovino Antona Kunc v Rovtah in odnesli razno blago, vredno 4860 kron. — V noči med 17. in 18. aprilom je bilo ukradeno mesarici Frančiški de Toni v Begunjah pri Cerk-niei 6 govejih in 2 telečji koži v vrednosti 10 tisoč krcn. — Dne 15. aprila .je bila posestniku Ivanu Bartolu iz Hrastnika ukradena med vožnjo od Zidanega mosta zlata ura z verižico, vredna 6000 kron. —
V	noči od 21. na 22. aprila sta bili posestniku Presetniku iz Savelj ukradeni dve konjski opremi. Komate je Presetnik našel pod nekim kozolcem, drugo pa je tat odnesel.
— Jugoslovan in Jugoslavija. Iz ameriških listov: Jugoslovan je zapustil Ameriko in se podal v domovino. Vse svoje bogastvo je zložil v vrečo ter jo na vrhu zaklenil s patentirano ključavnico, da bi mu ja kdo ne ukradel dragocenosti. Kako se mu je godilo na poti, ni znano, vemo le, da mu ni ključavnice razbil nihče, vrečo mu je pa prerezala lahko z navadnim pipcem vsaka šalobarda in mu pokradla bogastvo. Bogastvo je Jugoslavija, preperela vreča njena diplomacija, ključavnica pa njena vojska, ki ne zaleže prav nič, ker sunek s pipcem v našo diplomacijo, in bogastvo Jugoslavije si razdele — tatovi. Tako poroča »Glas naroda«. Zdi se, da ima prav.
— Velik vlom v Somboru. Dne 25. t. m. so neznani zločinci vlomili v zlatarsko klet trgovine Bela Wagnerja v Soroboru in odnesli dragocenosti v vrednosti 800.000 kron.
M&rčborsk« novice*
Shod nižjih državnih uslnžhoncev. Pretečeni petek se je vršil v dvorani Strokovne zveze shod nižjih državnih uslužbencev. Shoda se je udeležilo toliko državnih nameščencev, da je bila dvorana polna. Shodu je predsedoval g. Ačko. Poslanec Žebot je v enournem govoru obrazložil zadevo redukcije in draginjskih doklad. Govornik je žel za svoja izvajanja zahvalo in pritrjevanje. Zatem je govorilo še več zborovalcev. Tov. A. Krepek je k sklepu utemeljeval resolucije, tičoče se zahtev nižjih državnih uslužbencev. Zborovanje je trajalo skoraj tri ure.
Telovadni krožek Orlic v Mariboru priredi v nedeljo dne 30. aprila 1922 v dvorani JSZ Splavarska ulica igro »Svo-jeglavna Minka«. Med odmori svira godba.
£jnbljanskl dogodki
lj Akademska služba božja. — Dne 80. aprila (v nedeljo) se prične zopet akademska služba božja z govorom ob 11. uri pri 00. frančiškanih. To nedeljo se prične drugi ciklus govorov, ki bo obravnaval: »Razmerje človeka do Boga«. Govori dr. p. Gvido Rant. Akademiki in izobraženi krogi vljudno vabljeni.
lj Predavanje o elektrotehniki na univerzi. Nocoj ob 8. uri bo predaval na ljubljanski univerzi g. vseuč. profesor dr, Vidmar o elektrotehniki. Vabljeni so tudi zastopniki korporacij in oblasti ter mestne občine.
lj Pes popadel domačo hčerko. Mesa? Keber v Novem Udmatu je dobil pred kratkim časom velikega starejšega ovčarskega psa. Včeraj popoldan je šel Keber s svojo 11 letno hčerko Slavico proti domu. V bližini doma mu priteče nasproti njegov pes. Hčerka vesela zagleda psa, ga pokliče po imenu in se skloni k njemu, da bi ga pobožala. Pes pa ki očividno ni bil prijatelj otrok in s Slavico še ni bil zadostno udomačen, jo popade na obraz ter ji skoro odtrga kos lica. Deklica je oddana v dež. bolnico. Nesreča nikdar ne po čiva.
lj Iz Ljubljane izgnan. Radi vlomov, ta tvin in goljufij je bil za nedoločen čas izgnan iz Ljubljane 29 let stari Kokolj Valentin, rojen v Zg. Že fr j ah občine Javorje pri Kranju.
lj Kdo je lastnik? Dne 24. t. m. je priplaval po strugi Ljubljanice sod, ki so ga spravili na suho. V njem je 30 litrov tera. Lastnik naj se zglasi na policiji.
lj Okraden sluga. Sluga zdravstvenega oddelka Lampič Franc, stanujoč v Čerau-čah št. 15, je 22. t. m. pisal na glavni pošti nakaznico. Med tem pa mu je nekdo ukradel denarnico, v kateri je imel okrog 500 kron denarja, legitimacijo in nekaj rece-pisov na ministrstvo za narodno zdravje.
lj »Umor v Florjanski ulici« in »Kdor drugim jamo koplje« se imenujeta komediji, ki jih igra Ljudski oder v nedeljo 30. aprila. Predprodaja vstopnic v soboto 29. aprila od 3 do 6 zvečer in v nedeljo od 9 do 12 dopoldne in od 3 popoldne do začetka predstave v »Ljudskem domu« v prvem nadstropju.
Izdaja konzorcij »Novega ČJasa«.
Urednik in odgovorni urednik Brane Kremžar, Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Tovariši!
Ali ste že storili svojo dolžnost? Ali ste že naročili dnevnik
Novi čas?
Ali ste že pridobili vsai po eneqa novega naročnika? Delujte neumorno, da se razširi m da se po njem razširijo ideie krščanskega socializma v vsako kočo 1
■■■taai
IZJHVH.
Podpisana Ivan Vidmar, kurjač državne železnice v Ljubljani in Anton Čepirlo, progovni čuvaj južne železnice v Spodnji Šiški, sva g. Blaža Korošca, železničarja in predsednika Z. J. 2. biez vsakega razloga obrekovala, da je prodal železničarje. Za to najino obrekovanje naju je g. Blaž Korošec pokbcal na odgovor k. sodišču. Pred občinskim poravna nim uradom sva ga pa prosila za odpuščamo in se mu zahvaljujeva, da nama je odpustil. Tudi sva plačala strošse proti nama naper jene tožbe. Izjavljava, da nimava nobenega razloga dvomiti o tem, da g. Blaž Korošec nesebično in požrtvovalno zastopa iu brani interese želez ničarjev.
Ljubljana, dne 26. aprila 1922.
Ivan Vidmar.	Auton	Čepirlo.
Prazne vreče In zaboje
vsake velikosti ima naprodaj v raznih svojih prodajalnah
!, delavsko konzumno društvo
r. z. z o, z, v Ljubljani.
Prazne sode cd masti, osja in petroleja
se dobi v vseh naših prodajalnah.
6S3B3BECSB3aC3 ^SBSSSSSSSSSBSSBS^ fcf $XSS3£3X5SSS%$	tSS35ZBXBSS3553Q	gs9
Tone).
35
Roman. Spisal Bernhard Kellermann, — Poslovenil Peter Mlakar.
Po štiriurnem besnenju se je moštvo izmenjalo. Popolnoma onemogli, prekuhani v lastnem znoju, bledi In napol nezavestni zaradi srčne oslabelosti, so se vrgli po mokrem kamenju v vagonih ter v hipu zaspali, da se ne zbude do drugega dne.
Delavci so peli pesem, ki jo je spesnil nekdo v njihovih vrstah. Pesem se je začela:
Tam, kjer tunel pod zemljo grmi v peklu vročem, bratje, gee, kako je pekel vroč!
En dolar več na uro,
na uro en dolar več
plača Mac za tvoj znoj pekoč ...
Na stotine jih je bežalo pred »peklom« in mnogo se jih je v kratkem času zgrudilo za večno. Toda prihajali so vedno novi!
2.
Mala jamska lokomotiva pa je klopotala z naloženimi regljači kilometre in kilometre do onega kraja, kjer so stali železniški vagoni. Tam so žerjavi dvignili kinkeže ter jih izpraznili. Ko so bili vagoni polni, so vlaki odsopihali — vsako uro dober ducat in še več
—	in novi z gradivom in ljudmi so stali na njihovih mestih. Ameriška rova sta bila proti koncu drugega leta zabita že petindevetdeset kilometrov daleč pod zemljo in po vsej znalni razdalji je mrzličavo besnelo delo. Kajti Allan je neprestano naganjal k naporu do skrajnosti, dnevno, vsako uro. Brezobzirno je odslavljal inženirje, ki niso mogli zmagati zahtevanih kubičnih metrov, brezobzirno je odpuščal delavce, ki jim je pošla sapa.
Kjer Še klopotajo železni regljači ter je razrit rov še poln prahu, Škulj in grmečega trušča, že vlačijo bataljoni delavcev obsevani od reflektorjev tramovje, podboje in deske, da zopažijo rov pred usedajočim se kamenjem. Gruča tehnikov napeljuje elekirične
kablje, začasne mehove in cevi za vodo in zrak, ki ga dovajajo.
Pri vlakih pa skačejo tolpe ljudi semterja, razkladajo gradivo ter ga razdeljujejo ob progi, da moreš samo zagrabiti, če potrebuješ: trami, deske, skobe, železne opore, vijaki, cevi, kablji, svedri, patrone, verige, tračnice, pragi.
V	razdaljah od tristo na tristo metrov pa divje seka med podboji kopa umazanih postav v rovno steno. Razstreljujejo in vrtajo kakor mož visoko dolbino. In ko prižvižga vlak mimo, se stisnejo med podboje. Kmalu pa je dolbina že tako globoka, da se jim ni treba več brigati za vlake. Nekega dne stena votlo zabobni, se posuje in možje sloje v sporednem rovu, kjer vlaki prav tako drve mimo kakor za njimi. Nato korakajo svojih tristo metrov dalje, da se lotijo nove preseke.
Te preseke služijo za ventilacijo in sto drugih namenov.
Tik za njimi pritiska druga četo, ki ima nalogo, da te ozke prehode obzida. Leto za letom ne delajo drugega. Samo vsak dvajseti prečni rov puste na miru.
Dalje, naprej!
Pridrvi vlak ter se ustavi pri dvajseti preseki, četo čadastih fantov poskače iz vagonov. In svedri, krampi, železne opore, vreče s cementom, tračnice, pragi izginjajo preko njihovih ram z bliskovito naglico v preseko, dočim za njimi že nestrpno zvenče zvonci ustavljenih vlakov. Naprej! Vlaki zdrdrajo. Preseka je požrla črne dečake, svedri svrčijo, pok, kamenje se lomi, rov se širi in širi, stoji poševno na tunelski progi, železo in beton so njegove stene, njegov strop in tla. Tir drži skozenj: izogibališče.
Ta izogibališča so neprecenljive važnosti; vsakih šest in šest kilometrov se večno drdrajoči vlaki z gradivom in kamenjem poljubno umikajo iz enega rova v drugi.
Na ta čisto priprosti način je proga od šestih kilometrov izolirana za izdelavo.
šest kilometrov dolgi gozd nosilcev, podbojev, slojk in razpok se izpremeni v še*t kilometrov dolg gozd iz železnih reber in pregrad
Kjer je pekel, tam so tudi vice. In kakor so bili pri tunelu »hellmen« — »peklenščki«, tako so bili »purgatorvmen« — »vičarji«, kajti to gradišče se je imenovalo »purgatory« — »vice«.
Tir je prost in morje vagonov se zapodi v ta odsek; ljudje vise na vagonih kakor grozdje. Na nešieiin mestih se začne obenem bitka: streli kakor iz topov, signali rog, bliskanje žarometov. Rov izstreljujejo, da bo dovoli visok in širok. Bobni, kakor bi izstrelki udarjali ob oklopnico. 2elezni nosilci in tračnice grme na tla. Rdečerjasto železe preplavlja rov, rebra, plošče, ki so jih razvaljali v valjarnah v Pensilvaniji, Ohiju, Oklahami in Kentuckvju. Stare tračnice odtrgu-jejo, dinamii in melinit stružita spodek, krampi in lopate mrgoiajo. Pozor! Tulijo in sopejo, krivenčasto odprta usta, napete mišice, utripajoče žile na sencih, kakor bi se vil gad, telo za telesom: vlečejo spodko-vine, mogočne T-nosilce, ki so odločeni, da bodo nosili tračnice tunelske proge (kajti tunelska železnica bo enotračna). Trope inženirjev z merilnimi instrumenti in aparati leže na tleh ter delajo s skrajnim naporom svojih živcev; pot jim riše tigrasto umazane marogc na pol nagih telesih. Spodkovina, štiri metre dolga, osemdeset centimetrov debela, na konceh rahlo pri-1 vihana navzgor, se vdela v beton, kakor sc polaga ladji dno, se sklepa v spodkovino in veletok iz betona se razliva preko njih, da se v njem potapljajo. Pragel Kakor vleče sto mravelj slamnato bilko, tako vleče stolina hropečih mož s sključenimi koleni mogočp®, trideset metrov dolge tračnice, ki jih pritrjajo na prage. Za njimi se plazijo drugi s težkim obreberjem, ki opa-žuje tunelsko ovalno odprtino. Ko je to obreberje sestavljeno, tvori elipso, ki je na spodku nekoliko ploskata, dve oporni stranici m stropno oglavje. Vse je iz palec debelega železa ter zvezano med seboj z močnimi gredeljnicarni. Stroji za netanje vrše, rov bobni. Rebro se vrsti ob rebru. Omrežje iz rdeče-rjastega železa oklepa rov. In glej, tam zadaj že plezajo zidarji med obreberjem, da obličijo tune! z meter debelim oklopom iz železobetona, ki ga noben pritisk na svetu ne more zdrobiti.
(Dali e.)