Leto VIII. štev. 36. Posamezna Stev. 1 Din. Stane mesečno 25 Din, začasno 15 D. ža inozemstvo 35 Din, začasno 20 D. (dokler ne začne zopet redno Izhajati') Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajO. Reklamacije za list so poStn. proste. Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. (Začasno le trikrat na teden.) Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dOpise: »Naprej«, Krško, ček. rač. začasno št. 13.321. lo Socialistične stranke Jugoslavije Letnik VI., štev. 18. »Naprejeva« številka ob sredah izhaja kot tednik: LJUDSKI GLAS Glasilo Kmetsko-delavske zveze Stane letno 60 Din. — mesečno 5 Din Prvi maj — praznik Dela. Ni še dolgo tega, ko so imeli pravice samo lenuhi, dolžnosti pa samo delavci. Lenuhi so bili gospodje, in če je delavec zahteval svojih pravic, so se mu krohotali, in tudi delavci sami so se krohotali, ker niso razumeli, za kaj gre. Nastal je pregovor: „Jaz gospod, ti gospod, kdo bo pa delal?" Kajti gospod takrat ni delal ne na polju ne v tovarni, ne v pisarni, in če bi bil prijel za kakšno delo, bi ga drugi gospodje vrgli iz svoje srede kot nečastnega človeka — delo je bilo nekaj nečastnega. To razmerje so morali delavci s silo odstraniti. Prvi maj je kot praznik Dela k temu največ pripomogel. Prepovedano je bilo praznovati ga, pa delavci so ga vseeno praznovali. Da so pa gospodje to praznovanje tudi videli, je bilo treba manifestacij, na ulicah so morali delavci pokazati, da imajo svoj praz- nik, v delavnicah in zaduhlih stanovanjih jih gospodje ne bi videli. Zato so se proti vsem prepovedim tajno dogovorili in od raznih strani so prišli po malih skupinah sočasno na določeni prostor in tam jih je bilo potem toliko, da jih policija ni mogla ukrotiti, zborovali so slavnostno proti volji gospode. Mnogokrat je tekla njih kri, a vendar so na ta način ukrotili leno gospodo, da je priznala tudi delu pravico in da je končno tudi delavstvo dobilo volilno pravico in s tem potrebni vpliv na javne zadeve. Dandanes se nihče ne upa trditi, da delo ne zasluži časti, praznik Dela se praznuje nemoteno. Dandanes morajo gospodje tudi delati ali pa vsaj markirati delo, nikogar ni, ki bi se hvalil z lenobo. Če bi bili delavci izobraženi, bi bili gospodarji sveta in gospodom bi markiranje nič ne pomagalo, resnično bi morali delati. Zato ni treba več javnih manifestacij ž močjo mase, ki je nekdaj krotila oboroženo policijo, danes je treba javnih manifestacij z močjo zavednosti, ki bo ukrotila oboroženo moč demagogije. Ni treba več telesnega, ampak duševnega vstajenja! Duševna moč delavstva se bo morala dvigniti, da ne bo več po tujih mislih delal ne kmet-tlačan, ne delavec-trpin, ne uradnik-hlapec, ampak da bodo delali po svoji skupni volji kot ljudje. Te skupne volje danes ni, ker je proletariat razdružen. Razdružen je pa zato, ker ga razdružujejo kapitalisti potom svojega zlata in biča na eni, slavohlepni posamezniki na drugi strani. Enkrat za lažnivo vero drugič za narodnostjo, tretjič za praznimi obljubami, za vsemi mogočnimi frazami se ženejo delavci v boj drug proti drugemu, najžalostnejše pa je, če se ženejo za tem ali onim voditeljem in upajo, da jim bo on prinesel rešitev proletariata, ker je najbolj prebrisan. Takih prebrisancev je veliko, zato je toliko (vpoštevajo se samo člani, ki so plačali prispevke, in organizacije, ki so obračunale pokrajinskemu tajništvu SSJ in KDZ v Krškem. Pokrijlmko taJnJUfO, Je prejelo: Rednih članov je bilo Izmed teh članov so zadnji mesec plačali po Din Organizacije Bizeljsko Brežice Celje Centrala Čatež Črna moška org. Črna ženska org. Dravograd Globoko Gorje Hrastnik I. Hrastnik IL Jesenice Ježica Liboje Litija Ljubljana Mežica Mialinje Sv. Peter pod Gor. Škele Škofja vas Šoštanj Štore Tacen Trbovlje Velenje Videm-Krško Vrhnika Zabukovca Zagorje Zg. šiška Gorica pri Mariboru Cirkovce pri Marib. Lesce Vseh rednih članov Progresivni davek zamudnikov pristopnina....................... Zamudnikov Vseh člsnov skupaj Pokr. tajn. je tdrej prejelo v tem mesecu 1715 strank! Od tod razcepljenost. Združiti se Je treba. Pa ne na ta način, da se razni pre-friganci združijo in kriče, da je proletariat že združen, ampak tako, da postavijo delavci sami svoje organizacije na temelju pravilnika, ki mora veljati za vse enako. Nobena oseba ne more biti kristal, okoli katerega naj se združi delavno ljudstvo, ampak pravilnik naj bo to, ki ga naj vsi delavci razumejo in se po njem ravnajo, pa bo proletariat takoj zopet močan! Demagogi pravijo, da to ni mogoče, ker je delavstvo še preneumno za to. Proletarci! Tu je dokaz, da to ni res! Potrudite se razumeti tabelo (1. str.), potem pa premislite, kako hitro bi bilo kapitalizma konec, če bi tudi vi storili pravočasno svojo dolžnost, namesto da čakate, kdo bo zmagal, da se zmagovalcu potem hinavsko pridružite. Razno. NOVE NAGRADE bi razpisali, pa ni sklepa, Tekmo pa uredništvo same tudi brez sklepa lahko razpiše. Tekmujte vsi. ki znate misliti: Kaj je slabega v pravilih »Skupnega doma" v današnji številki? Pošljite kritiko! Razmišljajte, debatirajte, popravljajte! Prvih 11 paragrafov je sklenil pokrajinski odbor dobesedno, nadaljnje pa le po vsebini in lahko še marsikaj takoj popravimo, še predno sprejme občni zbor »Sloge* ta pravila končnoveljavno za svoja. Člsni pokr. odbora so dolžni sodelovati, dolžan je pa tudi vsak drug, kdor kaj ve in zna! Tvoje znanje ni tvoja zasluga, ampak zasluga vse družbe, torej pomagaj tej družbi do hitrejšega napredka! Mnogo dobrega gradiva, ki so nam ga dopisniki poslali, smo morali odložiti za prihodnje številke, čeprav bi se prvomajskemu »Napreju" izborno podalo. Pa če ni prostora, ga ni. Sodrugi, sami poskrbite, da nam bo mogoče izdajati »Naprej* v večji obliki in ne samo na dan Prvega maja! K članku .Organizacije so naši kadri. “ Sodrugi, ki se ne spominjajo na boje pred 3 leti ko je bil tednik .Ljudski glas“ še edini strankin list in je moral večkrat polemizirati proti Kristanovemu »Napreju*, ne bodo razumeli, kaj pomeni ta »hrastov list* v našem članku. Kristana pomeni, ki je ovenel, popolnoma ovenel za proletariat, toda ker ni slabič, se ne da kar tako odpihati, ampak, ga mora socialistično organizacijsko drevo izpodriniti z novimi, svežimi, močnimi poganjki. Kdor razume, naj izvrši, ne pa da čaka na novega Kristana, da se bomo na novo razbili zaradi njega! Iz .Glasnika presv. Srca Jezusovega*. (7.-7. št. L 1923.J Krščansko socialno delavstvo je dobro, pa še samo — nepopolno; popolno je šele krščansko delavstvo. (Str. 88.] Največ krivde pri splošni brezposelnosti ima — lenoba, mržnja do dela. (str. 83.] Najboljši steber države in človeške družbe je — dober hlapec, (str. 82.] Najboljši politiki so —> nedolžni otroci, ki državi prav nič ne —škodujejo. [Zakaj pa imate vi, klerikalni maziljenci, S8me prefrigane juriste in študirane lemenatarje na vodilnih političnih mestih?] Sola v gostilni. V vasi Papeži ob Kupi se nahaja ljudska šola v gostilniškem poslopju. V prvem nadstropju pouk. v pritličju pa razgrajanje go* stov. Ta ačitelj pač lahko predava o protialkoholnem gibanju! Dober tek! Shodi 1. maja. Hraatnik ob VjKL dop. na prostem pri gostilni Domitrovič. pri postaji: Poročevalec s. J. Pastorek, — Ljubljana • Zg. Šiika - Tacen ob 16. uri pri Koširju v Tacnu. — Za Mežiško dolino letos v Mežici. Poročevalec s. K. Kocjančič. — Velenje-Skale oh VatO. dop. v Pesjem pri g. Pleteršku na prostem. Poročevalec s. Zvonimir BernotCelje, ob 1/i 10. dop. na Dečkovem trgu. — Litija • Šmartno. Čas raz* viden na lepakih. Poročevalec na obeh shodih S. C. Bohm. — Zabukovca in okolica. Ob 10. dop. v Žalcu (gost. Janič] Poročevalec s. A. Leskošek, — Jesenice • Javornik • Dobrava. Poroč. g. J. Jeram, Olga Besarabova. Pri nas se imenuje z drugačnim imenom in tudi ni dozorela žena, temveč skoro še otrok, komaj osemnajstih let, Ljubica Ljubičičeva iz Beograda. Nazadnje še za ime ne gre. ker žrtev tega prekletega sistema v državi svobode in demokracije, je že brez števila, njihovih imen ne bomo nikoli vseh zvedeli. Policija jo je obtožila, da se je pregrešila proti zasebni lastnini, hi si jo je nakradel ta od Boga postavljeni red. In ker ji greha niso mogli dokazati, so jo mučili, ubili so jo v zloglasnih zaporih beograjske »glavnjače*. Sledili so opisi tega strašnega zločina, da bi se človek za glavo prijel in znorel nad stvarmi, ki so pri nas mogoče, Tako smo čitali v nekem listu: »Smrt je nastopila radi vnetja možganov, pljuč in pljučnice, Zdravnik splošne bolnišnice dr. Mitrovič je v svoji izjavi podal sliko o strašnem stanju Ljubičinem, ko je bila prepeljana iz zapora. Po vsem životu je bilo opaziti sledove pretepanja. Na hrbtu so bili opaženi sledovi udarcev, široki kakor dlan roke. Leva kost lobanje je bila popolnoma razbita. Zato je nastala oteklina na obrazu, ki se je pričela gnojiti. Pojavljali se se tudi simptomi zastrupljene krvi. Po tej ugotovitvi je bila Ljubica prepeljana v kirurgični oddelek v svrho operacije, toda bilo je prepozno. Devojka je malo za tem u-mrla. Njene poslednje besede so bile: Nisem kriva .. nisem kriva . . In izkazalo se je, da ni kriva. Podjetje samo. v katerem naj bi bila baje ukradla nekaj metrov blaga, je izjavilo, da je bila takšna tatvina sploh nemogoča. Blago so našli tam, kjer bi moralo biti! In vendar je bila kriva V toliko, da je bila delavka, hči iz tistega sloja, ki v tej državi ne u-živa nobene pravne zaščite. Če bi kak zvišen falot ukradel polovico države, bi bil imenovan za ženija in bi dobil odlikovanje. Ves buržujski svet bi mu ploskal. Če je proletarec osumljen, da si je na nezakonit način osvojil kos kruha, ker mu ga sistem n8 zakonit način ne da. potem ga zaprejo do črnega, ubijejo ga. In Ljubičičevo so morali ubiti, žaluj bila je proletarski otrok, ni znala ukrasti polovico države, 5e kosa kruha ni ukradla. Zgodi se včasih, da se veliki duhovni in farizeji zgražajo, kadar je proletarskega potrpljenja enkrat konec in poplača nestrpnost s tisočkratnimi obrestmi vse, kar se je izvršilo zločinov nad potrpežljivostjo. Še izgleda, da se bodo zgražali! Noben zdrav zob nam ne bo izdrl ne da bi ga nam lažnivi 'zdravniki sedanje družbe poplačali! Skrivne sile delujejo na tem, da se ta zločin zakrije. Policija se brani očitka, da bi bila žrtev dobila poškodbe v zaporu. Uprava beograjskega mesta je izdala poročilo, da ni bila Ljubica nikoli tepena v zaporu, temveč da je bila odpeljana v bolnišnico, kjer je obolela na influenci. Toraj je prišla v bolnišnico kar zdrava in je tam po nesrečnem naključju in v nadlego človečanski neoporek-ljivosti beograjske policije na takšni influenci umrla, da je imela od nje razbito lobanjo, iztečene oči, gnojne bule in po telesu takšne sledove, kakor da so od udarcev človeške dlani! Bolj podlega cinizma nego je v tem poročilu beograjske mestne uprave, si človek ne more več misliti! Ko zločina ni bilo mogoče več zakriti, je zastokal tudi buržujski tisk nad pokvarjenostjo svojih plačanih krvnikov v glavnjačL Oglasil se je celo g. minister ter obljubil, da bo dal zadevo strogo preiskati. Mi vemo, kako se takšne reči vršijo: mrcvarijo jih in mrcvarijo toliko časa, da uidejo ljudem iz spomina, nekega dne izdajo uradni komunike, da policija z Ljubicami ni imela nikakršnega opravka in da je .vse povoljno urejeno*. Stvar je zaspala, pridejo novi zločini, kdo se bo na stare skliceval ? Ampak zločini ne bodo pozabljeni, naj jih še tako mrcvarijo in zakrivajo! Zakaj odplačeval bo zanje ves sistem in pri obračunu noben krivec ne bo ušel! Niti oddaleč nam ne pade v glavo, da bi omejili obračun samo na tiste, ki jih buržujski tisk danes še sam označa za krivce, zato ker vseh dejstev ven. darle ne more zamolčati. Mi vemo, da išče samo Gospodarstvo naše stranke za I. četrtletje 1924. Promet Bilanca 31. 3. 1924. Posamezni računi posamezni računi so Izguba in dobiček dali prejeli aktiva | pasiva -n Ime Din j p Din P Din P Din P Din P Din P ■ i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 blagajna čekovni račun št. 11.959 čekovni račun Št. 13.321 organizacije »Naprej* in »Ljudski glas* „Vorwart»* publikacije potnine in dnevnice uprava »Sloga* dolžniki 44.678 14 37.384 6.058 41.896 696 20.178 1.020 15.718 21.654 1.621 88 11 17 75 99 39 88 20 37 49.083 910 37.672 41.772 1.761 10.601 2.515 26.825 21.654 180.378 19 66 58 78 78 22 10 81 20 19 08 59 1.065 1.495 11.106 39 10 93 6.058 124 9.576 75 21 78 4.404 896 288 178.756 31 55 41 82 177.781 1.561 289 84 20 65 12 13 14 15 16 17 18 upniki razno: tiskovni sklad roparski vitezi inventar rezervni sklad razno prebitek 189.691 1.561 . 289 9 Ufil 92 20 65 -'.u 02 25 11.910 43.610 175 40.649 19 41.659 1.786 3.703 57 1.611 25 41.659 3.703 02 57 428.871 18 428.871 18 17.370 99 17.370 |99 224.995 28 224.995 28 par krivcev zato, ker se boji pokore za vse krivce. In teh je toliko, kolikor je kapitalizma nad namL Obtožujemo ves sistem, ki nam deli svojo pravico in si jo pušča potem varovati z uniformiranimi analfabeti, idioti ia sadističnimi zverinami Obtožujemo sistem, ki je dal z obznanami in zakoni o zaščiti kapitalistične samogoltnosti analfabetom, idiotom, zverinam pravico, da smejo izvrševati nad proletariatom zločine, kakršnekoli se jim zljubi- Zato pravimo: Ne samo direktni krivci, temveč tudi vsi zagovorniki sistema, ki krivce omogoča, bodo dajali odgovor. Prekleti pa naj bodo tudi tisti proletarci, ki dobro poznajo ta sistem ubijaaja otrok in nedolžnih, pa čepijo zakrknjeno ob strani namesto da bi še sami pomagali ustvariti novo pravico, novo družbo ljudi I Specifikacija »Napreja« in »Ljudskega glasa«. dal prejel Din P Din P naročnine „N“ v gotov. 12.716 73 ,,N“, dolžniki" 11.292 96 „ „Lg" v gotov. 5.223 50 , »„ »Lg“, dolžniki 5.614 — inserati v gotovini • 3.251 17 „ dolžniki 2.259 33 prodaja 359 50 razno 1.053 90 690 30 tisk 21.688 54 časopisni papir inseratni davki 6.598 OCR 39 KO vrnjeni inseratni davki 97 20 poštnina 28 70 2.016 30 sodni in pravdni stroški (brez potnin) 1.513 75 plače 9.000 — skupaj 41.896 99 41.772 78 Specifikacija uprave I plače zavarovalnine poštnina stanarina kurjava in razsvetljava obresti pisarniške potrebščine publikacije »Sloga" pavšal za upravo razno skupaj dal Din 9.416 906 2 3.500 1.800 92 15.718 66 92 50 80 88 prejel Din 22.173 80 322 50 259 — 375 — 1.399 — 956 10 597 50 742 91 26.825 81 Specifikacije dolžnikov dal prejel Din P Din P bilanca 31. XII, 1923. 155.134 40 naročniki ..Napreja'- 13.552 29 „Ljud. glasu" 5.614 — publikacije 1.490 37 5.961 50 razno 131 — 116 — skupaj 1.621 37 180.378 19 Specifikacija upnikov . . dal prejel Din P Din P bilanca 31. XII. 1923. 164.237 20 1 odplačano tiskarni za „Naprej" 8.198 49 9.910 08 » , „Vorw&rts“ 1.209 75 razno 15.564 54 2.000 — obresti 426 94 račun zadolžnic 55 — skupaj 189.691 92 11.910 08 Specifikacija razno dal prejel Din P Din P inventar tiskovni sklad sklad proti rop. vitezom razno Rezervni sklad: gotovina iz leta 1922 tisk. sklad iz 1. 1923 sklad proti rop. vit. 1923 prebitek iz leta 1923 2.961 1.561 289 1.786 5.651 14.851 1.021 20.135 40 20 65 25 29 60 13 43.610 175 59 skupaj 48.257 52 43.785 59 Prvi maj boste najlepše praznovali, če se vzdržite alkohola in se potrudite za razširjanje zavednosti/ kar je najbolj mogoče z odkritosrčnim, brezobzirnim tiskom. Pridobivajte naročnikov za „Naprej“, »Ljudski glas", in „Vorwarts“. Boj za konsolidacijsko točko. Zedinjenje ali po domače združenje proletariata na. Slovenskem napreduje dan na dan za (oliko, za kolikor več delavcev izpregleduje. da je združenje res potrebno, in za kolikor več delavcev je pripravljenih pri tej združitvi tudi res sodelovati. Napredovanje tega združenja gre seveda počasi, saj živimo v reakciji, ki delavnemu ljudstvu v industriji in pri obdelovanju zemlje ne pusti do oddiha, tako da nima ne sredstev ne časa za organizacijsko de- lo, posebno še pri -tako velikanski organizacijski razcepljenosti: vsak mesec je kje kak kongres, vsak teden kak občni zbor, vsak dan kakšno zborovanje i običajno .dolžnostjo udeležbe", raznih sej je toliko. da ne moreč biti na vseh. če bi tudi pozabil na delo in kruh J* živel od samih sej. Te organizacijske razcepljenosti ne bo, ko bo proletariat združen — takrat bo delavec zopet lahko izvrševal svoje organizacijske dolžnosti in organizacije bodo zo-pot močne. Tega se kapitalisti boje, zato pošiljajo svoje agente med delavstvo, da ustanavljajo vedno nove in nove organizacije. Navadni agenti pa zdaj aiso več dovolj, proletariat ne veruje več tako slepo, kakor je verjel pred par leti, danes veruje samo tisto, kar vidi. Kdor pa vidi, ta ne veruje, ampak ve. In kdor ve, ta je zaveden. Zavednih pa ne zapelje nikdar več noben kričač. Zato so kričači a-genti odigrali svojo ulogo. Nezavednega proletariata je pa še zelo veliko in volilno pravico ima. To vedo kapitalisti. Zato pošiljajo med• proletariat njegove nekdanje voditelje: Kristana in Korana. Kristan ima v rokah Konsum-no društvo osta plen po bratovsko razdelila. Kosolidacijska točka ae bo ne dr. Korun, ne Tone Kristan, ne njun združeni kapital, ampak — pravilnik. Za tiste, ki tega še vedno ne verujejo, objavljamo kravjo kupčijo med dr. Korunom in Kristanom, pri kateri je mešetaril ivigašvaga Svetek, kričavi agent za moskovski (Bela KunovJ denar iz L 1919, ki se je potem vdal Kriatanu, ki je pozneje šel k organizacijam iskat zaupanja in ki je potem to zaupanje kot član načelstva SSJ prodal dr. Korunu, kot predsednik Strokovne komiaije pa dr. Korunu in Kristanu, tako da je k svojim neštetim funkcijam postal še član ko-ruptaega načelstva Kons. društva za Slov. Ta kravja kupčija bo tvorila zelo važen del zgodovine proletarskega gibanja na Slovenskem, zato si jo po večkrat dobro prečitajte, razložite drugim in — spravite! * * * O. Svetek je [kot oseba, brez štampilje kake organizacije] razposlal vsem delegatom Kons. društva za Slov. sledeče pismo in 23 strani dolgo okrožnico, Pismo se glasi: Ljubljana, dne 12. marca 1924J Cenjeni sodrug! Iz razposlane okrožnice ste razvideli da bo kongres Konsumnega društva imel reševati silno važna vprašanja. Nujno je potrebno, da vsak delegat vsa ta vprašanja natančno pozna, predno se bo odločil za eno ali drugo stvar. Zato sem bil pooblaščen Od več delegatov, naj skličem pred kongresom sestanek vseh delegatov, na katerem bomo ta material podrobno obdelali. Ta sestanek se bo vršil v soboto 15. t. m. ob 2. popoldne v dvorani restavracije pri Levu na Gosposvetski cesti. (Nasproti protestantovske cerkve.) Za slučaj, da bi vam vaša podružnica ne hotela plačati stroške za ta dan, smo zbrali nekaj denarja in bomo otroške, ki so v zvezi s to kon. ferenco povrnili. Konferenca je za nadaljno konsolidacijo proletariata odločilne važnosti, zato Vas nujno prosim, da jo gotovo posetite! S sodružnim pozdravom 1 F. Svetek. Omenjena okrožnica se glasi takole: V informacijo. Zaupno obvestilo za delegate Konsumnega društva za Slovenijo. Z ozirom na to, da stojimo pred občnim zborom Konsumnega drnštva za Slovenijo, ki pomeni važno razdobje v razvoju delavskega gibanja v Sloveniji, predlagamo delegatom naslednje informacije, ki jim bodo dale možnost, da razna vprašanja o katerih se ob priliki tega kongresa piše in govori, tudi sami presodijo. Opozicionalni delegati ljubljanskih prodajalen. I. Povratek g. Kristana. Ko se je vrnil lani g. Kristan v delavski po-kret, se ni potrudil, da bi z dejanji razpršil globoko nezaupanje do njegovega gospodarstva in polj tike, ki mora navdajati vse one, ki oboje od b|j?u poznajo. Na drugi slrani pa je vsakemu jasno, da želi . delavstvo miru in da je razkolov sito. Z ozirom na ta položaj je sklepalo o taktiki napram Kristanovemu povratku pokrajinsko načelstvo SSJ [Korunovci Op. ur.] Na to sejo se je povabilo tudi predsestvo Strokovne komisije, ki je o tem vprašanju že tudi razpravljalo. Na tej seji se je sklenilo, da je treba podati vse dokaze zato. da ne želimo.novih razdiranj. Sklenilo pa se je nadalje tudi: 1. Z ozirom na to, kar je obema konzorcijema o g. Kristanu znano, ni mogoče sprejeti brez boja njegove kandidature v načelstvo ali nadzorstvo Konsumnega društva za Slovenijo. [Korunova stranka in Strokovna komisija sta dva konzorcija!! Opr, ar.) 2. Potrebno je, da je, načelstvo Konsumnega društva po svojijcašni tako, da n» bo slepo orodje Krajanovih naoierin načrtov, d8L ne bo funkcijoni-ralo tudi takrat, kadar bi bili naperjeni ti načrti ,proti interesom pokrjefa in. morda celo Konsumnega društva samega,, kakor 9$, jft tttdoaadaj često videlo. 3, V ostalem se „ načelstvo .ne jme„ sestavljati po strankarski frakcijski politiki, To .stališč sta , po nalogu seje.ss. Svetek in Golrgajer sporočila načejstvu Konsumnega društva af* §lojre^jjo.t;|to(tip4aoyprJjia to je izšel v Konzu-.jnentu ^aa^k ^Zadrjipa in, politikah ki je.jK*dal hp&9 napoved. Z ozirom na poročilo o odporu, na katerega Je to .članek naletel je iskal Kristan stike s s. Korunom, ki je g. Kristanu, po razgovoru izjavil, da obstojajo v najvažnejših vprašanjih sklepi, ki se bodo Kristanu pismeno sporočili. t^talio, je ^pEillft do izmenjave sledečih dveh . pisem: 1. Pismo na g. Kristana: Gospodu Antonu Kristanu, predsedniku Zadružne banke v Ljubljani. Z ozirom na Vaš razgovor z dr. Korunom si Vam usojamo sporočiti, da je razpravljal o položaju naše politično, strokovne, kakor gospodarske organizacije in o možnosti sodelovanja z Vami tako pokrajinski odbor SSJ. za Slovenijo, kakor odbor Strokovne komisije in da je zavzel pri tem tole stališčei: 1. Da ne smemo nikogar od sodelovanja v pokretu odbijati in tudi Vas ne, da je pa treba postaviti to sodelovanje brezpogojno na temelj, ki bo zmožen res konsolidirati pokret. 2. Vaša misel, naj še ustanovi v svrho kon-solidacije pokreta nova socialistična stranka je v prekem nasprotju s taktiko, ki je v svrho konsolidacije pokreta po našem mnenju potrebna. V Sloveniji združujejo strokovne organizacije nad 8000 redno plačujočib, napram komunizmu jasno opredeljenih članov, ki pa se politično delijo v pri-staše oficialne socialistične stranke Jugoslavije in Bernotove skupine. V ostali Jugoslaviji so omembe vredne strokovne organizacije le Opči Radnički aavez s 6000 redno plačujočimi člani in Savez Metalskih Radnika Jugoslavije s 4000 člani [izven Slovenije] — vse ostalo je razbito in neznatno. Komunisti imajo vso moč v simpatizantib, ne v organizaciji, (ter v aparatu, ki ga vzdržuje s približno 400.000 K znašajočo mesečno podporo Tretja internacionala. Fabjančičeva skupina je dosedaj brez organi, zatoričnega zaledja Politična akcija po Vašem vzoru ne bi mogla bolj računati oa Bernotovo skupino, kakor oficialna Socialistična stranka Jugoslavije. Na komuniste ne more računati, ker je potreben, v to dogovor z Moskvo- S Fabjančičevo skupino je zbližanje mogoče — mora pa najpreje pokazati svojo moč in svoje namere. Zato je Socialistična stranka Jugoslavije, ki predstavlja tudi potreben mednarodni okvir, edina konsolidacijska točka za pokret. Vsaka nova akcija bi bila brez izgledov, pač pa biježko oškodovala še to konsolidacijsko delo. ki je jaogoče. Politično delo mora iti radi tega v tem pravcu. da se z napornim, požrtvovalnim in «amozatajeva«ja polnim delom vpostavi atmosfera .zaupanja in da.se za stranko zopet pridobi Naprejeva skupina v. celoti ali njenih delih. Razmerje med ofici&lno Socialistično stranko Jugoslavije ja med Naprejevo skupino Je v resnici ugodnejše, kakor to pa. zunaj izgleda, ker oficialna SSJ proti Bernotovim organizacijam namenoma ni postavljala nikjer protiorganizacij in so radi tega v teh organizacijah če vedno močni deli. ki se strinjajo z zgoraj označeno politiko. 3. Za zopetno vpostavitev zaupanja je po. trabao: Da «• Blasnikfva tiskarna pokretu vrne. V to svrho je potrebno, da dobi poleg delnic Republi-čanskega udruženja za večino potrebno število delnic kaka druga delavska organizacija. Samo po sebi umevno je. da so mogoči pod istimi pogoji tudi dogovori glede Ljudske tiskarne, ki bi razpršili vsak dvom, a smo hoteli obraniti tam samo večinsko konstelacijo, ki ohranja tiskarno za namene pokreta. 3. Glede Konsumnega društva za Slovenijo je za upoatavitev zaupanja potrebno, da se da članstvu sorazmernejši in večji vpliv v načelstvu, [glej pri-Jogo], pri čemer je pritegniti vse, ki so za konsolidacijo pokreta,«brez ozira na struje. [Tu omenjeno prilogo je , dobil samo Kristan s tem dopisom, delegati ne^Op. ur.) Razven tega mora Konsumno društvo za Slovenijo svojo nalogo kot gmotna zaslomba pokreta na ta način izvrševati, da žrtvuje za pokret vsote, ki bodo v razmerju a tem, kar j je žrtvovalo društvo nekdaj. Te zaslombe je decetralizirati, tako, da bodo v korist vsem, ki Konsumnega društva zlobno ne rušijo. To bo nevtralnost, ki bo vračala zaupanje in ustvarila predpogoje brez katerih ni ^mogoče [.misliti na pravo ozdravljenje pokreta 5. Gospodarstvo konspma mora biti realno, kar se mora pokazati zlasti, s tam. da se bančqi krediti z vsemi sredstvi zmaejšaio. 6. Pod pogoji, da ae izrečete za te vidike, bomo za te smernice sicer naprej delali, ali popolnoma konstruktivno — brez izpadov.proti Vam. Ustavili bodemo pod temi pogoji tudi članek, ki ima iziti v pondeljkovem Socialistu in ki se obrača strogo proti Vašemu članku v Konsumentu. 7. Zadružne banke ne smatramo več za zavod, ki bi ga moglo danes^naše zadružništvo držati. Zato smo na njej desinteresirani in pripravljeni uravnati svoje razmerje do nje kakor proti prijateljskemu zavodu, ki stoji izven pokreta. _— Prosimo Vas, da blagovolite čimprej sporočiti, če osvajate te smerni, ce in če smatrate, da je«na teh temeljih mogoče priti [do sporazuma in sodelovanja. Zaedno Vam sporočamo, da pooblaščamo sodr, dr, Koruna, da se more z Vami ▼ okviru lega pisma natančneje porazgovoriti. Blagovolite se tora j obrniti na njega [telefonska številka 136]. Z odličnim spoštovanjem Za Strokovno komisijo za Slovenijo: Jože Golmajer L r. Za pokrajinsko načelstvo SSJ. Filip Uratnik Lr. 2.) Odgovor g. Kristana. Gospod dr. M. Korun, odvetnik Tu. (Za Strokovno komisijo in pokr. načelstvo SSJ) Potrjujem prejem dopisa z dne 1. jan. 1924. (v resnici 2. febr. 1924), ki sta ga podpisala za Strokovno komisijo Golmajer in za pokrajinsko načelstvo Filip Uratnik, Istotako sem prejel eno prilogo. jemljem z veseljem na znanje temeljno načelo, pod l) da ni nikogar od sodelovanja odbijati in tudi mene ne, kar pomeni velik napredek proti iz. vršenemu dejstvu, da se je meni na spomlad 1923, ko sem plabcat Članarino za .Svobodo*, po pošti vrnil denar, češ, »te ne maramo*. Jemljem na znanje in se povsem strinjam, da je vsako sodelovanje postaviti brezpogojno na temelj, ki bo zmožžn pokret res konsolidirati. Glede točke 2) je moja misel glede zedinjenja vseh delavskih spčialističnih grup v Sloveniji s tem, da se ustanovi nova socialistična stranka, v pr«, kem nasprotju z Vašim nazorom v tem pogledu; obžalujem, da se z Vami ne strinjam. In to iz sledečih razlogov: a) vsako zedinjenje se mora izvršiti tako, da ni ne premaganih ne zmagovalcev; b) za vsako zedinjenje je vredno prinesti pa četudi največje žrtve, samo da se pomaknemo bližje cilju. Danes je res še skupno delovanje Vaših in Bernotovih ljudi v strokovnih organizacijah — ali v bodoče? Fakt, da so v strokovnih organizacijah kovinarjev (Jeram, Jakopič, Beguš, — jeseniški revir: volitve na Koroški Beli in na Jesenicah I) in v organizacijah rudarjev (preds. Krušič, Mežica, Črna, Velenje!) močnejši Bernotovci — da je celjsko strokovno tajništvo v rokah Bernotovca, ta bo da! Ber. notu za njegovo razdiralno delo mnogo opore in Vam vedno manj nade na skorajšnjo zedinjenje. 3. Enak pogoj je v gospodarskih organizacijah, onsumno društvo za Slovenijo ima v filijalah rna I, II, Mežica, Kor. Bela, Sava, Gorje, Sv. Lov-renc na Pohorju, Ljubljana I. — Bernotovo večino. Konsumno društvo rudarjev v Hrastniku je v Bernotovih rokah. Istotako je Trboveljski Delavski Dom po Krušiču težko ogroževan. Vaše idealno mišljenje, da ae bo Bernotovce pridobilo po Vaši poti, spoštujem ih visoko cčnlm, ali-sem prepričan, da bi po moji poti popreje prišli do potrebnega uspeha oz. rezultata, ker bi se delavci Jesenic, Gorij, Mežice, Črne, Velenja, Celja, 1 rboveljskega revirja ne ustavljali pozivu .delavci skup“ — narobe, z veseljem bi šli v skupno soc. stranko, ki naj bo v bistvu SSJ kakor jo imate Spretno, urediti to, in šlo bi. Sicer pa sta to dva nazora, o katerih je mo-gpče razpravljati brez škode na točko 1, poslednji odstavek, 3>) Glede EHasnikovc tiskarne moram poudariti, da Je to delniška družba in stvar taktike je: kdo gospodari v njej. Bil bi potreben razgovor z Rožancem in Kmetcem, Pripravljen sem sodelovati pri tem, kakor pri vsaki akciji, ta vodi za zedinjenjem in zboljšanjem sedanjega stanja. 4) Kar se tiče predloga glede načelstva v Kons. dr. za Slov. se z njim ne strinjam, ker je ne-uporabljiv. Načelstvo mora biti skup na enem kraju. Kdor pozna ustroj in delo tako velike zadruge kakor je imenovana, ve, da je absolutno nemogoče akceptirati citirani predlog, ker vse, kar ta namerja, je itak določeno nadzorstvu. Ako je to na mestu in kaj vredno, ne more načelstvo ničesar ukreniti, kar bi ne bilo prav. Če pa niso ljudje za rabo, je pa vseeno, kje kdo je. Č6 je za nič, bo v načelstvu za nič in istotako v nadzorstvu. Odvisno je torej vse od ljudi in ne od stilizacije pravil. Glede ostalih zahtev 4, 5 bom lahko odgovoril po dogovoru z načelstvom. 6.) To točko zavračam kot neumestno. Radi moje osebe lahko izide kjerkoli napad name. Meni napadi ne škodujejo. Vodilno misel članka v Kon-zumentu zagovarjam pod 2]. Mnenja stm, da izpadi proti osebam niso najbolj priporočljivi. 7.) Glede Zadružne banke akceptiram predloženo stališče. Končno sem za složno in sporazumno delo z vsakim, kdor hoče koristiti delavskemu ljudstvu in pripomo£i soc. ideji do uspešnejšega razmaha. Ker vem, da hočete tudi Vi to, je jasno, da je pri obojestranski dobri volji sporazum in složno delo mogoče. Toliko v odgovor — za vsak razgovor vedno pripravljen. Pozdravljam Anton Kristan. Z ozirom na ti pismi pripominjamo: Točk« 4 in 5 našega pisma odgovarja celjskim sklepom in je jedro dopisa. Točka glede Blasni-kove tiskarne se je vpostavila. ker je Kristan z dr. Koranom v razgovoru izjavil, ds je pripravljen in zmožen pripomoči tem delavskim organizacijam do večine. Točka 1. dokazuje tistim, ki nam očitajo pre-pirljivost, da nam je šlo la za stvar, To točko smo zapisali — vkljub vsem delnim ugovorom — da dokumentiramo, da računamo z dejanji in bodočnostjo, ne pa s osebami io preteklostjo, kar mora biti temelj za vsako konsolidacijsko delo. V točki 4 >e povedano tndi to. kar smo v članku .Zadruge kot gmotna zaslomba pokreta* v Delavca in Socialistu javno povedali. Glavni poudarek je ta na tem, da zadruge ne smejo delati politike, ne z namernim odtegovanjem inseratov in drugih sredstev, ne a pristranskim dejanjem. Kri« stan tudi — kakor je razvidno iz njegovega odgovora — ravno te točke ni izrecno odklonil, V ustmenem razgovoru' pa je govoril celo o dnevniku, ki ga bo on vzdrževal. Odklonil pa je celjske sklepe. Zato je neresnica, če zatrjuje okrog, da je hotel kdo od njega denarja in da izvira naš boj od tod, da ni hotel dati denarja, Zadružne banke danes delavski pokret ne more več držati. V tej banki je danes le 3 miljone denarja naših zadrug in ustanov med 12 miljoni delniškega kapitala. Devet miljonov in a tem večina ni v delavskih rokah. Zadružna banka je torej popolnoma privatna kapitalistična banka, Ker ae je smatral Kriatanov odgovor vkljub lepim besedam stvsrno za skoz in skoz odklonilen, se je začel boj v časopisju s članki »Zadruge in politika", »kaj je neumestno ?" .Zadruge kot gmotna zaslomba pokreta* in zlasti s »Poslanim" od g, Kristana v Produkciji in od s. Uratnika v .Socialistu". Ta polemika je obojestranski stališči dovolj pojasnila in pokazala, zakaj 86 je v Celju tako sklepalo. Trditvam nasproti pa so se postavile proti-trditve, grožnje, in nihče sedaj ne ve, kaj naj o teh trditvah sodi. Zato vam podajamo gradivo, na katerem sloni ta polemika. To gradivo je aledeče. [Potem sledi Žalerjevn afera [napisana na 3 straneh], nato afera z oljem in kavo pri Nakupovalni zadrugi [na 9 straneh] in končno afera z Blasnikovo tiskarno. Pri vseh igra Kristan ta’to žalostno ulogo, da bolj ni mogoče. N. pr. Čitamo tam tele besede:) Na podlagi Zalerjevih trditev je nato državno pravdništvo v Ljubljani dne 31./5, 1919 odredilo, da ae zasliši Anton Kristan kot osumljenec rcdi pregreška veriženja po § 24 t. 4 naredbe avitr, vlade z dne 24/3. 1917 dr, zak. 131, mogoče tudi radi hudodelstva poneverjenja po §§ 183, 184 K. z. ev, goljufije po g 197 in 200 k. z. Ker je bil Anton Kristan takrat državni poslanec je sodišče zahtevalo od Začasnega narodnega predstavništva v Beograda, da se Anton Kristan izroči, Ta akt pa se toliko časa v državnem zbora ni rešil, da je Anton Kristan postal minister. Takrat pa je državno pravdništvo ustavilo sodnijsko postopanje proti Antonu Kristanu (dne 10. juli. 1919.) (V varstvo, da ne pride v načelstvo Kons. dr. tak mož, vabi Svetek na koncu svoje [Korunove] okrožnice na poseben predsestanek delegatov, dela vodo za enotno fronto proti Kristanu in roti, da borba med opozicionalci ne sme nsstati, čeprav so med njimi tisti, ki so pri teh Kristanovih aferah .z molčanjem soudeleženi" [Koran, Uratnik, Koren, Svetek U&. sploh Koruaovei]. S ten so že sami v naprej povedali, da se boje pameti delegatov in da jih hočejo preparirati: »ves nastop mora biti strogo premišljen". Na tej konferenci je bil potem navzoč seveda tadi Kristan sam. in nikogar ni bilo sram ž njim govoriti — sicer so mu pa Korunovci izrecno piaali, da nočejo .nikogar odbijati, tudi Vas ne“. in je Kristan v svojem odgovoru izrazil svoje zadovoljstvo nad tem. tem bolj ker ga lani .Napreievci" niso hoteli sprejeti niti v .Svobodo". Tudi je Kristan v svojem pismu opomnil, da so ljudje vse. pravila pa nič; Tako je s pomočjo Svetka dosegel, da so ostala v Kons. društvu stara pravila in stare osebe, le Svetek je prišel še zraven, ki zaradi konsolidar cije delavskega gibanja noče odbijati takih mož kakor je Kristan, Kdor bo te dokumente dobro prečital, bo ra-zumel, zakaj so vsi koruptni voditelji proti pravilniku in zakaj toliko govore o zedinjenju in konsolidaciji. Mi ostanemo neomajni! Za nas ostane edina konsolidacijska točka naš pravilnik. Kdor tega pravilnika ne mara izpolnjevati, mora prinesti boljšega, ne pa govoriti, da so ljudje vse. pravila pa nič, pri tem pa zahtevati, naj se delavstvo zbere okoli •— korupcijskega blata. Svetek se s Svetkom lahko združi in napravi enotnost med vsemi predsedniki, ki se imenujejo Svetek. Delavstvo se pa ne imenuje Svetek, delavstvo brez pravilnika nikakor ne more biti zdraženo.} O Udarnikih. Kakor je neumno, če ustanavlja kdo socialistične banke, tako je tudi neumno, če ustanavlja kdo aocialistične vojake. Socialističnega militarizma ni. kdor rešuje spore s palicami in puškami, ta je proti aocializmu. To Udarniki dobro vedo, zato so svoje udriharstvo skrili za .rediteljatvo". Rediteljev ali po domače policajev pa tudi ni treba, ker se znajo razsodni ljudje sami urediti. Policaje potrebuje le nasilni družabni red. n. pr. občina in država, ki te nič ne vpraša, ali hočeš plačevati priapevke ali ne. ali hočeš biti njen član ali ne. ampak ti predpiše davek, in če ga ne plačaš prostovoljno, pride policaj s bajonetom po tvojo kri Tam je policajev treba in jih bo treba toliko časa, dokler bo kaj takih ljudi, .ki jih politika nič ne briga". Socialistične organizacije pa združujejo samo prostovoljne člane, ta red skrbi tu pravilnik, ki ni oktroiran [vsiljen], ampak po prosti volji dogovorjen in zapisan in v javnosti razglašen, da ga vsak pozna. Tudi prispevki so po prosti volji dogovorjeni in tako odmerjeni, da vsak sam ve. koliko mora plačati In če kdo ne plača, ne pride policaj ali eksekutor, ampak dotičnega odbor samo izbriše, da ni več član, pa je vse opravljeno. Čemu policaj? Pravijo, da je treba na shodih delati red. Kakšen red in na kakšnih shodih? Ali nam je dandanes še vedno treba shodov, kamor pošiljajo nasprotniki svoje agente, ki napajajo nevedneže. da delajo potem nemir in onemogočijo resen razgovor? Saj vendar nismo več tako neumni, da bi hoteli pregovarjati plačane agente, ki ao plačani zato, da ne razumejo, ali pa pijance, ki so se napili zato, da pozabijo na svoje človeško dostojanstvo! Sklicujte shode za svoje člane, pa vam ne bo treba nič rediteljev. Če pa hočete pokazati, da nimate nič tajnosti in da vas smejo vsi poslušati, napišite, da imajo na vaš shod dostop tudi nečlani, ki pa ne smejo govoriti, še manj pa nemir delati Na tako sklican shod vam ne bo prišel noben agent in noben pijanec, ampak samo trezni ljudje. Seveda — vi nimate članov, zato sklicujete javne shode, da imate več poslušalcev, ki jih upate vjeti na limanice demagogije. Za te člane se pa tepejo tudi drugi demagogi, tako pride do nemira in rabuk in v teh 'rabukah potrebujete svojih policajev, da bodo nasprotaikom zavezali usta ia da bodo morali vsi backi poslušati samo vas in da boste potem po svetu lahko trobili, da je bila dvorana .nabasano polna* in da so »vsi z zanimanjem poslušali resna izvajanja" vaših govornikov, in da je »masa" nesla nasprotnike ven, ker drži vsa z varnL. Jasno je, da se aa ta načb ne da priti do potrebne konaolidacije proletariata, To je posebno dokazal zadnji ahod v Ljubljani 24. aprila, na katerem naj bi bil poročal tajnik amsterdamske Strokovne Internacionale, a. Sassenbach. Kadar pride kak tujec sploh, posebno pa predstavnik vsega strokovno organiziranega proletariata, bi bilo treba poskrbeti za dostojno vršitev shoda, poaebno ker smo zelo potrebni, da ne le čitamo, ampak tudi ališimo govorjeno besedo moža, ki ima pregled čez vse organizacije sveta. Vi ste pa hoteli to priliko zlorabiti za politično »partijo" g. dr. Koruna, zato ste sklicali javen shod in na lepakih podpisali razen Strokovne komisije tudi Korunovo politično stranko. Klerikalci znajo intrigirati. komunistični plačanci pa še bolj, oboji skupaj pa najbolj, tako so lepo skupaj naato-pili proti tem Korunovim nameram in — shod razbili. Pri tem je zelo interesantno, da so razbijali stranko avojega župana dr. Periča, ki je kot Koc-murjeva dedščina prešel h Korunovcem, na magistratu ima pa še vedao klerikalce in komuniste za svoje zveste zaveznike, Mož ni prišel do besede in se je šele po razbitem shodu v gostilni pri .Roši" lahko razgovarjal s s. Sassenbachom. Torej enotna fronta niti toliko ni pomagala, da bi se mogel mirao vršiti važen shodi Še bolj interesantno je pa dejstvo, da ao gg, komunisti v zvezi s klerikalci naatepili i razbijanjem na daa četrte obletnice Zaloške ceste, Ali ni pravilno, če take komuniste potem odkritosrčen in brezobziren proletarec imenuje cucke? Hoteli smo te besede v članku .Dve klerikalni lopovstvi** (na 6. strani] črtati, na poročilo o tem shodu smo jih pa pustili. Še cucki bi spo-znali svoje uničevalce in pred njimi vsaj bežali, če se jim ne znajo postaviti v bran z razumom, ti pa gredo z njimi v enotno fronto, v skupne volitve v skupno vladanje na magistratu in v bankah, v enotno blato sploh, potem pa na obletnico krvave Zaloške ceste uprizarjajo skupno z njimi nove Zaloške ceste, to pot z ubijanjem razuma z razbijanjem shoda. In Udarniki? Kakšnih 10 jih je bilo in dosegli niso prav nič. Ali ni bilo škoda 15.0G0 Din. ki jim jih je dala Korunovska Ljudska tiskarna? Kaj si bo mislil poslanec Divac. član zelene mize v Beogradu, ko bo zvedel, da je prav, če ni prišel gledat Korunove zmage? Z njegovim imenom in referatom so hoteli Korunovci seveda samo agitirati, da bi bilo njih zborovanje bolj obiskano, posebno pa, da bi potem lahko rekli, da je Korunova stranka v Ljubljani, tako močna — vse je za Koruna. Udarniki torej niso samo teoretično napačni, ampak tudi praktično popolnoma neporabni. Če hočejo priti do veljave, naj hodijo z dr. Korunom in njegovim sinčkom na vojaške parade, med delavstvom vojaštva ni treba, posebno pa ne soldatov! Toda Udarniki so delavstvu tudi zelo škodljivi Ze to. da jemljejo kakor vsaka nova nepotrebna organizacija čas. že to je škode dovolj Kaj pa šele. če pomislimo, da so namenjeni samo za stranko Korunovcev, torej stranko, ki ni stranka in da hočejo postati v delavskem gibanju za Korunovce to. kar so v državi za Pašičevce vojaki. Kakor Paši-čevci niso država, tako Korunovci niso socialistična organizacija, ampak eni kakor drugi le izrabljajo soldate za izvrševanje vladnega nasilja. Kaj to pomeni, mnogi vsaj približno vedo; malo pa je tako zavednih, da bi se domislili najusodnejše posledice soldateskel Namreč te posledice, da je vojaški režim kriv, če državljani sovražijo državo namesto Pašičev, in če delavci sovražijo socializem namesto dr. Koruna. Zaradi vojaškega režima ni državnega združenja; zaradi sokolskega, orlovskega in udarniškega nasilja pa ni — delavskega združenja, Nikdar naj nihče ne misli, da Pašič tega ne ve in da dela le v »zmoti". On dela sistematično, tako kakor dr. Korun. Z največjim nasprotnikom se zveže, samo da lahko nadaljuje svoj režim. [Pašič s Pribičevičem in Žerjavove!, dr. Korun s Kristanom!] Precej zabit mora biti. kdor veruje, da se je združil Pašič s Pribičevičem zaradi »ljubezni* do države. Korunovci s Kristanom pa iz ljubezni do delavcev ali do socializma.- Toda tu ne gre samo za socializem kot politično stremljenje, ampak tudi za strokovno, gospo-dasko ia izobraževalno organizacijo delavstva, torej za pomožne organizacije, ki delajo in pripravljajo socializmu pot, deloma pa pomagajo delavstvu-, da se ohrani v svojem boju za obstanek. Pašič zadržuje s svojim sistemom naš strokovni in gospodarski napredek enako, kakor Korun našo Strokovno komisijo in v zvezi s Kristanom naše Kons. društvo. Pašič zlorablja krščansko vero s pomočjo pravoslavnih popov in naših klerikalcev enako, kakor Korun socialistično izobraževalno organizacijo .Svobodo". Oba delata to na račun delavske nezavednosti: Pašič z zakonom o redu in radu, Korun pa s hujskanjem, da se o njegovih mahinacijah ne sme odkritosrčno pisati češ, da taki .napadi* razbijajo organizacije! Pašič si je najel svojega Lukana, Korun pa svojega Svetka, dr. F. Lukan je bil kraljev namestnik, F. Svetek je pa predsednik Udarnikov, predsednik Strokovne komisije, predsednik »Svobode" in član načelstva Kons. društva, vse to pa kot eksponent Korunove stranke. V »Delavcu" hoče za 1. maj svoj militaristični sistem zagovarjati, sočasno pa priobčuje proglas Amterdamske Internacionale proti militarizmu, In mladino hoče dobiti v svoje roke, mladino, razumete? PreČitajte si ta članek, ki je izšei v »Delavcu" kot odgovor na resolucijo gorenjskih podružnic »Svobode"! Ker iščejo te podružnice .trenja’, jim na koncu članka obljublja: .S tistimi se bomo pa drugače pomenili." Naše delavstvo ve precej jasno za kaj gre. Vendar zaradi skrbi za enotnost organizacij vse potrpi. S. Val. Rejc ve kaj so Udarniki, pa bo pri velikonočni procesiji Korunovcev in Kristanovcev vendarle funkcioniral za glavnega reditelja! Čas je že. sodrugl da razbijete 8logo med lažjo in resnico! Ker »Delavec* ni hotel, objavljamo naslednjo resolucijo mi: Resolucija . sprejeta na skupni okrožni seji podružnice »Svobode" gorenjskega okrožja, ki se je vršila dne 23. marca i 1. v Delavskem domu na Savi, Zastopane so bile podružnice Jesenice, Javor-nik, Dobrava, Gorje, Tržič in Lesce. Premotrivajoč položaj, ki je nastal od ustano-vitve UDR med kulturno organizacijo .Svobode* nikakor ga ne moremo pozdravljati kot uspejj za }iul. turno gibanje v delavskem pokretu. temveč vidimo nevarnost, da se razruši že sedaj še nedograjena naša kulturna organizacija, ki je bila z velikimi in težkimi žrtvami ustanovljena. Zaradi tega. ker UOR ni izvor iz članstva DTE »Svobode* ia a« članstva podružnic .Svoboda* Žarko Arnšek: Praznik dela. Kdo je danes tisti, ki slavi dan svojega vstajenja ? Kdo je tisti, ki pričakuje sodbe nad svojim grehom ? Danes je naš dan, sodrugi, dan našega praznovanja, dan, ki smo ga vse dolgo leto v otročjem pričakovanju čakali; dan, ki ga bomo zopet prekmalu prešli. Kdo se bije med seboj, kdo svojemu bratu pljuje v oči? Kdo se zlobno krohoče, če se sestri ne posreči njena namera? Sestra njena in brat njen sta to, oba proletarca, otroka skupnega očeta, kri skupne krvi, sadova iste zemlje, prekleta od njenega znoja. Brezdomovinca obapa drug drugemu ne privoščita strehe. Ljubezen je njima edini delež, s katerim si moreta rešiti svoje pravice, pa sta drug proti drugemu polna strupenega sovraštva. Skupnemu zatiralcu bi se morala danes pokazati v vsej svoji moči, pa se kažeta drug drugemu slabiča in si brusita zobe na medsebojnih bolečinah. Kdo je danes tisti, ki slavi svoj dan ? Vaša nezavednost, proletarci, in Vaše slepo zaupanje posameznim volkovom v ovčjih oblačilih, Vaša slepa vera in nespametno prepuščanje svoje usode v roke demagogov, Vaše s smrdljivo mrežo preprežene oči, trpini, in vaša gnilih slavospevov polna usta. Vaša nevednost je Vaš greh in nad tem grehom izrecite danes sodbo, proletarci, da ne bo Vaš sodnik ta Vaš greh, da Vas ne bo bičal do. krvi njegov krvnik: Vaš prijateljsko se Vam v obraz režeči gospod demagog, ki mu cvete pšenica v tem bujnejše klasje, čim gostejši je tok Vaše krvi. z'Vaših prsi in iz Vašega srca, čim upognjenejši je Vaš tilnik. — Kdo mora biti danes tisti; ki se bo smel trkati s pravico na prsi: »Aleluja, dan vstajenja je napočil in nikdar več naj ga ne zagrne črni zastor nezavednosti!" Ali je resnična Vaša procesija, kateri nosite na čelu klic: Proletarci vseh dežel, združite se! — Ali ne smešite s to (divjo) procesijo svojega učitelja? Zapišite rajši na čelo sebi in vsakemu, ki gre z Vami v sprevodu: »Pamet vseh proletarcev, osvobodi se iz demagogije polnih fraz milosti polnih voditeljev!" Sodrugi, danes je Vaš dan, ohranite ga zase, ne lažite svetu, kako veliko maso ima ta ali oni voditelj te ali one frakcije. — Sodrugi, danes ne begajte po blatnih cestah molit tuje' bogove, danes ostanite v svetišču svoje duše in pošiljajte molitve svojih src k bogu, ki je v Vas samih: K Vašemu človeškemu dostojanstvu. sploh, ter ker se tudi dosedaj še na nobenem kongresu .Svobode" ni razpravljalo o potrebi usta* novitve UDR, smatramo to za izvor separatizma, ter zavzemamo stališče, da priznamo in odobrimo tako ustanovo šele tedaj, ko bo potom kongresa zveze »Svobode* poklicana v življenje in bo kot sekcija — ali kakorkoli — po od kongresa razčiščenih od-nošajih popularizirana. Do tedaj pa je za nas vsako nadaljno vprašanje o UDR brezpredmetno. Pozivamo ostale podružnice .Svobode", da zavzamejo napram tej resoluciji svoje stališče, jeli BO za njo ali ne. Ta resolucija se mora objaviti v oficialnem listu »Svobode* v »Delavcu*. Aleš Lagoja Franc Hlade t, č. tajnik t. č. predsednik Za DTE Jesenice Janko Avsenik t. č. tajnik APEL .SVOBODAŠEM*. Centrala »Svobode* v Ljubljani nam je poslala okrožnico, v kateri nas poziva, naj do 15. maja t. 1. izjavimo, ali smo zato, da naj postane »Pod lipo* naše društveno glasilo ali ne. Odbor celjske podružnice je zavzel soglasno glede tega .na zadnji seji striktno stališče, da 1.) nočemo imeti oziroma vršiti propagando, še manj pa hočemo nositi soodgovornost na tem, da bi se razni politični mrtveci kradoma vsiljevali v delavski pokret(glej: Tone Kristan, minister kapitalistične vlade n. r.j, 2.J nočemo imeti opravka z listom, ki pri njem sodelujejo ljudje, ki so dobili od gospodarskih organizacij nezaupnico, in 3.) da nočemo imeti glasila ki bi nezavedne mase nasičevalo s skrbno gojenimi leposlovnimi vabami, ki zagovarjajo kapitalistični svetovni nazor [glej: .Cekin*, itd.) Sklenili smo naše stališče objaviti javno, da morda le odvrnemo nekatere podružnice od pasti ministra na razpoloženju in njegovih podrepnikov. Te vrste patroni začenjajo z listom, ki je jako poljudno pisan, torej neke vrste »Volksverdummungs-blatt*. ko pa se jim zdi, da gre njihova pšenica že v klasje, začenjajo pisariti jasneje in odkrito zastopati stališče, ki godi njihovemu individualističnemu stremljenju in nagonu. In mi kot pionirji kulture bo-dočnosti in gojitelji bodoče poštene družbe nikakor ne bomo gojili gnojnih turov na delavskem telesu, temveč se bomo z vsemi silami za revolucio-narno delo sposobne mladine vrgli na prediranje teh turov. Kdor nas razume, kdor ne vidi v pokretu samo visokih glav, kdor hoče delati realno za napredek nekrvavega revolucionarnega pokreta, naj gre z nami. da bomo kmalu zmožni imeti lasten list, pisan v smislu družbe, ne posameznikov. —- Odbor celjske podružnice »Svobode*. Kdo je najnevarnejši sovražnik proletariata: glad, nevednost ali strah? Lansko leto pred volitvami je Pokrajinski odbor SSJ in KDZ razpisal nagradno tekmo za najboljše odgovore na naslovno vprašanje. Nagrade bi bile sledeče: I. 100 Din. II. 50 Din, III. 20 Din, IV., in V. nagrada po 15 Din, VI., VIL, VIII., IX., in X. nagrada vsaka po eno knjigo. Rečeno je bilo, čim krajši odgovor, tem boljši bo. In še to je bilo rečeno, da dobe nagrade samo naročniki naših strankinih glasil, če bodo nenaročnikom prisojene, tedaj zapadejo tiskovnemu skladu, odgovori pa bodo vseeno objavljeni. Dobili smo nato do konca februarja 84 odgovorov. Pokrajinski odbor je nato poveri! bivšega predsednika naše stranke Franca Korena in s. Zvo-nimira Bernota, da to delo opravita. Ni ga pa bilo mogoče opraviti; Koren je bil pač skoro vsak teden v Ljubljani, a da bi sodeloval pri tem nič preveč majhnem delu, tega se je Dranil. Vedno je našel kak izgovor. En sam človek in pri tem še tako zaposlen s strankinim delom, pa ga ni zmagal. Prišla je vmes selitev v Celje, Korenov puč, selitev v Krško, kratkomalo vse se je združilo, da je bilo mogoče šele kratko pred letošnjim strankinim zborom zaključiti to stvar. Toda strankin zbor ni več utegnil baviti se z zadevo, prepustil jo je v rešitev prvi seji novega pokrajinskega odbora. Ta se je vršila šele 21. IV.. takrat pa je pokrajinski odbor sprejel poročilo o zaključku te nagradne tekme in ga odobril. Tako nam je danes mogoče objaviti rezultat. Obširneje ne bomo poročali kakšno je bilo postopanje za nepristransko določitev nagrad, saj bodo imeli sodrugi sami priliko soditi, če smo pravo zadeli ali ne, ker bomo odgovore, kolikor nam bo mogoče, objavili, kakor smo jih že nekatere. Omenjamo samo, da smo morali prisoditi nagrade logično samo onim, ki so odgovorili, da je nevednost največji proletarski sovražnik in to tudi utemeljili, kajti izmed vseh 84 odgovorov je bilo 70 za nevednost, 6 za glad, 2 za strah, 3 so obdolžili čisto drugačne sovražnike, ki niso ne strah ne glad ne nevednost, 3 pa so odgovorili kar s strahom, gladom in nevednostjo obenem, kar seveda tudi ni odgovarjalo vprašanju. Teh 6 je prišlo torej deloma že zato ob nagrado, ker so bili tako nevedni, da niti jasno postavljenega vprašanja niso razumeli. Tukaj vidimo, kako celo v takih stvareh nevednost ljudem škoduje. Nagrade pa so dobili sledeči pošiljalci: I. Rudolf Horvat, učitelj v Škofji Loki. II. Ivan Uaš, delavec v Zidanem mostu, Njegov odgovor je bil objavljen v »Ljudskem glasu* 19. aprila 1923. III. Hinko Ruedl, sobni slikar, sedaj v Italiji. IV. Luka Grubelnik, kamnosek v Ribnici na Pohorju. Njegov odgovor objavljen v ,Lj. glasu* 17. maja 1923. * V. Simon Cvahte, iz Frama pri Mariboru. Njegov odgovor objavljen v ,Lj. glasu* 24. maja 1923. VL Avgust Keblič, kovinar iz Celja. Njegov odgovor v ,Lj. glasu* 4. maja 1923. VIL LOvrenc Trobentar, iz Brestemice pri Mariboru. VIII. Avgust Kurent, rudar iz Hrastnika. IX. Josip Dobravc, iz Pišec in X. Blaž Koler. uradnik iz Ljubljane. Njih odgovore v kolikor še niso objavljeni, objavimo. Pa tudi mnogi drugi so vredni ponatisa. Sploh si more dobro predstavljati, kakšen pomen in kakšne iniciative tičijo v čitanju takšnih odgovorov iz ust najrazličnejših ljudi, le tisti človek, ki te sam kdaj sodeloval pri takšni stvari. Potrebno >i bilo, da se naša stranka še večkrat oglasi s podobnimi tekmami, pri katerih ne gre za nagrade, temvfeč za odgovore same, za nekako plebiscitarno revizijo mnenja vseh ljudskih slojev iz vseh koncev dežele o kakšnem vaznem načelnem ali dnevnem vprašanju. In potrebno bi bilo, da se v takšnih slučajih oglasi še mnogo več nego samo 84 ljudi. Stranka se bo najbrže še večkrat tako obrnila do svojih članov in somišljenikov — seveda, če bo de-lavstvo za to poskrbelo, da se njena organizacija vedno bolj ojači in da se bo mogla baviti tudi s takšnimi stvarmi, ne samo z dnevnimi skrbmi in boji. Končno bodo morali vsi z lastnim sodelovan-jem odbremeniti funkcionarje, da bodo utegnili vsako strankino zadevo nekoliko mirneje izvršiti in tudi — hitreje. * Odgovor, ki smo mu prisodili prvo nagrado, je sledeči: »Najnevarnejši sovražnik proletariata je nevednost. Če bi bilo delavstvo izobraženo in zavedno, ' spoznalo bi moč dobre organizacije in bi se organiziralo. S spoznanjem moči, ki je v dobri organizaciji, bi izginil njegov strah. Potom nje bi bili seveda premagani tudi vsi vzroki njegovega glagu.* Trdimo, da ta odgovor najbolj odgovarja smislu in zahtevam postavljenega vprašanja. Ce je v njem samem tudi dovolj dokazov za njegovo resničnost, o tem pa sami premišljujte, kajti socializem je neprestano premišljevanje. In delo seveda tudi, pa smo prepričani, da o tem sami dobro veste. Organizacije so naši kadri. Politično organizirani sodrugi niso samo navadni vojaki, temveč so naši prvoboritelji. Zaupniki so to, okoli katerih se bo zbiralo vse delavno ljudstvo. Zaupniki so to. o katerih vemo. da se najmanj enkrat na mesec spomnijo na svoje moralne in gmotne dolžnosti do stranke, zaupniki, ki hočejo vedno vedeti, kaj in kako je s stranko, ki ne gredo na vsake limance nasprotnikov, temveč stvarno preudarjajo in trezno sodijo. Ti zaupniki so raztreseni po vsej Sloveniji, delajo povsod resno za stranko, stranka se lahko nanje zanese prav tako, kakor se tudi oni z zaupanjem zanašajo na stranko. Zaupniki so to, ki ne bodo pokazali stranki hrbta za prazen nič. ki ne bodo izstopali, če bodo slišali zopet o kakem sodrugu, da ni angelj, temveč bodo posebno v takih slučajih svoje sile podvojili, da ostane stranka čista. Kajti ne zabavljanjem, temveč z delom bomo stranko utrdili. Posebno lepa besede či-tamo v tem oziru v »Ljudskem glasu* z dne 25. maja 1921: »Voditelji lahko prodajajo vsak svojo stranko samo tam, kjer odločajo dogme, Socializem pa na temelji na dogmah, temveč na idejah. Za iste ideje in iste cilje se bore posamezniki lahko različno — stranka pa je. organizacija, živo telo, sestavljeno iz posameznikov, ki se se združili in pogodili, da bodo delali in kako bodo delali za skupni cilj. Ta pogodba se imenuje strankina ustava [statut, pravilnik), Kdor se te pogodbe ne drži. se sam izključi, sodili pa ne bodo o tem ne klerikalci, ne liberalci, temveč nas strankin zbor. Če odpade posameznik, nima to za stranko nikakega pomena. Eden odpade, tisoč novih se pridruži. Vse velo listje mora odpasti, razloček pa je v tem. da odpade slabič pri prvi sapi, silnega odtroa šele vihar — hrastov list pa odpade šele, ko ga izpodrine zdrav pomladek. Mjadina! Na plani* Delnice Zadružne banke, ki so jih hoteli nekateri delavci prodati, so še vedno brez kupca. Ne samo, da Zadružna banka menda nima denarja, da bi jih kupila, ampak zdi. se, da teh delnic sploh nihče ne smatra za resen papir, niti ene ponudbe nismo prejeli, ko smo objavili v listu, da so na razpolago: pač pa so se nam priglasili zopet novi -*-prodajalci. Enako je z delnicami »Ljudske tiskarne*, nihče ne povprašuje po njih, samo nekim strokovnim organizacijam se Skomina po papirju brez prave cene in po olajšanju prevelikih stavkovnih skladov-. Iz Slovenske Bistrice. Vstajenje politične poštenosti nam naznanja »Slovenski gospodar* tako odločno, da bi bila njegova trditev verjetna, če bi teh poštenjakov ne poznali iz preteklosti. Nam je vseeno, če nas reši Nazarenec, Marks ali dr. Korošec iz našega slabega položaja, ali prvi pogoj k temu je poštena volja, te pa našim klerikalcem večinoma manjka. Kako pa so klerikalni poslanci delovali, kaj so za ljudstvo storili, razen da so duhovščini plače zvišali in prosto žganjekuho izvojevali? To pač nobene hvale vredno ni, zlasti alkohol je za ljudstvo največja nesreča, Bolje bi bilo surovine svinjam pokladati, kakor jih za žganje porabiti. Ali klerikalci že vedo, kaj delajo, saj je v ljudski neumnosti njih najboljša žetev. Cesar verske dogme ne dosežejo naj opravi alkohol v človeških možganih. Predrzna laž je tudi trditev klerikalnih in drugih meščanskih listov, da smo v osvobojeni državi. Ali je draginja vseh potrebščin svoboda? Ali pa so to naši zakoni, da brez velikih stroškov, prošenj in skrbi niti državnih mej ne smemo prestopiti? Ali neznosno visoki davki, ali nepotrebno število našega vojaštva? Ali je pomanjkanje stanovanj ali pa biezposelnost tista stvar, ki nam jo raznovrstni postopači predstavljajo kot svobodo? In takšni ljudje se predrznejo oznanjati vstajenje svobode, ki jim je vse drugo sveto, samo resnica ne! — Opazovalec. RAZPORED PRVEGA MAJA V CELJU. Po sklopu majskega odbora za Celje in okolico se bo proslava Prvega maja vršila na sledeči način. Na predvečer 30. aprila bosta priredili kulturni organizaciji »Svoboda* in .Naprej* v Celju ob pol 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma. pri pogrnjenih mizah kulturni večer s sledečim sporedom: 1. Tamburaški zbor .Svobode". Tihim kora* kom, koračnica. I. Deklamacija o delu. 3. Del, pevsko društvo »Naprej*: Prvi Maj. 4. Tamburaški zbor .Svobode" :• Savski valovi, valček. 5. Dramatični odsek »Svobode": Dva svetova, soc. slika. 6. Tamburaški zbor »Svobode*: Hrvatsko kolo. 7. Del, pevsko društvo ^Naprej" r Noč' pa moru. 8. Dramatični odsek »Svobode*: Odpuščeni, soc slika v 1. dej. 9. Tamburaški abor »Svobode*; Vatrogasci, koračnica. ,■ 10, Del. pevsko društvo »Naprej*: Gorjanska, II, Dramatični odsek »Svoboda"i Saipoosvo-bojenje, slika, 12. Tamburaški zbor »Svobode*: N« valovih Jadranskog mora, valček. 13. Del. pevsko društvo »Naprej": Vabilo. 14. Tambaraški abor »Svobode* : Kroz vatro. koračnica. Vstopnice za ta kulturni večer se dobijo pri vseb zaupnikih strokovnih, kulturnih in političnih organizacij, nadalje v Delavakem tajništvu. Vodni* kova ulica 3 in v Konsumnem društvu. Kralja Petra cesta. « * * Dne 1, maja ob pol 10. se bo vršilo mani-festacijsko zborovanje na Dečkovem trgu. za slučaj alabega vremena pa v veliki dvorani Narodnega doma. Dohod na zborovanje se bo vršil po skupinah. Glnvno zbirališča za vse predkraje. Štore. Pečovnik, Oaberje in tudi za mesto Celje je v Gaberjah pred Sokolskim domom. Vse skupine morajo biti, n« glavnem zbirališču ob % na 9. Ob 9. odkorakajo aa Dečkov trg kjer bo manifestacijsko zborovanje. Odbor za proslavo 1. maja v Celja. Delavko tajništvo Vodnikova ulica štev, 3, Zabukovica in oholi«i Prvega maja ae bo vršil ob 1 10, dopoldne shod razredno zavednega ^proletariata iz Zabnkovice. Liboj in Gotovelj v Žalcu aa dvorišču Janičeve- gostilne, - ob -slabem vremenu ra v dvorani iste gostilne:; ; Po. shodu skupniodhod t Gotovlje. kjer priredi .Svobodah delavsko predstavo. Po tej prosta zabava.- Zabukoviško delavstvo se zbere na dan Prvega maja v Cocejevi gostilni v Megojnicah in sicer ob 8. zj.. ob pol 9. je odhod v Kasaze, kjer se združi pri Trianovi gostilni a so-drugi iz Liboj. Nato odkorakamo skupno skozi Petrovče v Žalec, kjer se bo shod vršil, kakor je 2e gori omenjeno. Na obilno udeležbo vabi odbor. Proletarci iz Ljubljane in olpHcel Na dan 1. maja popoldan vsi v Tacen pod Šmarno goro. kjer priredi pripravljalni odfcof. .Svobode* prosto družabno zabavo z raznimi točkami na vrtu restavracije pri Koširju v Tacnu. Začetek ob 16., vstopnine prosto. Vlak iz Ljubljane odhaja ob 1510 do Št. Vida - Vižmarje in od tam nazaj ob 2127. Od postaje na zabavni prostor 20 min. hoda. V slučaju dežja prireditev odpade. Članstvo razrednih organizacij iz Ljubljane in okolice, kakor tudi vse somišljenike vabi — odbor. Dve klerikalni lopovščini. 24. IV. 1920. je padlo a* Zaloški cesti več nego pol stotine proletarskih žrtev samo »sto, ker so hotele kruha. Med njimi jih je bilo 14 smrtno zadetih/ 27. UL 1924.. torej skoro štiri leta pozneje, je bil slovenski proletariat, tisti, ki so ga na Zalciikl cesti streljali kakor divjačino, še tako nezaveden.. da je smela klerikalna .Pravica" nekaznovano agpjsati sledeče besede kot odgovor nekemu razredno organiziranemu proletarcu: .Nadalje se je člankar spomnil na leto 1920. in na Zaloško cesto. S tem farno dokazuje, kako prijetni so jim bili dnevi po prevratu, ko so ropali kakor nekdaj Turki. Tako socialisiično-komuiustično življenje so hoteli tl ptiči uvesti v vsej Sloveniji. Pa se jim ni posrečilo, ker smo, hvala Bogu, imeli vlado dr. Brejca, katera je po svoji dolžnosti skrbela za red in mir, za katerega je vsaka vlada odgovorna." Klerikalna »Pravica" imenuje delavce,.ki hočejo boljši kos k^uha za svoje pošteno delo. roparje in dovoljuje vladan, da jih v imenu božjem postrelja-jo kakor roparje. Ti kptoliški lopovi se torej niso prav nič spremenili od čnsa 20, IV. 1920., ko so bili morilni lopovi. Nasprotno, postali so po vrhu še bogokletni lopovi, hi dajejo za posrečeno moritev Bogu hvalo. Spremenili pa so se proletarci, v katere ao bili 23. IV. 1920. namerjene puškine cevi. Takrat so it. 3«, v Vmf* M«. bili to možje, ki so.si upali stopiti za pravico Uidi pred puškine cevi in dajati svojo lastno kri za pravico. Danes, štiri leta. pozneje, so postali pohlevni cucki, ki ližejo .srojfen. merilcem za vsako batiao roke; ki mirno prenašajo, da jih .Pravica" imenuje roparje; ki pošiljajo morilce v parlament.in v vlado zastopat proletarske pravice; cucki so. postali, ki dovoljujejo svojim voditeljem, ,:da se v boju »a proletarske pravice vežejo v strokovnih gibanjih, na občinah itd. z ubijalci proletarskih pravic ; ki Se še sami združujejo z morilci suknji , na vseh^ koncih iin krajih , jih srečaš v ^njihovih organizacijah kot »krščanska-socialno* navdahnjene delavce, v cerkvah jih vidiš verno poslušati z. umorom štirinajstih žrtev pobarvano »božjo" besedo, v procesijah tvorbo izmozgani kadri proletariata-;,dolge repe, lepo zamaščenim, črnim služabnikom, zlatega teleta. Dol lopovi! Živeli cucki! Obdrži zdravo tafof Za usta, zob* grlo... Odol rabi I ■Pravila ega doma«,- r. z. z o. p. 9*1. Zadruga se imenuje i. S kup ni dom".. re- gistrovana zadruga z omejenim poroštvom. Njen delokrog se razteza po vsej državi. Svoj sedež ima v Ljubljani §]2. Zadružni namepje pospeševanje gospodarskih koristi Hanstv« s skupnim nakupovanjem, pridelovanjem. izdelovanjem, izboljševanjem, upravljanjem, uporabljanjem in razdeljevanjem vseh za človeško življenje in delovanje potrebnih dobrin, ter z zavarovanjem vseh članov ter njih nepreskrbljenega potomstvo proti vsakovrstnim nezgodam in nepriliknm, v katerih je človek potreben družabne pomoči To zavarovanje nudi zadruga v razmerju svoje gospodarske moči napram potrebi članstva brez ozira na kapital, ki so ga posamezni člani vložili. § 3- Vsem članom hoče zadruga zavarovati uspeh njihovega dela s tem. da postanejo kot člani .zadruge solastniki nadvrednosU, ki bi jo individualistični podjetnik spravil v svojo last in si zbiral iz teh nndvrednpsti vedno večji kapital ter osvojil s časom vsa delavna in prometna sredstva. Ta sredstva morajo biti, skupna last družbe, da služijo organizaciji dela po vidikih potrebe, ne pn po vidikih dobička, §4. »Skupn‘ dom* naj se ne rsrdruži pod nobenim pogojem. Njegov namen ne more biti nikdar popolnoma doseže«, nmpuk se bodo kazale vedno nove in nove potrebe, za katere sadružno imetje ne bo popolnoma zadoščalo. Potomstvu je treba torej zapustiti čimveč skupnega zadružnega inpetja. Zato niina niti zadružni kongres pravice skleniti razdružitev. niti v slučaju da bi to vsi delegati zahtevali. ‘Tudi nima pravice skleniti delno razdelitev imetja. Niti v slučaju eventualnih izgub ne sme nihče mmiti nn likvidacijo, dokler ima zadruga svoje Članstvo, ki mesec zn mesecem izpopolnjuje zadružno imetje. g 5. Zadruga mora voditi svoje posle, javno, dn jih bodo lahko kontrolirali vsi njeni člaqT in tudi druga javno$t, predvaein tudi jdrfevna oblast Na ta način zadruga niti od oblasti ne-jnore biti razdražena. Če bi se pa vendgr ^akorkpli potom kakega nasilja ali druge nezakonitosti zgodilo, da bi oblast zadrugo razdražila, v tem slučaju ostane njeno imetje nedotaknjeno v rokah takratnega načelstva in nadzor, stva do tistega časa, ko se povrne zppet zakonito stanje. § 6. Zn izpremembo|feh pravil je treba, da jo sklene dvetreUjnaka večina na kongresu, na čigar dnevnem redu je bila jzprememba pravil in je bilo točno besedjlo izpremembe objavljeno 3 meaece pred kongresom. Točka, o nedopustni razdelitvi zadrnžnegn imetjn se pa aploh ne sme {spremeniti. §7. »Skupni dom* mora akrbetl za Izobrazbo in aicer st izobrazbe ljudstva sploh, brez omejitve in brez ozira na njegovo razmerje do .Skupnega doma", zlaati pa za izobrazbo delavstva, ki je zaposleno pri zadružnih podjetjih, Id stanuje v zadrui-nih poslopjih in ki rabi zadružno blago, v prvi vrsti -na, seveda za izobrazbo svojega lastnega članstva Zato morajo biti pri zadružnih podjetjih zaposleni aan»Q,člani. Izjema je dovoljena le, kadar je član-stva dotične stroke ali v dotičnem kraju premalo, in ta izjema sme trajati samo pol leta. Kdor v pol leta woje zaposlenosti ne > pristopi kot član, mora bi« od dela odpuščen. . Npjemniki v . zadružnih poslopjih morajo biti enako le člani, izjeme so dovoljene pod Istimi pogoji. ■Odjemalci zadružnega'blaga naj bodo pravilo-manle člani. Le pri tistjh vrstah ncodukciie. kjer je ta omejitev nemogoča zaradi prevelike-specifikacije proizvodov in premajhnega kroga odjemalcev, naj se to načelo opusti. Isto ~velja j)osebno za vse vrste odpadkov, ki nastanejo pri. produkciji tega ali onega blaga. ,Lastni .člani morajo stremeti za vsesplošnim napredkom. Vsi moi^jo. čitati in ao nadalje isobra-Sevati- Pfisebno .mora biti vsak naročen na »Naprej . ^Ljudski glas" «li .Von^firts*.' Kadar bo izhajal kak esperantski časopis iste smeri.• ime načelstvo pravico proglasiti ga aa enako veljavnega, § a Deie» po dili, iii deleži, ki se sicer nikdar ne obre- stujejo. ki pa ostanejo last posameznih članov in jih dobe ti pri eventualnem izstopu nazaj. Tl deleži tvorijo tudi temelj za višino poroštva' posameznih članov. Ti deleži so. majhni, tako da nak lahko vstopi m zadrugo in da.se mu ni bati ničesar, ker tudi njegovo r poroštvo Jni-preveliko. Ker . pn so ti deleži za dosego zadružnih ciljev veliko premajhai, zato jih izpopolnjuje zadružni davek. 2. zadružni davek tvorijo priapevki. ki jih mora plačevati vsak mesec za naprej vsak41an, dokler je zmoien-^a delo in zaslužek. Ti priapevki ao pra- vi davek ,in n^a^lan. ki jih je pj«čf»jL sanje no-^bene, <*seb,ne pravice. temveč padejo takoj popolnoma v skupno zadružno last. iM- deležev. Pravi, deleži so progre- sivni in znašajo 20krntni znesek mesečnega zadružnega davka. Komur otroci dorastejo ali če se mn *viša dohodek,-tako da bi njegov delež znašal več. če bi šele > zdaj vstopil, lahko doplača razliko, pri. sii^nipit ni ker si je popolne čianske pravice pri-lfiM ^ ^ Moječssno vplačanim,.deležem in vsakomesečnim plačevanjem zadružnega davke* . rW davek je progresiven, to se pra- vi: on- rasteepo tiohodkih in pada po potrebah čla* na. kakor je razvidno -iz slede&e razpredelnice: S 3 i & H nepreskrbljenih otroki I Mesečni dohodki v dinarjih -T- ili .2 | 3 4 1 5 6*]fl 1 ° * h znaia mesečni davek v dinarjih: a b c .m.) e * 1 1 pod 800 2 2 2 2 2 2 “2 2 nad , 800 3 ;i' 2 2 2 2 2 3 • 900 4 2 ? 2 2 • v 2 4 - m 1000 ,v5' 3 2 2 2 2 2 A 5 as ' 1400 6 4 2 2 2 2 2[ 6 m 1200!''! 8 v5 3 2 2 2 2 j 7 ■ 1300 10 6 4 2 2 2 2 8 •s 1400 12 8 5 3 2 2 2 9 1500 15 10 6 4 2 2 2 10 m 1600 20 12 8 5 3 2 2 11 :m' ■ 4800 25 15 10 6 m 2 2 | 12 . •. 2000 30 20 12 8 s 3 2 j 13 m 2200 40 25 15 10 6 4 2 14 m 2400 50 30 20 12 8 5 3 15 m 2600 75 40 25 15 10 6 4 16 • 2000 100 50 30 20 12 8 5 *) pre ili S?“2 ill ega se zi ,11. ne- niža Pri dohodkih nad 3000 Din ae plačuje da-vek po 16. stopnji, poleg tega pa še 10°/« od vsote, za katero so dohodki večji nego 3000 Din. § 10. Za plačevanje tega zadružnega davka je bistveno, da člani sami, priznavajo avoje dohodke vsaj enkrat jib leto. Zadeva njih vesti je. da jih priznavajo pravilno, zadruga takih priznanj ne bo kontrolirala. Zelipa. da dosežejo vsi njeni člani tisto stopnjo zavednosti ki jih bo moralno prisililo pri-znavati svoje dohodke točno in plačevati zadružni davek po razpredelnici. § 11. S tekočim zadružnim davkom razpolaga načelatvo neomejeno. Tudi ima pravico prepustiti ga popolnoma kaki drugi organizaciji, če amatra to za potrebno z ozirom na zadružni razvoj. Vsekakor pa mora javno povedati, kam ga ja dalo in kako je bfl porabljen. § 12. Član postane lahko vsak, kdor sl služi svoj kruh z delom. Za vstop je treba podpisati pristopno izjavo in jo obenem s pristopnino v znesku dramesečnega zadružnega davka predložiti krajevnemu odboru ali pa načelstvu zadruge. Na izjavi mora vsak potrditi, da pozna zadružna pravila in da jih hoče izpolnjevati. § 13, Krajevni odbor sklepa o sprejemu članov. Odklonjenemu mora povedati, zakaj ni sprejet. Vsak se v 8 dneh po tej obvestitvi lahko pritoži pri nadrejenem odboru. Kdor je odklonjen tudi od načelstva, ima pravico pritožbe na kongres, vložiti jo mora pa pri svojem krajevnem odboru 8 dni po prejemu odklonitve. § 14. Sprejeti član mora vplačati delež v celoti takoj ali pa na obrobe najpozneje v 6 mesecih, zadružni davek pa takoj, počenši z mesecem, v katerem je podpisal svojo pristopno izjavo, § 15. Šele ko je delež polno vplačan, dobi član svojo člansko knjižico, izdano od načelstva. Knjižice imajo zaporedne številke, tako da pomeni nižja številka starejšega člana, višja pa novejšega. Razen teh centralnih številk nosijo knjižice tudi krajevne zaporedne številke. Polne članske pravice dobi član šele. ko prejme člansko knjižico. Za zgubljene članske knjižice izdaja načelstvo duplikate proti odškodnini, ki znaša 5 kratni znesek zadružnega davka. § 16. Članstvo preneha: 1. a prostovoljnim izstopom, ki ga je treba naznaniti krajevnemu odboru ali načelstvu. Članstvo preneha takoj, z deležem pa in s še enkratnim zneskom je tak član porok še tudi za poslovanje zadruge v prihodnjem poslovnem letu, ki se vjema s koledarskim letom, potem pa dobi svoj delež nazaj, če vrne člansko knjižico. 2. z izstopom radi brezbrižnosti. Kdor n, pr, ne plača zadružnega davka pravočasno, tako da krajevni odbor zanj ne more obračunati, ali kdor zamudi kako drugo člansko dolžnost, se izbriše iz knjig, kakor če bi naznanil prostovoljni izstop. Če svojo zamudo popravi, se vpiše kot nov član, nova ČL knjižica se mu izda šele. ko je vrnil staro, 3. z izključitvijo. Izključen naj bo vsak, kdor stori kaj proti zadružnim pravilom ali kdor kakorkoli škoduje zadružnemu ugledu in napredku. Taki pregreški morajo biti javno ugotovljeni, ne pa samo namišljeni ali celo od osebnih nasprotnikov izmišljeni Proti izključitvi so pritožbe enake, kakor proti odklonitvi sprejema, Izključeni dobi svoj delež takoj nazaj, ko postane izključitev veljavna bodisi po preteku roka za pritožbo, bodisi po sklepu kongresa. Vendar pa je tudi tak član še v prihodnjem poslovnem letu porok za poslovanje zadruge, kolikor predvideva zadružni zakon, znesek se mu mora vrniti le zalo, da se izključevanje ne bi zlorabljalo. 4. s smrtjo. V tem slučaju preneha članstvo takoj po oskrbi trupla, delež pa zapade rezervnemu skladu. Dediči nimajo niti pravic niti dolžnosti, razen če so sami člani. Pač pa imajo nepreskrbljeni otroci umrlega člana vse pravice po § 2. še nadalje do svoje polnoletnosti oziroma prejšnje preskrbe. § 17. Članske pravice so za vse čtene popolnoma enake. Vendar se zgodi mnogokrat, da uveljavlja svoje pravice več ljudi, nego jim je mogoče ugoditi, a. pr. da v zadružnih poslopjih ni stanovanja za vse člane, ki si stanovanja žele, da v zadružnih podjetjih ni dela za vse, ki ga iščejo, da v odboru na morejo biti vsi itd. V takih slučajih dajejo prednost stvarne potrebe, n. pr. večje število nepreskrbljenih otrok, posebna zmožnost za delo itd. Če so tudi te zmožnosti enake, odločuje nižja centralna članska številka. Posebno na zaupna mesta ne sme biti izvoljen nihče izmed tistih, ki imajo najvišje številke. Pri vsem je treba upoštevati vsakovrstne stvarne razlike bolj nego slučajne formalnosti. Kakor nobena reč na svetu, tako tudi pravica ni absolutna. če se preseli kak član v nov kraj in zahteva tam takoj stanovanja v zadružnem poslopju, češ, naj se mu kak novejši član umakne, mu ni ugoditi Zadruga se bo potrudila, da dobi stanovanje tudi on. toda ne na račun drugih. § 18. Noben član ne sme nastopati v imenu zadruge brez sklepa odgovornega odbora. Posebno ne sme nihče v njenem imenu delati tajnih dogovorov in pogodb; vse to je ne le neveljavno za zadrugo, ampak bodo krivci brezpogojno izključeni Zlasti velja to za takozyano politiko, za diplomatično zapeljevanje ljudskih mas itd. Če bi kdaj v kaki občini nastopila zadruga tudi v javnem gospodarstvu, n. pr. da bi sestavila kandidatno listo za občinske volitve, mora to storiti odgovorni krajevni odbor pod javno kontrolo. Enako bi morala kandidatna lista za volitve v narodno skupščino biti od zadružnega načelstva javno potrjena. drugače je ne sme nihče v imenu zadruge priporočati. To velja zlasti za predsednike, tajnike in druge člane odborov in načelstva, ki so si potom zadruge pridobili ugled, pa bi ga hoteli morebiti zaradi znanih človeških slabosti porabiti v kake druge namene, namesto za gospodarski napredek zadruge, torej skupnosti vseh članov. § 19. Enako morajo z vsem strakinim imetjem gospodariti edinole odgovorni odbori in sicer tudi pod javno kontrolo, Vse strankine bilance in drugi računi, tudi vsi nakupi se morajo objaviti v časo* piših določenih v § 7. Le mali nakupi, ki bi preveč oiežkočili pregled, so od tega izvzeti. Računovodstvo mora biti tako preprosto, da ga vsi člani lahko razumejo in kontrolirajo. § 20. Ves eventualni dobiček se vlaga v rezervni sklad, Iz tega sklada se pokrivajo eventualne izgube: razdeliti se ne sme nikdar niti ves rezervni sklad niti njegov del niti dobiček tekočega leta. Eventualne izgube pa, ki jih ne more pokriti niti rezervni sklad niti drugo zadružno imetje. Se razdele na posamezne člane po velikosti deležev. § 21. Tam, kjer je najmanj 10 članov, se ustanovi krajevna podružnica »Skupnega doma”, ki je omejena po občinskih mejah. Na čelu ji stoji odbor iz 3—5 članov in 3 preglednikov. Vsako leto najmanj enkrat se mora vršiti občni zbor, ki presoja račune in poslovanje ter voli odbor in delegate za kongres. Krajevni odbori so upravniki vsega zadružnega imetja, ki se nahaja na dotičnem ozemlju. V kolikor niso vezani po teh pravilih in po sklepih nadrejenih odborov, odločujejo samostojno. § 22. Najmanj 5 krajevnih podružnic, ki imajo najmanj 20r' članov, se lahko združi v okrožno organizacijo. Vodi jo okrožni odbor 3—5 članov in 3 preglednikov. Vsako leto najmanj enkrat se vrši okrožno delegacijsko zborovanje, ki presoja račune in gospodarstvo in voli nov odbor. Okrožne organizacije nadzirajo gospodarstvo krajevnih odborov in upravljajo neposredno vse zadružno imetje, ki se nahaja v njih območju, razen tistega, ki ga upravljajo krajevne organizacije. Tudi one imajo samoupravo enako kakor krajevne organizacije. Na okrožno delegacijsko zborovanje pošlje vsaka krajevna organizacija po enega delegata na vsakih 50 članov. Ostanki pod 30 se ne upoštevajo, 30 ali več članov pa šleje za 50. § 23. Kongres mora biti sklican vsako leto v prvih 6 mesecih. Kongres je najvišja instanca in je vezan samo po teh pravilih. Sklepa in odločuje lahko o vsem. Njegovi sklepi so veljavni za vse podrejene organizacije. Čas, kraj in začasni spored kongresa določuje načelstvo skupno z nadzorstvom. Krajevne organizacije pošiljajo na kongres delegate enako kakor na okrožne zbore, razen oddaljenih organizacij, ki imajo pravico medsebojno se dogovoriti glede skupnih kandidatov, ki smejo potem imeti po več glasov in sicer pri oddaljenostih: 50 km do 5 glasov. 10° km do 10 glasov, 300 km do 20 glasov in pri oddaljenosti 500 km do 30 glasov. Vsak tak delegat pa, ki zastopa po več organizacij, mora biti od vseh imenoma izvoljen za delegata, ne pa, da bi organizacije hotele pooblastiti to ali ono organizacijo naj izvoli delegata tudi zanje. § 24. Načelstvo tvori pet članov, ki jih izvoli kongres. Odgovorno je za izvrševanje pravil in sklepov kongresa, v zadevah pa, kadar po teh ni določeno nič točnega, odločuje po svoji vesti tako, kakor je za zadrugo prav. Ker posluje javno, spozna kmalu, če je kak njegov ukrep škodljiv ali vsaj neljub in ga bodisi prekliče, bodisi skliče kongres, naj odloči. Načelstvo določa poslovnike, pri katerih se vrše vsi posli, nastavlja uradnike, sklepa pogodbe tn predstavlja zadrugo na zunaj. Ustno pogajanje naj bo čimbolj omejeno, kadar je pa potrebno morata biti navzoča vselej-dva člana, kar velja tudi za podpisovanje listin. Vsi malenkostni posli naj se čim najbolj omeje, tako da bo čim več poslovanja mogoče voditi javno. § 25. Nadzorstvo sestoji iz 8 članov, ki jih izvoli kongres, ter onih, ki jih izvolijo okrožja. Vsako okrožje ali skupina okrožij, ki ima desetino članov, lahko izvoli po enega nadzornika. Nadzorstvo mora pregledovati, če se objave strinjajo z zapiski v knjigah in če odgovarjajo resnici. Najmanj vsake 3 mesece mora potrditi zadružno bilanco, Za nerodnosti, ki jih je zakrivilo nadzorstvo s svojo površnostjo, je soodgovorno. § 26 Po potrebi se lahko tudi okrožne organizacije združijo in si ustanove skupno okrožjem nadrejeno instanco, ki ima potem isti delokrog na širšem ozemlju. Delegacijsko zborovanje se tudi tu sklicuje po istih načelih, § 27. Za legitimacijo članov načelstva' in drugih odbornikov ter uradnikov velja zapisnik objavljen v časopisih, omenjenih v § 7, V teh časopisih objavlja zadruga sploh vsa svoja naznanila Tara morajo biti objavljeni tudi vsi občni zbori. delegacijska zborovanja in kongresi Kongresi 3 mesebe, deiegacijski zbori 6 tednov, občni zbori 3 tedne pred vršitvijo. Obenem mora biti objavljen tudi spored. § 28. Izredni zbori morajo biti sklicani na zahtevo /z članov oziroma organizacij. Med sklicanjem in vršitvijo mora preteči vsaj polovica zgoraj označenih dob. § 29. Vsi zbori so sklepčni pri vsaki udeležbi. Glasuje se z dviganjem rok imenoma javno ali pa tajno. Če zahteva Vs navzočih, mora predsednik odrediti tajno glasovanje oziroma tajno ali tudi proporcionalno volitev. Pri glasovanjih odločuje večina, pri enakosti glasov je predlog odklonjen. § 30. Na delegacijskih zborih in kongresih glasujejo samo pravi delegati, načelstvo in nadzorstvo nima glasovalne pravice. § 31. Pri važnih vprašanjih lahko kdorkoli predlaga, naj zadnja četrtina članov nima glasovalne pravice. O tem glasujejo le prve tri četrtine članov; če je predlog sprejet, glasujejo tudi o dotičnem vprašanju le prve % članov. Važen popravek. Ko je bila 4. stran današnjega .Napreja' že do polovice natiskana, smo opazili, da je v Pravilih .Skupnega doma” korektura slabo izvršena. Komur manjka 7. in 8, §, ima slab izvod, ki naj ga takole popravi: V §3 naj namesto .ki služijo” postavi .da služijo”. Drugi odstavek § 4. je § 5, tretji pa § 6.. § 5 je § 7, 6. je 8, 7. je 9. V tem § je treba v zadnji vrstici 1. odstavka prečrtati .do", da bo le »plačevanjem,” Manjše napake ne motijo toliko, zato jih nismo navedli. .Sloga* ali bodoči .Skupni dom* r. z. z o. p. je imela 28. aprila 106 članov s polno vplačanimi deleži, 7 žen in 99 mož. To razmerje kaže, kako daleč je še ženska zavednost za moško. Mož je suženj kapitala, žena pa suženj sužnja. Hranilnih vlog je bilo 42,988 Din. Med hranilci je samo 1 žena, razen če štejemo med žene tudi 1 ženskega otroka, ki je med 4 mladoletnimi hranilci Ali bo praznik dela to žalostno razmerje kaj izpremenil? Pragerskp. Obračun je prišel žal prepozno, tabela je bila že natisnjena. Tiskovni sklad. Od 1. L do 22. IV. 1924. Din 2046.75 Alojz Gnezda, Ljubljana 9 5 — Karol Košec, Žalec 9 8 — Mila Baragova, Brežice M 2 — Josip Pastorek. Ljubljana 9 1-90 L P. neizr. potnine 21. IV. J» 43 — Franc Koribsky, Hrastnik 9 lff— Franc Vračun, , 0 5 — Ivan Prodner » 9 5*— Alojg Kellner » 9 5 — Franc Beutel » 9 450 Viktor Maurer » 9 5 — K. K. neizr. potnine 21. in 27. IV. 9 4450 Vinko Popov Celje 9 20 — L. Pilih 9 10*— Al. Leskošek » 0 2‘— Od 1.1. do 28. IV. 1924 skupaj Din 221765 Proti roparskim vitezom. Od 1. L do 1. IV. Din 414’— Franc Jelen, Celje 9 5 — Martin Pondelak, Videm 9 4 — Karlo Kocjančič, Krško 0 10-— Karol Kisovec. Ljubljana » 17 — Od 1. I. do 28. IV. 1924. Diu 450’— Popravek. S. Valentin Rejc ne bo reditelj pri ljubljanski koruzni procesiji na 1. maja, kakor trdimo v prilog: [str. 4 »Udarniki*]. Res je prevzel skrb za ureditev vsega potrebnega, iode ne kot somišljenik Udarnikov, ampak kot zaupnik delavstva iz Most. Zdaj je pa določen za govornika v Mojstrani [Četrta stran je bila že tiskana, ko smo to zvedli — zato popravljamo na ta način]. Dopisi. Šoštanj. Na zadnjem zborovunju obeh struj SSJ smo obravnavali vprašanje osebnih napadov itd. in smo sklenili, da se ne bomo vmešavali nikjer in tudi ne bomo napadali nobenega, ne z naše strani in ne s Korunove. Zašli pa smo na napačno pot, ker v .Socialistu' z dne 26. IV. čitamo napad na s. Ber-nota. Tu so razne čenčarije, katere so za otroke in ne odrasle, ker je najmanj petnajstkrat Bernot in zopet Bernot v tistem dopisu omenjen. Če hoče dopisnik res kaj napisati, bi mu prav po domače svetovali, naj se poprej malo uči. Potem bo morda vedel, da ni ena oseba socializem ali organizacija, ampak vsi, kateri so organizirani. Na kakšen način naj bi šel potem zaveden delavec z vami ? Mogoče BRIVNICA. Priporočam se cenj. občinstvu ter organ, delavstvu za obilen obisk. Ivam. Železnik Celje, Kralja Petra c. 14. HOTEL, BAEKAN —— GOSPOSKA ULICA 7. -■ Priporoča: PRVOVRSTNO RESTAVRACIJO. — NA NOVO UREJENE SOBE. — SENČNAT VRT. — DOLENJSKI ČV1CEK. — VSAK DAN SVEŽE PIVO V SODČKIH. - 55a Izletnike znlžune eene. Za obilen obisk se priporoča Drago Bernardi, _ _ hotelir in lastnik. zato, ker smo se odstranili od kapitalističnih podrepnikov? Kdo pa je bolj zaveden, mi ali vi? Povedati vam moramo, da so zavedni ostali nam zvesti, pri vas je ravno narobe. Imate le razne mojstre, kateri živijo od vajencev in njih garanja, drugi so zopet takšni gostilničarji, kateri so organizirani zato, da jim delavec vse znosi, kar zasluži čez teden. To so kšeftsocialisti. Tretji so zopet priganjači Vošnakove tovarne (pa ne vsi!), kateri so prišli res po milosti božji do priganjača s svojim podrepništ-vom. Tu se vidi. kje je prava delavska stranka, kje so res delavci organizirani! Socializem se ne pravi delavce šikanirati, to pod nos podrepnikom, zapomnite si to! Dopisnik pravi tudi to, da naj se združimo. Kdor se res misli združiti, naj vstopi v staro organizacijo, ki ima zdaj svoje tajništvo v Krškem in konec bo vsega. Zedinjeni smo, ne maramo pa nobenih kšeftsocialistov ali podrepnikov, takih sploh ne sprejmemo. Dalje piše. da je Bernot propadel. Tukaj je odgovor lahek za vsakega preprostega delavca, samo za dopisnika v »Socialistu* ne, ker nima toliko pameti kakor otrok. Ce temu rečeš osel pa bo rekel osel, drugo si lahko sami mislite. Ml smo organizirani v stranki SSJ in ne pri Ber-notu. On je samo nastavljen kot tajnik in se mora držati pravilnika, katerega je sprejelo delavstvo na trboveljskem kongresu. Lahko je govoriti o tem, da bo Bernot propadel, ml pa vemo, da posameznik, če hoče biti nepošten, ne more propasti v tistem smislu, ki ga meni dopišnlk, vse delavstvo pa lahko propade. Ce bo to pametno, seveda ne bomo mogli nikoli propasti. Zato kličemo vam vsem: Odstranite vse kieftsocialiste, pa je zmaga naša! Dopisnik pravi tudi to. da se norčujemo iz delavske himnČ. Kdo se norčuje ? Vi je še znate ne, in če jo znate, pa je ne razumete. Vi, vi se norčujete iz nje! Vi ste bili danes to, jutri to, danes klerikavzarji, jutri socialisti in obenem podrepniki. S takšnimi bo delavstvo, v kolikor še ni, kmalu pometlo z železno metlo, da bo enkrat konec vaše neumnosti! Dopisniku želimo dober tek in naj le dela tako dalje, bomo vsaj videli, kdor razdira, mi ali vi! Za dru-gokrat imamo zopet dovolj gradiva za vas. da boste res tulili. Če pridemo z vašimi imeni dan, potem bo delavstvo poučeno, kdo je tisti, ki z delavcem v obraz tako govori, kakor da so vse besede iz sladkorja, zadaj pa drži kramp, da ga udari po glavi. — Eden, ki gleda skozi zid. (Op. ur. Ogledali smo si tisti dopis v »Socialistu" in res je imeniten. Ne moremo dovolj priporočati, da naj čita .Socialista vsak, komur je mogoče, to je najboljše delo proti temu listu. Kdor «;a ne pozna, ne bo ozdravel od enofrontarske bo-ezni! Prejeli smo obenem tudi že odgovor na drugi dopis v istem »Socialistu", v katerem neki »stari socialist" iz Savinjske doline blati s. Leskoška in priporoča delavstvu »ubogo delavsko paro", kakor g. Marna, Tokana, sploh bivše poslance in Čebularja. Ta odgovor prihodnjič.) Globoko pri Brežicah. Znano je, da obstaja v Globokem že več let podružnica Kmetijske družbe u Slovenijo. Ravno tako je tudi znano, vsBj tistim kateri čitamo in dogodke zasledujemo, kako kornpt-no in diplomatično delujejo SKS, JDS in SLS, da pridejo njih voditelji do korit v kako gospodarsko organizacijo. Sedaj se potegujejo, kakor nam je znano iz časopisnih informacij za Kmetijsko družbo kakor trije psi za kost, ni pa izključeno, da pride Se četrti in pričnu Se ta delati zgago pri tej kosti. Tako je tudi s podružnico v Globokem' katero tvorijo tri občine. Najzanimivejše po eni in najžalost-nejSe po drugi strani je pri tej podružnici to, da so nekateri glavni voditelji SKS, kakor Ivan Urek in nekateri drugi plačali članarino za približno 80 članov, česar pa večina teh članov sama ne ve. To se more seveda zato goditi, ker člani Kmetijske družbe sami nič ne skrbe za red v tej organizaciji. Če bi se za to zanimali, bi morala biti njihova dolžnost, da izvolijo v podružniške odbore može, kateri imajo 1. neomadeževano življenje za seboj, 2. ki imajo voljo delovati in pomagati ljudstvu v gospodarskem oziru s poučnimi tečaji, predavanji, s postavljanjem sadnih vrtov, s kupovanjem in proda* janjem vseh zemeljskih ter industrijskih pridelkov, ki so potrebni za človeško življenje, in sicer na zadružnem temelju; 3, ki bodo zmožni in voljni to zadružništvo tako voditi, da bo podobno hiši iz stekla, skozi katero je mogoče videti natančno vse delovanje in bo olajSana kontrola članov nad vodst- vom; 4, ki bodo sestavili za članstvo takšen pravilnik. da ne bo mogel biti nihče drug član kakor tisti, kateri bodo prostovoljno podpisali pristopno izjavo, da hočejo družbo duševno in gmotno podpirati, ne pa tako, kakor delajo Ivan Urek in nekateri klerikalni ter liberalni funkcionarji, hi plačujejo sami zn takšne člane, o katerih vedo. da bodo glasovali zanje oz, za njihovo stranko, kadar pridejo volitve krajevnega odbora ali pa delegatov za občni zbor. Vsem tistim, katerim so drugi plačevali, da sami ne vedo kdo in kdaj. pa naslednje v pouk. Če želite biti člani, zanimajte se sami za to, plačujete članarino in nadzorujte če pojde vaš denar v prid zadrugi ali pa posameznikom. Ne puščajte se po korupcionirati. kakor je to storil Ivan Urek iz Globokega neštetokrat pri raznih volitvah, da morate plesati kakor možički iz gumija, kadar on potegne za vrvico. Kdor pa ne misli biti član, Kmetijske družb, naj to takoj sporoči njenemu komisariatu v Ljubljano, da ttu ta natanko pove naslov dotičnega, ki je doslej zanj plačeval. Tako bo vsaj vedel, kdo ga hoče kupiti za 20 Din in ga imeti pri volitvah krajevnega odbora g- delegatov za psa, da bi mu nosil kosti skupaj, kosti, katere bi tak član pozneje smel pa samo od daleč gledati in bi se mu samo še sline cedile po njih. Zato naj tak član javno pove Ureku in ljudem, da se ne da kupovati, še manj pa da bi nosil ob času volitev kosti skupaj, ki bi bile v korist koritarjev ter teroristov. Iz Št Jerneja na Dolenjskem. Kdor želi priti po smrti v nebesa, naj se javi pri kaplanu Martinu Dimniku v št. Jerneju n& Dolenjskem, Tam dobi vsak grešnik odvezo, e le tedaj, če obljubi, da bo dal za kBzen in pokoro naložen denar v cerkveni nabiralnik. Taksa za odpuščanje grehov se odmerja po kakovosti storjenih pregreh. Tako se je zgodilo šentjernejskim fantom pri velikonočni spovedi« da so dobili namesto pokore nalog, plačati v cerkveni nabiralnik vsote od 5 do 20 dinarjev. Fantje pa so bili pametni in so z velikim ogorčenjem, na račun odveze, ta denar — zapili. [Če bi se dali g. kaplanu ociganiti za tisti denar, bi bil to greh, Da so denar zapili, namesto da ga porabijo za kaj pametnejšega, je pa tudi greh. Ur.) Štore. Korenov socializem. Kakor v Celju, tako so tudi v Štorah Korenovci zelo na delu. Razen Poteža in Žoharja imajo še tudi nekaj drugih spoštovanja vrednih odbornikov, katere so izvolili na občnem zboru SPJ 24. februarja 1924, na katerem so objokovali tudi Samotno tovarno, češ, da so tam baje sami Bernotovci. Novoizvoljeni predsednik SPJ se je zmenil z navzočo odbornico SPJ, ki je zaposlena v tamošnji tovarni, da bi bilo nujno potrebno prebajkati Bernotovce. Mi pa že naprej o-pozarjamo to krepko odbornico, da bo v omenjeni tovarni pri tem poslu doživela najbridkejšo blamažo, čeprav ima izredno dobro nabrušeni jeziček. Za ta posel bi ji svetovali, da si preskrbi moškega, ki bo najtežjega kalibra, z lažjim kakor je Korenov ne bo nič! Pa še temu bi svetovali, da se naj nikar ne približa temu Bernotovemu gnezdu brez popolne telesne straže s Čebularjem na čelu. Pa pustimo šalo na strani Tukaj ni nobenega Bernotovca, pač pa lepo Število zavednih proletarcev, kateri ne nasedajo raznim delavstvu pogubonosnim frazarjem, pač pa se drže proletarskega pravilnika in tudi ne poznajo nikake kameleonske morale. Nasvidenje v najbližji bodočnosti. — Naprejevec. Ponikva ob južni železnici. Prav redko je kaj Čitati iz naše občine in vendar si morete misliti, dragi člani in bralci .Ljudskega glasu' ter ,Napreja‘, da vam tudi mi lahko kaj povemo, čeravno ne najveselejše novice. Navesti moramo predvsem, da imamo tudi pri nas vse časti vrednega župana klerikalca, ki je bil izvoljen po napaki obč. odbornikov naše stranke. Zdaj, ko se bližajo občinske volitve če prav močtto agitira in seveda proti naši stranki. Pravi, da mi sploh ne spravimo več kandidatne liste skupaj. Mi mu svetujemo, naj se nič preveč ne zanima za našo stranko, naj premisli, kako se bo njemu godilo, da mu ne bo treba s samostojnimi generali zopet kompromis delati. Torej le na delo, pristaši SLS za samostojno listo, ker pristaši SKS vas,tako nočejo več v svoje vrste! Za enkrat naj to zadostuje in če ne bo miru, poskrbimo za drugič kaj obsežnega. — Eden, ki vse opazuje. Gorica pri Mariboru. O našem občnem zboru 13. IV. t. L je bilo v »Ljudskem glasu" že na kratko poročano. Kakor ste videli, se ja začelo aaie delavsko ljudstvo zopet zavedati, da je organizacija prepotrebna povsod. Kajti ona si prizadeva ljudstvo privesti do pravega spoznanja in izobrazbe, katere, žal, se veliko manjka. Žalostno toda resnično je, da se veliko delavstva ne zaveda svoje proletarske dolžnosti, Upati pa je. da se tudi ti ljudje počasi spametujejo in pridejo na pravo pot, ki jo najdeš edino v socialistični stranki Jugoslavije in Kmetsko-delavski zvezi. Kadar bo spoznal to resnico ves proletariat, takrat bo buržoazija široko gledala in začela stopati s svojih zvišenih mest navzdol, s katerih nas sedaj tako neusmiljeno biča, Položila bo svoja mesta pred proletariat in rekla: »Sodite nas po našem zasluženju". Tako torej, sodrugi, vztrajno na delo za boljšo bodočnost, naj se zbudi, kdor Se spil — Odbor, ki je bil izvoljen 13. aprila, je sledeči: Anton Tomanič, predsednik, Franc Šraml, predsednikov namestnik, Alojz Kovačič, blagajnik. Boštjan Tomanič, blagajnik namestnik, Simon Gaj-kovič, tajnik. Franc Robar, tajnikov namestnik. Franc Malej in Anton Umik v nadzorstvo, dalje še sledeči odborniki: Jakob Šešerko, Jože Robar, Konrad Robar in Anton Lamberger. Slabost? Slabo spanje? Nervoznost? Neve* selje do dela? Ali se večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v takih dneh je pravi Feller-jev Elzafluid! Dobro služi za umivanje in obloge, ravno tako kot kosmetikum za usta, glavo, kožo I Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči kakor francosko žganje. S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 Specialna steklenica 24 dinarjev: 36 dvojnatih ali 12 Specialnih steklenic 124 dinarjev in 10% doplačila razpošilja: lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg št 252. Hrvatsko. Inserat pomeni, da išče tvrdka med čitatelji odjemalcev, pravzaprav dobička. Banke pri naših čitateljih ne iščejo ničesar več. To je znamenje razredne zavesti pri bankah to pri proletariatu. Kaj pa druge tvrdke, tiste, ki bi jih sploh ne bilo. če bi jim ne nosil denarja proletariat? Tudi tu bo moralo priti do delitve duhov, mi smo odločni nasprotniki takih .enotnih front". Kdor inserira samo v »Orjuni”, naj mu nosijo svoj denar orjunci! Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.) 29. IV. Tiskarna bratov Rumpret v Krškem. Priljubljenost, ki jo uživa „Žika* bolj in bolj, je najboljše priporočilo za ta res izvrstni kavin nadomestek. Kakor je bila svoj-čas Vydrovka dobra znanka v vsaki hiši, pravtako spoznavajo naše gospodinje danes, da je mogoče z „Žiko" pripraviti tudi brez prave kave okusno kavo, ki je poleg vsega še zelo redilna in popolnoma neškodljiva. Dobiva se povsod. Kjer je ni, se obrnite na naslov: PražarnaZika v Ljubljani, Rožna dolina. Prvovrstnega čevljarskega ^pomočnika iščemo. Dobra šolski izobrazba ali s samo-uštvom pridobljeno splošno znanje je prvi pogoj. Prosilec mora biti vojaščine prost. Prošnje z natančno navedbo vseh podatkov in plačilnih zahtev je nasloviti pod „Trajno" na upravo lista. Ivanjax in sin Ljubljana, Gosposvetska cesta 2. priporoča svojo bogato zalogo: Pisalnih strojev „Bdler“ ta „flranla". Šivalnih strojev za rodbino in obrt. Voznih koles Styria - DUrrkop - Orožno kolo (faffenrad). Ceniki zastonj in franko. ZA ŠOLE. ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA VESELICE LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV. KNJIG, BROŠUR ITD. Stereotipfja Litografija UČITELJSKA TISKARNA LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6 regletrovana zadruga z omejeno zavezo.