Dopisi. iz Kamce. (B u č e 1 o r e j s k o d r u š t v o) je 25, niarca popoldne po večernicah v šolskem poslopju prvo svojo popotovalno zborovanje imelo. Natuen je dober in nepreceuljiv bučelorejo povzdigniti in marljive stvarice iz starih pokvečenih slamnjakov v lepe nove bišice Dzierzonove spraviti. Po zelo prijaznem dopisu načelnika g. dr. Terč-a se je namen omenjenega društva Ijadem naznanil. Izba je bila natlačena poslušavcev, ki so radovedno in pazljivo poslušali č. g. profesorja Brelib-a izvrstno razlaganje o bučelorejstvu iu korištno ter zelo v spešuo in prilično ravnanje z bučelami v panjib po Uierzonu. Bil je tudi eden panj nove soite na ogled, katerega so prijatelji marljivib bučelic ua tenko pregledovali in premerili, da si kar hitro sami začno nove panje delati. Lanjsko leto so bili panji take sorte pod naslovom ,,Lembašlu panjr' v ,,S1. Gosp." popisani. Hvala Lembaškemu župniku č. g. Herg-u za trud. G. Brelib je poslušavce opozoril, kako prilični so panji nove soite, ker se lebko pregleda vse satovje in osnaži vsake gnjusebe, metuljev in roparic, česar v slamnjakib ui mogoče zapaziti; č. g. Brelib je govoril v gladki slovenščini; v nemščini je isto razložil g. Forster. Tukaj izrekamo društvu očitno zabvalo za trud in dober namen. Zborovalo se bo tudi v drugib krajih. Ne zanemarite tedaj, prijatelji bučelic, take priložnosti! Iz Kases na Koroškem. (Izredna požrtvovalnost.) Pred sedmimi leti smo tukaj ustanovili novo faro, kupili 7 oralov zemlje, zložili 2000 fl. glavnice, in iz nova postavili farovž in šolo. Stalo nas je vse vkup nad 12.000 fl. Velika žrtva za tako majheu okraj, ki ne šteje veliko čez 500 duš. Marsičesar sc nam je treba popraviti, toda na spodbudo e. g. župuika Franca Cepeca upaiuo vse sčasoma dognati. Ljubljauski zvonar Samassa nam je vlil 3 lepo vbrane zvonove, tudi stari črvivi veliki altar smo odstrauili in uamesto ujej;a postavili novega. Tretjo postno nedeljo so naraesto dekana prišli č. g. župnik Janez Hafner iz št. Miliela k nam in so novi altar blagoslovili. Vreme je bilo hudo, sneg je šel, da ga je palo čez poldrugičrevelj, a vkljub temu se je zbralo veliko ljudi. Č. g. Hafner so v svojem nagovoru očitno izrekli priznanje in zahvalo gospodu župniku Cepecu za njihovo skrb ia trud pa tudi vsem farmanom in dobrotnikom, ki so toliko žrtvovali za olepšavo hiše božje. Dobro premišljene in genljive besede čestitega govornika s6 ljudem globoko v srca segale. Konečno še omenim gospoda Alojzija Batisuti-ja v Velikovcu. Ta gospod nam je veliki altar izdelal ne samo lepo, ampak tudi po jako nizki ceni tako, da smo se vsi čudili, ko smo njegovo delo zagledali. Prav hvaležni mu smo in ga z dobro vestjo priporočujemo cerkrenim predstojništvom! Valentin Komar, kmet. Iz Lembaha. (Ubojstro). Žalosten nazuanjam, da je bil tukaj 26. marca pokopau Jožef Kristl, viničar, kterega so 4 fantaliui domu gredočega smrtuo ranili. Rajni se ni nobenega prepira in pretepa vdeležil, mirno je šel svojo pot domu; ali zdaj prihrujejo za njim budobneži, viuičarski sinovi iz Bergentbala, ki so že pri sv. Jožefu se v neki krčmi kavsali in tepli, in ga po glavi nanilatijo, da je revež bil ves krvav ter je šesti den prevideu z sv. zakramenti v hudih bolečinah unirl. Rajni je bil mirna, dobra duša, ki je v svojib ranab za morivce še prosil, da jib naj nikar ne tožijo. Pri pogrebu je njegova žena od žalosti omedlela in g. župnik so na pokopališču jokajočim spreniljevalcem rajnega kratke pa resničae besedc spregovorili: ,,Glejte! dragi moji, to je storila slaba izreja otruk in pa pijanost". Res, da mladina vedno hujše razsaja, je največ kriva slaba izreja otrok, kterim stariši vse spregledajo. Tako se zgodi, da že mali paglavci v krčme zahajajo, žganje pijejo, tobak kadijo in — jejo, ter razsajajo, kakor neumna živina. Med temi so navadno najhujši viničarski fautini, ki denar, kterega si zaslužijo, smejo za se pridržati in ž njim razpolagati, kakor se jim poljubi. Zato pa ob praznikih in nedeljab v krčme bodijo, tam zaslužek po grlu poženejo, po potu razsajajo in se deiejo, da je groza. Opomini iu svarjenja dušnih pastirjev in lastnih stariše? so bob v steno; kaj iz takošnib razuzdancev še bo, kakšni kedaj zakonski možje in gospodarji, to si lehko vsak sam misli: zakaj od poti, ktero kdo v mladosti nastopi, tadi, ^kedar se postara, odstopil ne bo ! Od dravskega polja. (Ogenj). Najstai^ejši ljudje ue poinnijo, da bi do lani in letos v Zupečki vesi fare sv. Lovrenca kedaj bilo požara. Povedajo, da je celo 300 let ta ves bila obvarovana take nesreče; zato so bile bise še po stari šegi poatavljene, veliko koč je bilo cimprauib, druga tik druge, vse z slamo krite, Ali zdaj je buda zadela te vaščane; laui v jesen so otroci ogenj zapalili, zgorele so takrat 3 hiše z dotičnimi gospodarskimi poslopji; v noči od 28 — 29. marca pa je zgorelo 19 stanovanj in vsa gospodarska poslopja, da po celi desni strani vesi niti ene strehe ne vidiS; zgorela je vsa klaja, zrnje, en konj, in tudi en posestnik, hoteč še resiti nekaj svojih reči, se je hudo opekel. Pravijo, da je zlobna roka to nesrečo vzročila. Vsi pogorelci razun enega so zavarovani, eden zavarovaluine ni plačal. Vsled te nesreče si bo menda vendar cela st. lovrenčka fara, ki je vsa le ena občina, vsaj cno brizgalnico omislila! ? Iz Celja. (Razne novosti). V god slavjanskih apostolov sv. Cirila ia Metoda se je v cerkvi sv. Jožefa zbralo nenavadno veliko število pobožuib čestilcev teh svetuikov. V tej cerkvi namreč imajo družbeniki bratovščine sv. Cirila in Metoda družbenski altar. Pretečeno leto se jih ni ravno mnogo novih udov dalo vpisati v to primerno bratovščino, ktere pieblagi namen je moliti za spreobrnenje staroverskih razkolnikov! — Koncem septembra t. 1. namerava celjska gospodarska poddružnica napraviti razstavo poljedelskih pridelkov v Celju. — Celjska porotna sodnija je une dni zopet več zločincev obsodila. Najprej je imela opraviti z nekim Pavloin Bolčinom iz Gornje Bistrice. Mož je že več let popolnem slep, pa je vendar včinil budodelstvo, da mu je soduija odojerila 15 let težke ječe. Sreujskega vbožčeka Pavla Bolčina je med letom zaporedoma 8 premožnejših posestnikov v Zgornji Bistrici redilo; toda slepec se je grdo obnašal in nihče ga noče več pod streho vzeti in tako je soseska sklenila, naj si svojo brano le od hiše do hiše prosi. To pase je zdelo Bolčinu prehudo in je sklenil se nad Francom Stoperjem maščevati, ker ta je bil najbolj kriv njegove zdajšnje neprenesljive nesreče, kakor si je slepi Pavl douiišljeval. Podžgal mu je toraj v noči od 2. do 3. jauuarja t. 1. gospodaisko poslopje, ktero je ttidi z drugirui shranjenimi rečmi pogorelo. Precej po požaru je Pavl obstal svoje zločinstvo in prosi). naj ga le v ječo odpeljajo*