i Posam«*m RjevflI®# • — —• ' *~~.v : 1 krono* h? .T1B0E* a in ia.nmom inliim* 4m let atam enoletna 180 S. |&a M K. cstitlotno tS K, M »L Intecafci po dogvrm^JM oV}wi O O O POliTmNA PAVjbAXJJtiAiNA, o o o J* turhd •1,/VDvFJK. Posamezna 1 krono^' ; nRH>Ki6T\ro m i»Wv;' » boni, Jor4i5«» ni. &. 4, £ • tropj«. TaUfoo internih. • CPBAYA m* ▼ «______ S alioi it. 4, pritličje, destto. X«ta> » : sr» nucollft bn ileusrj« I - arir*. Eobmis: fi»n« - m mmmmmmMmmmMmmmmrnmmmM Leto: II. Maribor, soboto J6. julija 1921. Številka; 158, Harding in svetovni mir. Maribor, 15. julij«. Svetovno časopisje prinaša obširna počila in komentarje o akciji prezi-(*euta Zedinjenih držav Hardinga, ki :oco v zvezi z evropskimi velesilami, z l^ko in Kitajsko podvzoti razoro-nje.na morju in na kopnem. Tozadev-°. Jc Harding neoficielno vprašal rp11 yj^dah v Londonu, Parizu, Rimu in :Jo| U' ^i voljne poslati svoje e esate na konferenco v Washingto-u’ ¥bi se pečala v pi‘vi vrsti s pro-Cni* Daljnega. Vzhoda in Tihega oee-Uu. Razorožitev na morju in na to tu-v\^,8ulum ''e ena najlepših točk V dsonovem političnem programu in y.~Vl-°, ,Ua ^e3 pacifistični 'osnovi si je rti?11 • al Zvezo narodov. Toda W.ilso-s.jV \dealiMm je naletel na težka na-W s s®ni antantnih državnikov, kat*0 so.najla-iali takrat v razpoloženju, M najmanj primerno za taka v vojnem zmagoslavju. — zic'ent Tiar din 0^6.^r^‘ivi sedli k skupnim ])oga - tiee. ^ R'Gde ureditve problemov Dalj-a Vzhoda in razorožitve na morju. f!r(,-,1'a n Co s ko časopisje pozdravlja >aži razorožitve na morju, iz- žitv’ ^a Pomisleke proti razoro- 1 na kopnem. »Temps« opozarja, da se ti'- r.e^>1 ozir.ali na Zvezo narodov in Pi v.r^.' mora razorožitev v Evro-jstočaeno zmanjšanje vojne ni Mi-ir}^',\ ,Ur'C-Ja ouea brez močne ^adeua. Sl^5a4a®Sfcva’ da ne L° tles P6bats«. ki pravi tistegu dne, ko bi spoznau ^80 Stoji nasproti dovolj mSo ^ 31 ™ ^nehala i.vršovtti »vojo Tbvet To je tedaj razpoloženje, ki i* l±ruo\T rf°^ *aspio5“<>iS o a e Ak0 te ]e besodc jji d.pio f.i ^0 tine&e prevedemo v navadno ,10v5'šk0 govorico, srečamo tudi tukaj l^litično moralo, ki je stara I edščiJIa flovoške družbe in ki bo osta-^ dokier se bo človek boril za kruh in Potomce. Teoretično so pač vsi za a^orožltev, praktično pa .intrigira !"'<■( i drugemu in pazi na to, da os . a ne močan ter zasiguran »za sinčaj«. Pacifizem bo vedno ostal -vi kaKUa 6anja, a večen mir bo nastopil, ^ i,i‘im«.-no pravi nek francoski rl6 J010®?; takrat, ko noben človek uža]jen, ako mu sosed prilepi za-ulco... .DlvU. L o n d o n, 14. julija. Trianonska mirovna pogodba, ki jo je ratificirala tudi Fi;aneija, stopi v kratkem v veljavo. Vsled tega so zavezniki pozvali budimpeštansko vlado, da po naivodi-lih generalov zavezniških komisij odtegne svoje čete iz Zapadne Ogrske. — Madžarsika vlada, se obotavlja izpolniti to povelje iu želi doseči sporazum z Avstrijo, ki naj bi pustila Zapaduo Ogrsko Madžarski. Zavezniki pa so mnenja, da se ta zadeva že predolgo zavlačuje in se mora Avstriji na vsak način pustiti Zapadno Ogrsko kot e tli no odškodnino, ki ji pripada po st. ger mainski pogodbi. Istotako bodo vojaške nadzorovalne komisije predale Pečuh Madžarski. Pred novim kurzom v Rusiji. DKU. B e r 1 i n, 14. julija-r > Berliner Tagblajtt« poroča iz Stockiiolmii, da se je Tjenjinu posrečilo pridobiti III. intor naoijonalo za spremenitev politike v Rusiji. Temu so nasprotovali le Aleksander Kolotaj in Bucharin ter zastopniki nemške komunistične stranke. — Lcnjinovo politiko brani tudi Trockij, ki je nastopil proti Kolotaj a. DKU. Moskva, 15. julija. V noči 12. t. m. so bila končana dela kongresa komunistične internacijo>nale. Za predsednika izvrševalnega odbora je bil zopet izvoljen Zfnovjev, Hardingova akcija za razoroževanje. princa Windisch*:ratza kot navadno laž DKU Rim, 13. julija. Kakor javlja i« apelira v imenu pravičnosti na an- ,Agenda Stefani«, je italijanska vlada *a"tne vl?de’ naJ obJavijo vse tozadevne predsedniku Hardingu sporočila, da dokun,ente- bo sprejela njegov predlog glede -t*’. ------- omejitve oboroževanja z vsemi simpatijami Usodepolna pomota. DKU Pariz, 13. julija. (Brezžično.) sti ^o Lr^l ali v nont,K Predlog prezidenta Harding je napravil „islg ?ni. avt?> na vatikanske kroge zelo dober vtis, ker ST.l, ? ■ ?anJena Ie se strinja s predlogom, ki ga je stavil otonn ^ ■ f6na ^r°-a papež med vojno v imenu krščanstva. : jen SI.n -Jaromir 1« F usmrčen, drugemu sinu so morali odrezati nogo, tretji sin in šofer pa sta bila lahko ranjena. vojno v imenu krščanstva. Papež bo najbrž izdal encikliko, v kateri bo prosil svetovne države, naj v resnici prično z razoroževanjem. DKU T o k i j o, 14. julija. (Reuter.) Japanska vlada je vabilo k udeležbi Wathingtonu. oficijelno sprejela na konferenci v Konferenca v Porto Rose. Kratke brzojavke DKU Pari*, 14. julija. Svet veleposlanikov je ugotovil, da so trditve jugoslovenske vlade, da zakriva Bolgarska moštvo in orožje, neosnovane. Dosežen * - - Presse da je pričetek portoroške konference določen na 12. septembra DKU Dunaj, 14. julija. „Ncue Freie V,?s*2tn, Je sporazum, da je treba sto- sse* doznava z diplomatične strani, L1. ;!se .korake- da se PrifUi Bolgarijo, _-.x-.i-i- —i—m— i—t- aa izvede popolno razorožitev. OKU London, 14. julija. Japonska v'ada je povabila valeškega. princa, da Neresnične vesti o alentat« na P««« Pilsudskega. DKU Atene, 15. julija. Grki so DKU Varšava, 14. julija. (Poljska zasedli Afium-Karabisar in zmagovalno brzojavna agentura.) Politično-novinski prodirajo dalje. odbor niinstrskega predsedništva ozna-čuje vesti inozemskih listov o atentatu na poljskega prezidenta Piliudskega kot izmišljene. • Razmejitev v Gornji Sleziji. Milan, 14. julija. Angleški zunanji urad je odposlal včeraj angleškemu „ ,, -T?«- .. poslaniku v Parizu navodila, glasom Karoly proti princu Windi9Chgratzu. katerih naj’ ta obvesti francosko DKU Dunaj, 15. julija. .Arbeiter vlado, da se Anglija popolnoma strinja Zeitung* prinaša v celoti brzojavko s predlogom, da se odpošlje posebna grofa Mihajla Karolva iz Splita, ki jo komisija v Gornjo Slezije, ki naj določi lun Mo4!nA v|ie Poslal ,istu »Pesti Magyar Ujszag", m- kateri - Kar^y . mej« med Nemčijo in Poljsko. Ruske pritožbe in ob" tožbe. Maksim .G o r k i j je poslal znfane^ mu angleškemu pisatelju Well.su ^sm« s sledečo vsebino: »Dragi Wells! »Times« so ofbjaviU opis nekega Angleža, ki se je vmil a Rusije in ki pripoveduje, da so v eni izmed komunalnih kuhinj v Petrogradu jedli juho, v kateri so plavali človeški prsti. Ko bi to žalostno neumnost objavil poulični list, katerega naloga ja podajali hrano slabim instinktom mase, bi ne posvetil pozornosti Tbesnema počenjanju človeka, ki je oči vidno razdražen in nerazumen, toda. v tem slučaju se mi zdi neobhodno potrebno, da Vam zatrdim, da je ta potopisec lagal/ Verjemite, dragi Wells, da, mi Rusi vendarle še nismo padli v kanibalstva in trdno sem prepričan, da ne pademo, dasiravno visoko kulturne države evropskega zapada skrbe za to, da h/ ustvarile za Rusijo take pogoje, ki bi pripomogli h kar najhitrejšemu in definitivnemu podivjauju in degeneraciji ruskega naroda. , . Živimo v dneh', ko si na jbujneijša io najslabša domišljija ne more, izmissliti večje laži in obrekovanja, kakor je resnica, a ena izmed teh zoprnih resnic ja ščuvanje proti Rusiji, proti deželi, ka* tera napenja vso svojo voljo in vsjv ram oči pred zoprnimi pojavi, vidim pa, da. se v ruski masi probuja. volja, k ustvarjanju. Za mene je aktivizem začetek vseh začetkov, zaka j v z:ičotku jo bila delavnost!« y/ . Maksimu Gorki ju odgovarja v »Timesu« znani pisatelj Ban in. Ta od--govor so prinesli v prevodu prod par1 dnevi praški »N. Li$ty«. Bunin ne iz-ljučuje možnosti, da. bi bil opis dotič-nega Angleža, resničen. Doba kanibalizma v Rusiji še ni tako daleč; za Borisa Godunova so se Rusi žrli med seboj. Bunin je sam čitaK da Kitajci v Petrogradu tajno kupčujejo s človeškim me-•;om. Sedanji ruski mogotci so spravili Kuse še v večjo bedo nego Boris Godu- -mov. Sicer pa je dovolj značilno, da y XX. stoletju občan kulturnega krščanskega sveta sploh more pisaiti o juhi s . človeškimi prsti. Kam smo dospeli? — Kaj vse je danes rnogbče, kljub »socialnim poskusom občečloveškega pomena«? . i »Ali ni še hujše kakor kanibalizem prepevati nesramne himne vsem tem socialnim eksperimentom, dočini Rusija na pol naga in bosa tone v krvi, v večni temi in mrazu, poginja gladu? Prepevati kakor slavček o najrazličnejših kulturah, v ruski literaturi in vedi, dočim so Rusija potaplja v nesna-gi> izjedana od uši; medtem ko rusko inteligenco pobijajo črezvičajke, kohi-i a moi alno in fizično, kolikor se ni raz-begla po svetu; »novi« pisatelji in pesniki pa apostrofirajo Mater Božjo takole: »Ah cemu nisi rajši odplavila?« * ubogi pokojniki v Rusiji ajo cele mesece, predno pride vrsta na nje, da jih pokopljejo nage in brea rakve, ;iko jih no sežro psi v ix>lju, na mestu, kjer jih je zadavil tifus ali jih' je zadela kroglja; ob času, ko glasom skočila (Vanja ruskih zdravnikov v Charkovu a neverjetno naglostjo narašča število iblaznih in grozi bodočim pokolenjem (V Rusiji marazem in degeneracija trdi! Maksim Gorkij, — da »kanibalstvo v Rusiji no obstoja.« —• Tako Bunki. Morda jo v njegovem odgovoru več živcev kakor dokazanih dejstev, a kljub temu se moramo nehote vprašati: Jeli mogoče, da res živimo v 20. stoletju1? Se li morajo barbarski instinkti narodov vsako tisočletje ponoviti? 'Je li to zakon prirode, kr nam ni znan? Vsekakor jo učinek socialne revolucije daleko groznejši, kakor sito morejo predstavljati njeni menierji.. Notranja in zunanja politika. * Frankovci in klerikalci. Stranka največjih moralnih in političnih propalic hrvatskega naroda, stranka Franka, Sachsa, Sufflaja itd. pozdravlja v zadnji številki »Hrvatske misli* Radičevo zmago In pravi, da se bodo tudi klerikalci . morali pridružiti frankovski in radičevski ideji. Mi o tem nismo v dvomu. Klerikalci nimajo Kreka in zdaj tudi nobene druge ovire več, da bi ne rehabilitirali Šušteršiča. Šušteršič, Frank in Radič, kako dična družba! . Sretna nd*m majka! * Nemški Ust o Jugoslaviji. »Frank-rurter Zeitung* prinaša v jutranji številki od 8. julija daljši objektivni članek o naši ustavi, ozirajoč se na poedine stranke, ki so jo ustvarile in položaj, v katerem je bila ustava dovršena. O nazivu države pravi, da je škoda, da je večina žrtvovala praktično in primemo ime Jugoslavija ter sprejela naziv Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar ne učinkuje ugodno na prijatelje jugoslovenstva v inozemstvu. V članku navaja primer iz 1. 1871, ko so sprejeli INemci naziv: „Kai$erreich der PreuCen, Bzyern und Sachsen* (carstvo Prusov, Bavarcev in Saksov) mesto imena »Deutsches Reich* (nemška država ter konča s točno observacijo, da to niti najmanj ne kvari ujedinjenja, ki bo dan za dnem močnejšo, ki bo prišel na površje nov naraščaj, mladost, v kateri se razvija narod, s pravo jugoslovansko zavestjo. Naši separatisti se lahko iz tega članka nemškega lista naučijo, kako brezpomemben je njih boj, ko že Nemci vidijo bodočnost naše države v zedinjeni, veliki in močni Jugoslaviji. * Komunisti in češka republika. Ker se pri nas najdejo ljudje, ki iz strankarske, trmoglavosti in kljubovalnosti simpatizirajo s komunisti, dasi-ravno jih loči od njih velikansko nasprotje v načelih, in ker ti ljudje povodom razkritja o komunističnih teroristih in atentatorjih proglašajo, da so vse obdolžitve le plod ' »balkanskega sistema*, objavljamo razkritja bivšega tajnika komunistične stranke na Češkoslovaškem Engelberta Kučera o komuni- it. L. Podgorski: Iz dnevnika. (Dalje.) Ia šli smo naprej. Mimo majhne mo-leje, čez železnico, ki vodi v Cairo, dalje v staro mesto. Hej, kako življenje je bilo tu med starimi, na pol podrtimi hišami. Človek, ki bi hotel vse to opisati, bi moral imeti precej poetičnega duha in debele knjige, veliko čopičev in barv — a še več sreče, da bi pravo zadel. In vendar bi mu vse nič ne pomagalo. Ta slika se ne gleda samo z očmi —- ta se tudi sluti; to življenje se ne posluša samo, to se tudi tipa, poskuša. To mora človek tudi dihati va se. Kateri pesnik mi opiše, kje je slikar, ki mi oriše ta vzduh, ki leži po teh ozkih ulicah in temnih kotih, kateri pa tujca prvi omami?! Kdo mi pove, iz katerih snovi je sestavljen: ali prevladuje v njem pristen amonijak naših domačih gnojnic, Eomežan samo z duhtečim dimom egip-ivskih svalčic, ali je prepojen z drugimi dišavami, kot jih razširjajo gnijoči ostanki rib m druge mrhovine, ki »o zabeljene *amo z močnimi parfemi, katere kupiš lahko kar po litrih za malo drobiža? Ali ne diše vmes tudi ostanki in lupine južnega sadja, s katerimi so postlane prašnate ceste in ti ne drega v nos pri stičnih načrtih proti češkoslovaški republiki. Kučera je objavil dokumente o teh načrtih v »Pravo lidu* z dne 10. t. m. Iz njih je razvidno, da so češki komunisti dobivali iz Rusije velike množine denarja in da jim je dajal direktive za revolucijsko delovanje znani Madžar Bela Kun. Ko je Kučera dospel kot ko munistični delegat v Moskvo, ga je Bela Kun vprašal, kaj vendar delajo, da kljub velikim pošiljkam denarja ni prišlo na Češkem do revolucije? »Češkoslovaška republika je umetna tvorba, zato mora izginiti z zemljevida Evrope*, je dejal dobesedno Bela Kun. Kučera je dobil vtis, da hoče III. internacijo nala po nasvetu Bela Kuna uničiti češko republiko. To se mu je vendarle zgnu-silo in zato je te načrte javno razkril ter se vrnil v vrste socialne demokracije. Kučera navaja dokaze, da so dobili češki komunisti za svoje destruktivno delo razen 5 milijonov kron še 33 velikih diamantov, 16 velikih briljantov ter del zlata, ki je bilo svojčas odvzeto nekemu bogatemu Cehu v Moskvi in Kijevu. Navaja imenoma one, ki so te predmete skrivoma dobili. Zlatnina, ki so jo boljševiki nakradli in naropali, služi kot plačilo onim Judežem, ki izdajajo lasten narod in lastno domovino, * Vsled pogajanj med irskimi in angleškimi delegati se je pričelo premirje v pondeljek ob 12. uri. De Valera je pozival Irce, da se med premirjem vzdrže vsakih napadov in skrbe za največji mir ter pravi, da si bodo irski delegati prizadevali, da dosežejo mirrtim potom pravični sporazum, vendar pa zgodovina Irske svari pred preranim zaupanjem. Zedinjenim državam izjavlja de Valera potom »Nev/ Jork World“, da je Irska upotrebila silo proti sili, pri čemur ni, mogla voliti sredstev, ter upa, da bo Ameriki' pripomogla, da se bo udovoljilo naravnim pravicam irske svobode. V slučaju, da se bo skušalo irske zahteve zopet s silo zatreti, je Irska pripravljena na nov odpor, ter bo na ta način prisilila, da bo razsodila pravica in razum. Lloyd George je pozval De Valera, naj pride s svojimi tovariši tekom prihodnjega tedna London k pogajanjem in naj mu naznani svoj prihod. * Washingtonska konferenca. Kakor poroča »Vossische Zeitung* iz Londona, se bo Japonska udeležila washingtonske konference. »Tagblatt* poroča iz Londona, da se bosta‘Lord Curzon in Lloyd George osebno podala v Ameriko. * Bolgarski dementi. Bolgarska delegacija v Parizu je izjavila, da vesti o nemirih v Sofiji niso resnične. LjudšKa knjižnica Naro6nV dom, I. nadstr. posluje ob nedeljah od Vs10.—yg 11. ure in ob Četrtkih od V219.—7220. ure mimo tebe; ki ne vedo, da se rabi lahko voda za čiščenje zunanjega človeka, katerega skušajo utajiti z raznimi, ostro dišečimi vonjavami, katere razlivajo po svojih — haljah ? ?--------------- Vidite: zato bo in mora biti vsaka slika nepopolna. Kaj pomaga, če nariše umetnik vse te hiše res tako, kakor «o (kar pa tudi ne more, ker se bo že — predno konča sliko — ta ali oni vogal podrl), vse te pošasti v raznobarvnih haljah in oblekah, ki švigajo po slabo razsvetljenih ulicah semtertje, tako kot so in žive; vse te pse, ki se plazijo po cestah in sami ne vedo več, so-li še živi ali že mrtvi; vse te potomčke ter snažnost nad vse ljubečih meščanov, ki se valjajo po lužah in gnojiščih pred hišami, katerih pa tvoje slabe oči ne morejo razločiti od blata — kaj pomaga, če res vse to’najlepše oriše? Kje so milijoni muh in mušic, ki švigajo tod okrog nosov in voglov; kje je nazadnje ona atmosfera, ki pritisne Še-le celi sliki pravi orijentalskl značaj? Vidite, vse to se ne da orisati in opisati — zato se tudi jaz ne bom ukvarjal s tem-------------- Kupili smo si pahljače, kakorlne nosijo tu vsi Evropejci, odganjali sitne muhe in tavali naprej. Tu in tam se je kdo spodtaknil ob kamen ali pa obtičal v*-—-*-.-----. r .7 ,rrOD Kamen an pa oDticai ko se KratKoca kd.‘J9.i y>kaki. luknji, djy}i,ai+lahjco.zlomUtnomUaM*ihidrugih Zanimivosti. Pariški krokodili. Pred nekaj dnevi je neki francoski poročnik zbral svojo stotnijo, da jo odvede v kopališče. Zadovoljni so korakali vojaki v versaillo-ski gozd k malemu jezeru Jambette, da sp rešijo vojašniškega prahu ter da so ohlade od neznosne vročine. Kopanje, posebnS koppnje na prostem je za vojake vedno prijeten dogodek, saj so vsaj za ta čas rešeni raznih neljubih vaj, ki so osobito ob vročili poletnih'dneh prava muka. Ko so dospeli do jezera, jih jo poročnik pustil same ter odšel v restavracijo, ki se nahaja v bližini, da so ohladi z limonado. Vojaki so se slekli ter poskakali eden za drugim v vodo. Toda že hip na to je nastal krik in vojaki so jadrno zbežali zopet na breg ter prestrašeni zrli v vodo. Podčastnik, ki je bil tudi slečen, se je odpravil kar tako k poročniku v restavracijo, stopil predenj pozdravil po predpisu tor mu pokorno javil: »Gospod poročnik, kopanje je nemogoče!« — »Zakaj?« so je začudil poročnik. ■— »Ker so v jezeru krokodili,« je odvrnil povsem resno podčasnik. Poročnik pa seveda tega ni verjel, mislil je, da se je podčastniku zmešalo. V versailleškom jezeru, v. kopališču naj bi bili krokodili? Vendar pa je odšel s podčastnikom, da se sam prepriča, kaj pravzaprav je. Ko je prišel iz restavracijo, pa jo res zagledal, da so vsi vojaki na bregu ter da s strahom zro v vodo, seveda se je še bolj začudil, ko je prišedši do jezera res tudi na lastne oči opazil v jezeru prave pravcate nilske krokodile. Kak vrag je prinesel to eksotično zverino v versaille-ško kopališče. Stvar pa je bila dokaj enostavna. Neka filmska družba je bila za predpoldan najela jezero ter spustila vanj-več krokodilov,-ker je rabila njihovo »predstavo« za sceno v nekem novem kinematografičnem filmu. Ko je bila »predstava« gotova, so hoteli krokodile zopet poloviti — toda kaj še — ti so niso dali spraviti tako zlepa iz jezera, čista voda na prostem jim je preveč ugajala. Krotilci so radi tega odšli v mesto po pomoč, medtem so pa prišli vojaki. Ko so se krotilci vrnili, so s pomočjo vojakov tudi res srečno polovili vse uporne »kinoigralee«, dočim so so vojaki potem nemoteno kopali, samo bali so se, da ni še kateri ostal kje na dnu. Dnevna kronika. Maribor, 15 julija. — Dinastični klerikalci. »Slovenski Gospodar* prinaša povodom kraljevega rojstnega dne samo dve vrstici. Radi tega, ker je klerikalna stranka iz strankarskih razlogov v opoziciji, ne najde ta list nobene lepe besede o naši dinastiji. Seveda, kjer ni čustev, je boljše molčati. Na takih dozdevno malenkostnih primerih se spoznajo pobeljeni grobovi. Se se bomo srečali pri Canosi, prijatelji! Ta- — a to so malenkosti. Srečno smo prišli ven iz tega labirinta. Takoj se je spremenila slika: lepe, široke ceste, visoke hiše in palače, povsod snažnost in red. In razsvetljava boljša kot pri nas doma. Na trgu Moharrem Alijo smo občudovali krasen kip, ki predstavlja istega na konju; potem smo šli mimo egipčanske borze, kjer pričenja lepa cesta Ramlčh. Te ne bom nikdar pozabil in vem, da se bo tudi vsak Evropejec, ki je bil kdaj tu, rad spominjal izvrstnega piva in drugih kapljic, ki se točijo po tamošnjih gostilnah in hotelih------------- Po mnogih daljših in krajših postojankah, kjer smo si oplakali naša zaprašena grla, smo prišli proti polnoči do našega cilja — kavarne Bellevue, ki je obenem tudi variete. Lepo, veliko poslopje s krasnimi prostori in veliko dvorano, ki je blestela v čaru nebrojnih električnih žarnic. Ob stenah krog in krog prostorna galerija z ložami — rezerviranimi za družine; spodaj pa v parketu raztresene male, marmornate mizice — pripravne za posameznika, ali pa za kako veselo družbico. Tukaj se zbira vsak večer vse, kar živi v Aleksandriji; tu-sem pride oče s svojo družino, povečerja v svoji loži, čita časopise, pije črno kavo, medtem, co se kratkočasijo oni pri godbi ali pa ' ” ” * " predstavah. .Tu-sera_oride I krat, ko se bodete sprijaznili s položi? jem in videli, da so vsi upi splavali po vodi, vas bomo videli plaziti se po tleh v dinastični zvestobi! Ne mislite; da se ne razumemo. Cez par let bc »Slov. Gospodar* prinašal dolge kolonf o naši dinastiji, kakor jih je nekoč pri' našal o habsburški. Čustev bo seveda malo, a zato tem več besed. Zastoru skrivate obraz: svet vas pozna že dolgo. — Iz pokrajinske vlade v Ljubljani. Novi kraljevi namestnik Ivan Hribar je prispel v Ljubljano, da prevzame svoje posle. Istočasno se je vrnil iz Beograda tudi bivši predsednik pokrajinsko vlade, dr. Baltič. Bivši poverjenik za socijalno skrbstvo, vpokojeni trzni nadzornik g. Adolf Ribnikar je imenovan za načelnika odelenja za socijalno skrbstvo v činoivnem razredu poverjenika. — Nov poslanik v Pragi. Ukaz 0 imenovanju g. dr. Bogumila Vošnjaka za poslanika naše kraljevine v Pragi je bil te dni podpisan. Praški listi so kandidaturo dr. Vošnjaka simpatično pozora-vili. Njegovo ime je na Češkem dobro znano. Dr. Bogumil VoŠnjak je sin znanega slovenskega narodnega gospodarja Mihe Vošnjaka in nečak prvoboritel)3 dr. Josipa Vošnjaka. Dr, Bogumil Yo5‘ njak je študiral tudi v Pragi in Parizu-Potoval je mnogo po svetu in opisa svoja potovanja v »Zapiskih mladega potnika*. Krasna in temaHita študija o ruskih razmerah je njegova knjiga razsvitu*, v kateri opisuje svoje pom j vanje po Rusiji in razgovore z raznim predstavitelji javnega mnenja, n. pr-Levom Tolstojem. Sad Vošnjakovih po litično-pravnih študij v Parizu je *pl, »Ustava in uprava ilirskih dežel*. Me vojno je živel v emigraciji in spisall francoskem in angleškem jeziku ve“.Pr J pagandnih spisov, med njimi študijo vstoličenju slovenskih knezov na Gospo, svetskem polju. Po prevratu se Je u ležil političnega gibanja kot voditelj s*® i venskih samostojnih kmetov. V zadnie»i času so se dvignili proti njemu ljubi jam ski vseučiliščni profesorji zaradi nek politične afere, ki jo je povzročila U®*" vročična in preveč osebna politična bom** Vsekakor pa ima dr. Bogumil VoŠuj2* lepe znanstvene zmožnosti in široko P°' litično obzorje. Dokaz naše nekultur in hribovske politike so pač raz2, pamfleti v »Straži* in »Gospodarju * kjer se razni kričavi demagogi črn® rumene barve zaletavajo vanj, kako vrabci v orla... 7 , — Za regulacijo mesta. Stari. Manj bor je bil sezidan brez vsakega sistem tako, da nima niti ene ravne ulice Lucuj Minici iiiii v«ii\_ laviii. ** jg stoji skoro vsaka hiša drugače. P°znT,,i se je pri zidavi novega dela ob Par“ pazilo na enotnost in mislimo,, da -bo moralo paziti ištotako tudi pr* zlQ a eventuelnih novih delov. Istotako je naloga mestne oblasti, da poskrbi bodoče za to, Maribor, 16. /ulijn^tT M vMTBlja. Pričakujemo pa tudi, di si bo •tinstvo zapomnilo tega trgovca. " — Različne cene. Dotični gospod, ]e, kakor je razvidno iz notice pod '"njim naslovom v »Taboru- od junija kupil neko zdravilo ceneje v ■karni ,Pri sv. Arehu* nego v lekarni J* »Orlu* se naproša, da se zglasi auipreje pri g. lekarnarja Vidmarju .‘*karni ,Pri sv. Arehu*. * jp Versko vprašanje Jugoslovenov 1Miji. Poslanec Sček je obiskal karto^19, Gasparija, državnega tajnika v L i*anu ter mu izročil spomenico, v je feročena želja, da naj se usta-v Italiji samostoj-’ na-i bo podrejena direkt- iv Zv i®1 ki naj ima samo doma-fee Obenem s tem pa naj italijanske vernike v Ju-[PoleE: fr?1 samostojna škofija, pec Sček Gas^«^ice Predložil Poela-N Prosi pornSTS, dra^.°’ v.k^teri Wke v Istri, k^riJ*6?*103*10 K odvzeto imetl^-f P°™ tudl je pokazal gLS traz.umc™' We težnje, v^R? Za te .,^osl°' c , ne Poročajo. bistvom “ S« va? ^ hrvatski'“ u£i* te Hni V 7« V^tskih učitoljev Z Z,agfebu konferenco, na burnih'scen raed frajo SSfS? ^ ki se vpi- ^ Pmtop,ti k enotnemu udruženju k Lw. TT1klh Ucite1^, vendar LrT’ da 1)0 7™a^alil misel edin-■■ «*• ter da bodo separatisti podlegli. PruT* Prle§ki srednješolci iz Maribora ioh ^°re 7 ,ned°Wo 17. t. m. v Št. .Turju fcist,:' v1n-1?1. Meškovo dramo »Mati«. K;? P'-ip«do »Dijaškemu do-v Mariboru. femTDPa°sdePrn tr£°1vsk,m visokošol- k obrtni št«rfHg l.trgovski konzularni Sovai Jmo*emstvu, se je Jfi indu^tr??« ^^^stva trgovine 5 r P°^n ods«k za upravo ^^^.^iiLokdap^SoisitKA.. w je v težkih in neurejenih razmerah po prevratu z izdatnimi podporami mnogoštevilnim prosilcem pomagal v gmotnem oziru. Ker se stavijo velike zahteve od vseh strani za denarne podpore, bo v bodoče odsek podpiral samo one dijake, ki se izkažejo z dobrimi učnimi izpričevali o dosedanjem obisku strokovnih §ol in jo podpore v resnici nujno potrebni. V prvi vrsti pridejo v poštev dosedanji podpiranci, novi prosilci pa samo v posebnega vpoštevanja vrednih slučajih m to je, ki so podpore res potrebni in imajo odlična izpričevala. — Konjerejski odsek' 2. Kmetijske družbe za Slovenijo poroča, da se .vrši letošnje ogledovanja in premovanje konj za mesto Maribor dne 19. julija 19211 ob pol 10 uri v jutro na mestnem sejmišču. Interesantne se s tem opozarjajo, da je v smislu § 8. živ. kuž. zakona z dne 6. avg. 1909 drž. zak. št. 177 pri-gom k premovanju brez ipotnega lista nedovoljen« • -'-i - — Razprodaja tihotapskega blaga. Jutri, 16. t. m. se vrši v skladišču štev. 5 glavne mariborske cariname od 9—11 ure dopoldan licitacija zaplenjenega tihotapskega blaga. . v - —- Aretacija. Zaradi potepuštva in brezposelnosti je policija aretirala Marijo Tischler in Marijo Muhič. — Tatvine. Stanku Mikuliču je bilo iz njegovega stanovanja v Sodni ulici št. 25 ukradenih 500 dinarjev. — Luka Plesičnik je včeraj prijavil, da mu je bilo ukradeno kolo. Danes pa se je izkazalo, da se je s kolesom vozil njegov vajenec in torej ni govora o tatvini. — Klub demokratskih občinskih odbornikov v Celju jo izvolil za svojega načelnika dr. Antona Božiča, za podna-čelnika Ivana Rebeka, za tajnika pa Framca Mravljaka. — .Vojaški nabori v območju celjskega okrajnega glavarstva so se pričeli 13. t. m. z nabori v Celju. — Obsojen župnik. Pred ljubljanskim sodiščem je bil obsojen župnik Pavlin iz Št. Vida nad Cerknico radi pisave nesramnih anonimnih pisem na mesec dni zapora ali 2000 K denarne kazni. >; ■' : — Stric in oče obenem. Pred ljubljanskim sodiščem sta, bila obsojena radi krvoskrunstva - Janez in Marija Krok, brat in sestra iz Govekia. Pnvi na' mesec dni strogega zapora, druga pa na 14 dni navadnega zapora. Krvoskrunstvo ni ostalo brez posledic, Marija je porodila otroka, katoremu je oče obenem tudi stric. * ' >■ ~ Radi vlačuganja je celjska policija 12. t. m. v mestnem vrtu aretirala že znani vlačugi Katarino Došler iz Sladkegore in Marijo Javornik iz Mislinje, ker sta moške nadlegovali, z ljubezenskimi ponudbami. Oddani ste v zapore okrajnega sodišča. — Zaprt slepar. Dno 22. t. m. je celjska policija aretirala nekega Jožefa Loschnigga iz Maribora, ki jo bil svoj čas zastopnik tvrdke Samičja v Mariboru. Dasi odpuščen, je tudi še te dni zbiral na njeno ime naročila ter inka-siral denar — za svoj žep. Tudi je opeharil rame natakarice, sobarice in gostilničarje v Celju za jedi in pijačo. Izročen je državnemu pravdništvu. — V policijskem zaporu v Celju se je hotel obesiti češkoslovaški državljan Josip Coh, doma iz inladoboleslavskega okraja, brezposelni olektromonter. Zaradi sumljivega vodenja je bil 8. t. m. ponoči od policije v Gaiberjih aretiran. Pravi, da je prišel iz Češkoslovaške in prejšnji da.n z vlakom iz Gradca v Celje in da si hoče tu poiskati dela. Ko eo mu jo reklo, da^ bo po odgonu poslan nazaj na Češko, je prosil, naj ga ne pošljejo nazaj. Dne 21. t. m. so jo v zaporu obesil. V, zadnjem hipu so ga rešili. — Znižanje cen v Italiji — nspeh bojkota. Kakor smo žo poročali, so pod pritiskom delavstva padle v Italiji ceno najpotrebnejšim artiklom — živežu in obleki. Vendar pa, bi delavci sami ne bili dosegli toga uspeha, da jih pri tem niso podpirali ostali konzumenti, ki so kupovali le nagneobhodnejšo po-tiebno. .Veled tega trgovcem ni pre-oeta jalo druzega, kot da znižajo cene ali pa da čaka jo z blagom, ko bodo cene pevprečno za 30 odstotkov in padajo še dslje, Značilno je, da to padanje ni povzroči lo nikakih finančnih' katastrof, bodisi pri trgovcih", bodisi pri tovarnarjih. [Morebiti bi opisana metoda tudi pri nas pripomogla k znižanju cen. — Mednarodni ženski shod se je otvoril, kakor nam javljajo iz Dunaju, predvčerajšnjim pod predsedstvom gospe Jane Adams. — WrangIoycl tudi na Češkem. V Bratislavo je te dni dospel prvi transport Wranglovih vojakov. Na Češko se bo zateklo okrog 5000 vojakov, večinoma donski kozaki in Ukrajinci. — Kolera v Donski oblasti. Iz Carigrada poročajo: Ruski begunci so naznanili, da na donskem ozemlju divja kolera. Samo v Rostovu zahteva kolera vsak dan 400 do 500 žrtev. — Nove zvezde. Po zadnji statistiki so odkrili astronomi v lanskem letu 39 novih planetov. Ti tovariši naše zemlje so vsi manjše zvezde, ki se istotako vrtijo okoli solnca in spadajo v skupino asteroidov, kateri se premikajo med Jupitrom in Marsom. Po nekaterih hipotezah so to ostanki nekega razpadlega planeta. Najsvetlejša od teh zvezd je ona, ki jo je našel Komac Sola iz Barcelone in se imenuje Alfonzia. — Radvanje. Gasilno društvo prirodi dne 31. t. m. v gostilni Anderle (prej Laufer) vrtno zabavo z mnogimi veseličnimi točkami. — Iz Šoštanja. V našem trgu jo porodila služkinja Helena Završnik svojega nezakonskega novorojeacka ter na to brez sledu izginila. Uvedlo se je za njo zasledovanje, ki pa je ostalo doslej še brez uspeha. — Mežiška dolina. V vse urade skušajo spraviti danes najboljše moči, da bo naš narod moralno in gospodarsko čimbolj napredoval. Posebej pa ima država interes na tem, da se dvigne narodna zavesit ob meji. — Kolikor-toliko so se zavedali tega nehote menda vso centrale naše duševne in gospodarske povzdige v Ljubljani. Kar pa ni bilo za mejo se je ali odpoklicalo, ali pa potom narodnih delavcev predelalo, da se je dosegla enotna smer narodnega razvojnega dela. Najmanj pa moremo že danes trditi, da se je oziral rudarski urad oz. njega predstojnik v Ljubljani na domače narodne potrebe. Tako je poslal nekega obratovodjo na, mejo, ki samo simulira narodnostma očitno podpira -nemškutarstvo. Naši dolavski centri so itak po prejšnji nemški gospodi demoralizirani — ali je potem še treba isto storiti sedaj. Slovensko delavstvo, ki je prestalo najhujše šikano prod in med vojno, a je vseeno kljub strankarsko različni pripadnosti ostalo do kraja naj zvestejši pripadnik jugoslovepske-ga naairanja, to delavstvo upravičeno vprašuje gg. v Ljubljani: — »Ali jo tam danes še res avstrijski kurz?« ■ Predno hočemo te razmere natančno opisati, se nam je zdelo potrebno posla ti v javnost ta apel in prošnjo za takojšno najenergičnojšo intervencijo. Kultura in umetnost. x Jugoslovensklm umetnikom! Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza razpisuje natečaj: I. Za umetniški načrt lepaka za I. jugoslovenski vsesokolski zlet v Ljubljani leta 1922. II. Za 6 umetniških sokolskih razglednic v barvah. III. Za zletni znak iz kovine z zaponko (zletna legitimacija). Ideja naj bo sokolska, osnutki izdelani v barvah, izvzemši onih za znak. Predložene načrte bo ocenila posebna komisija. Za najboljše načrte so določene sledeče nagrade: ad I. 1000 din. in 500 din, ad II. po 500 din., ad III. 1000 din. in 500 din. Starešinstvo si pridržuje pravice odkupiti ostale osnutke, ki jim ne bo priznana nagrada. Načrte je poslati na običajni način do 15. oktobra t. I. na naslov: Jugoslovenski Sokolski Savez v Ljubljani, Narodni dom. x Smrt ukrajinskega pisatelja. V Poltavi v Ukrajini je umrl odlični ukrajinski pisatelj in pesnik Panas Myrnyj. Njegovi romani so večji del izhajali v Švici, ker jih je caristična vlada v Rusiji prepovedala. x. 2-a.rus^e učenjake, ki žive v po-manjkanju, so_ uv«dli Cehi poraolao akcijo. Prezident Masatyk je daroval v ta namen 1 milijon Kč. 1 ' '•><% x Honorarji v sovjetski Rusiji. Sovjetska vlada je razpisala za najboljši roman o sedanji revoluciji nagrad® po 1 milijon, 750.000 in 500.000 rubljev.! Primerjaj pa vrednost sovjetskega rub* lja: 1 dolar = 20.000 rubljev. x Sovjetska literarna svoboda. Lu* načarski, sovjetski komisar za prosveto, je izdal naredbo, ki velja za vse literate, kateri pišejo mladinsko literaturo. Po tej naredbi se mora v pravljicah opustiti prikazovanje raznih mitoloških bitij angel jev, hudih duhov itd. Kralje in prince je treba opisati kot tirane in zatiralce mas, kakor so v resnici. Priporoča «e, naj kot gradivo za mladinske spise služi bodočnost človeštva, pridobitve znanosti in čudeži tehnike. Posebno prednost imajo povesti, ki opisujejo življenje delavstva. Boga in hudiča se je treba v literaturi izogibati 1 — Res lepa kulturna svoboda vlada v Rusiji 1 Cast in »lava takemu napredku I t „ Sokolstvo. o Lokalni ogled za določitev tek)* vadišča za I. jugoslovenski vsesokolski zlet v Ljubljani v letu 1922 se vrši v soboto dne 16. julija ob 4. uri popoldne. Zbirališče pred Narodnim domom. K lokalnemu ogledu so vabljeni vsi člani saveznega starešinstva in tehničnega odbora ter bratje načelniki zletnih odsekov. o Loterija v prid »Sokolskega 'do* ma« v Novem mestu. Naša dolenjska metropola si hoče tudi postaviti svoj lastni »Sokolski dom«. V to svrho priredi efektno loterijo, ki obsega 1297 dobitkov v skupni vrednosti 212.500 kron. Prepričani smo, da bodo tudi Mariborčani posegli po teh srečkah, od katerili velja ena samo en dinar, ter laika pripomogli vrlim NovomešČanom - Sokolom do lastnega doma. Ker bo žrebanje že 23. julija 1921, vabimo narodne Mariborčane, da ne zamude prilike, ter čimpreje kupijo eno ali več srečk, ki se dobivajo pri Podružnici Jadranske banke v Mariboru, kjer je tudi slika dragocenih dobitkov, : Šport. : SK Korotan vabi vse Člane, da se sigurno udeleže važne klubove seje, ki se vrši v soboto dne 16. julija ob 20. uri v Narodnem domu. Kapetan. Kino. I. Mariborski bioskop. V soboto, nedeljo, pondeljtk in torek se bode predvajala velikanska amerikanska drama „Mqž značaja*. Film ,Whitehapel“ radi poštnih zaprek ni prišel pravočasno v Zagreb, zatoraj ga producent ni mogel dati tukajšnjemu podjetju na razpolago, »Mož značaja* jc senzacijonelna amerikanska cowboy drama v 5 činih, polna napetih momentov in atrakcij. V pon-deljek koncert. Gospodarstvo. g Mariborski trg. Sejmsko poročilo od 28. julija: Prignalo se je: 27 konjev, 12 bikov, 167 volov, 240 krav in 16 telet. Skupaj 462 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile za, 1 kg žive teže sledeče: Debeli voli 16 do 18 K, poldebeli voli 14 do 16 K, plemenski voli 12 do 14 K, biki za klanje K 11 do 12, klavne krave debele 12 do 13 K, plemenske krave 8 do 12 K, molzne krave 10 do 16 K, breje krave 10 do 14 K, mlada Živina 11 do 12 K, teleta 12 do 14 K, plemenske svinje — do — K, poldebele svinje za zakol 1 kg mrtve teže — K; krave za klobase 1 kg žive teže od 6 do 7 K. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg 26 K, II. vrste 24 K; meso od bikov, krav, telic 22 K; telečje meso I. vrste 18, brez kosti 21 K, II. vrste 16 K; svinjsko meso sveže 32 K. g Padanje bolgarske valute. Bolgarski lev je začel v zadnjem času naglo padati. Pred nekaj dnevi je stal 1 švicarski frank 200 levov. g Povišanje uvoznih carin v Zedin* jenih državah. Vlada Zedinjenih držav obravnava predlog za zvišanje Dimenzije Dimenzije rabljena množina debelina dolžina [debelina dolžina širina sinna Skupaj izdelovanju žganja, aam 5čejo pod ra stalno Leseno pohtstoo Železna pahiStuo Tapetniško pohitiva dobro in po ceni v zalogi pohištva Karol Preis, marlbor 217 10—5 Slomškov trg 6. Ceniki zastonj! Ceniki zastonj* g 66 vajtonov krlstalnepra sladkorja Ravnateljstvo državnega imetja »Be-lie« Lak Baranja naznanja trgovski in abrtniški zbornici. v Ljubljani, da ima v svoja, sladkorni tovarni na prodaj G6 vagonov kristalnega sladkorja. Interesenti, ki se za ta sladkor zanimajo, naj stopijo v neposredni stik z gori navedenim. ravnateljstvom. g Nakup žrebet in žrebcev. Poverjeništvo za kmetijstvo namerava nakupiti ob priliki promovanj na Kranjskem in Štajerskem letošnje žrebičke in V žrebce toplokrvne in mrzlokrvno pasme za državno žrebetišee. Oziralo se bo le na prvovrstna žrebeta z dokazanim rodom, na kar se konjerejci opozarjajo in vabijo, da se polnoštevilno v deleže premovanj, g Prodaja popisanega papirja. Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da proda Mariborsko vojno okrožje en vagon popisanega papirja (akti bivše avstro- ogrske vojne uprave). Interesenti se poživljajo, da stavijo pLsrheno ali ustmene ponudbe do 22. julija 1.1. predpoldne Vojnemu okrožju v Mariboru, ki bo navedeni dan sklenilo pogodbo z najboljšim ponudnikom. Kavcija znaša 10 odst. Ponudbe je kolekovati s kolkom z 2 dinara. .Blago je na vpogled v Intendantskem skladišču v Mariboru; pogoji v označenem vojnem okrožju. g Reorganizacija carinarnic. Finančni minister dr. KUmandi se je včeraj vrnil iz Splita v Beograd. Pred odhodom je minister sprejel več d epu taci j ter zaslišal njihove želje in pritožbe. Konštatiral je sam razne nedostatke v Carinarnicah ter obljubil, da bo v najkrajšem času izvršil reorganizacijo carinarnic. g Zadružni mlin v Vukovaru. Vukovarska gospodarska zadruga je sklenila osnovati svoj zadružni mlin in je v to svrho že kupila potrebna, poslopja, ki bodo tekom enega meseca prerejena v mlin. g Ponudbe za nakup sena. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani sprejema dne 15., .18., 1!)., in 20. julija, t. 1. ponudbe.za.nakup sena. Vrli u tega sc pozivajo interesenti, da stavijo tej komandi ponudbe za prodajo stisnjenega (prešanega) sena stare ali nove košnje. Po n itd.be sprejema divizijska intendantu ra dnevno popoldne :po-čenši od 10. julija 1. 1. Potreba: 200.0(10 do 300.000 kg. Seno mora biti popolnoma suho, zdravo od sladke trave in stisnjeno v bale od 50-^60 kg. Predaja po pogodbi. Kavcija 10 odst. vrednosti ponudbene cene. Ponudbo kolekovati z 2 din (8 kron). Uslovi so na razpolago tupogled) pri divizijski intendanturi. , g Prodaja cevk (ustnikov) za smotke, cigarete, papirčkov za cigarete in malinovega čaja. Komando dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da. proda, v skladišču Ljubljana in. Maribor sledeče predmete: a) v Ljubljani okoli 124.303 komadov cevk cigaretnega)' (iislmkov) za smotke in cigarete 2*05.517 komadov papirja, b) v'Mariboru ok. 2.763 koma." dov (ustnikov) za smotke i:i cigarcte, ok. J21.728 komadov knjižic cigaretnega! papirja in ok. 1.387 k.g malinovega čaji* Proda se onemu, ki ponudi najpovolj-' nejšo ceno. Pismene ponudbe spreiiilje-' ne za Ima rja , je poslati Dravski Di-1 vizij,s ki oblasti Ljubljana, da 25. jt tek. leta. g Jeklarski trust v Ameriki znižuje cene. Jeki a reko udruženje v ZedinjeoiH državah je znižalo cene trdega jekla zal 4 dolarje pri toni, a cene pločevine zal JO dolarjev. Znižano so tudi cene cinku« g Trgovina med Anglijo in Rusije«, Izvoz Anglije v sovjetsko Rusijo jej znašal v marcu 7745 funtov šterl ingotv'* v aprilu 2080, v maju (30.004 in v jut 81.201 funtov šterlinogv* Glavni urednik: Radivoj Rehar. ( Odgovorni urednik: Fran V»s 1af-r Naznanilo! Podpisana naznanjava cenjenim gostom, znancem in prijateljem, da sva s 15. julijem 1921 prevzela znani hotel Fuchs-Stara pivarna od pivovarne Tomaža Gotz v Mariboru v Jurčičevi ulici št. 7 (nasproti najiui prejšnji gostilni). Kakor vedno do sedaj, tako se bodeva tudi v bodoče potrudila, nuditi svojim gostom najboljše iz kuhinje in iz kleti. Ravnotako so vedno na razpolago izvrstno opremljene sobe za tujce in bo postrežba v vsakem oziru točna in nizke cene. V hotelu je tudi velik salon za zborovanja in senčnat vrt ter veranda, ter se priporočava p. n. društvom. Za obilen obisk prosita ^ Andrej in Frančiška Halbwidl. Itfaknp lesa. Južna železnica potrebuje še za leto 1921 sledeče množine mehkega lesa: Dimenzijsko blago: Trgovsko blago: 18 i 6—12 9—10 in vec 16 20 20 20 rabljena množina Skupaj .... 1832#4 Ponudbe za dobavo celc množine ali delnih množin z navedeno ceno, postavljeno na katerokoli postajo južne železnice, je staviti do 30. julija 1921 na Iv obratno ravnateljstvo Južne železnice, odd. VI. - 1 v Ljubljani v posebnem zavitku: Mehek les. — Pogoji glede kakovosti: Les mora biti od zdravih in svežih debel, ter mora biti bele barve, (ne rudeč, ne rujav), ne vrtinčasto raščen, brez razpok od ledu, ne od vršičkov, mora odgovarjati dimenzijam, brez pogostih prečnih vej. Oddana množina mora vsebovati najmanj 80 odst. smrekovega lesa. 981 Mala oznanila. Gospodična, vešča slovensk. in nemšk. jeiika v besedi in pisavi, strojepisja in stenografije, išče primerne službe. Naslov pore uprava lista. 984 Dobro ohran|en glasovlr se proda. Naslov pove uprava lista. 982 Radi pomanjkanja prostora se !akoj proda po nizki ceni 3000 praznih vinskih steklenic, prazne sode od olja in masti itd., prazne zaboje In vreče pri Vinku Hmolak, M sribor, Slomškov trg št. 6. 983 3—1 Spalna soba, kuhinja, različna posoda, spalni divan, pisalna miza, umi val n a miza, se proda. Ipavčeva ulica (Hugo Wolfgasse) št. 4S. 985 Mlin na roko se proda. Melj« se lahko vsakovrstno J ali j Robič, gostilna * bušu. °80 "7 • Opozarjam slavno ribčinsfr®.°* veliki koncert, ki se soboto, dne 16. juhj* *• -Narodnem domu. Svir* » ■ rodna godba". Klavno 0 stvo se vabi za obilen o ’ d* podpira * tem doma«• » rodno godbo. • , H. K o sifry Dijak višjega razreda •'j* sobno lepo pisavo se sp L takoj za dobo 7-14 dni. r» Ca dobra. Ponudbe n* Op „Tabora*. i'. ‘'f*) Dobroldoča zlatf ura se ceno proda. N upravi lista. se najboljše in zanesljivo popravljajo v novi trgo- R. Bizjak Gosposka ulica vini. ‘J52 7-6 KotlafJ ki so. veSči v za. kuhanje delavci, ?e brimi pogoji stitev v poletnem in ča«u. Nastop takoj Ignac Podpirajte slovenske Singer Singer Singer Singer šivalni stroji šivanke nadomestni deli strojno olje. Velika pošiljatev Iz Amerike dospela. Dobi se sa*0 naši podružnici Singer šiv. stroji Bourne & Co. Nfiwyo>* podružnica Maribor, začasno Dravska ulica 10-Ugodni plačilni pogoji na obroke. tLastnik in.izdajatelj; .Konzorcij Tabor", — Tiska: Mariborska tiskarna d. d