Št. 136. V Gromi, v soboto due 25 novembra 1911 Tečaj XU Iskala trikrat na teden, in sicer ? torek, totrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošlijana: vse leto . • 15 K ^. *LL.*; 'Vi*, -i^S!*8' ¦*Mh.Tyi< Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Soča" v, vseh tobakarnah. DSOČAu ima naslednje irredne. priloge: Ob novem-letu ^Kažipot vb Goriškem in SradiSčanskem" in dvakrat v letu „Vozni red že-lemie, parnii ot fo poštnih zres\ Ea naroČila brez doponlane naročnine te nt oziramo. SOČA Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavy,| v Gorici. L »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr K. Lavrii. Uredništvo ; nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici v I. nadstr. na desno. Up ravni št v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na Sevo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati locc Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano i-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 3u vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Telefon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. GabrSfcek (odgov. J. Fabčifi) tiska uv zal. KoaMjaprilliMiM turo. Kriza v Gorici se »bolj in bolj poostru-je in bliža katastrof«. Dasi je v naše mesto izza nove' železnice, pomnožitve vojaštva in šolskih otrok došlo mnogo novih ljudi, je vendar neutajljiv gospodarski propa.l , goriškega mesta v zadnjih letih. Trgovina in obrt pešata. In to j« najzanesljivejši barometer. Če pada pridobnmski davek, kjer taki umetniki v privijanju davkov, kakor jih imamo v Gorici, ne spravijo iz trgovca in obrtnika več davka, tam je to zanesljiv dokaz, da se nahaja celo mesto v znamenju krize. Naravno bi torej bilo, da bi vse, kar pametno misli v tem našem mestu, vse, kar čuti >.a Orirteo in jo ljubi, delalo z združenimi močmi, da pridejo novi dohodki v ta kraj. Kar nam je bilo dohodkov odvzetih iz posredovalne trgovine vslecl nove železnice, za to moramo nadomestilo najti drugod. Na čelu temu delu bi morala stati občina. Koliko milijonov prinaša v druge kraje tujski promet! Južna Tirolska je vzgled, kako se uporabljajo klimatičrie ugodnosti v zimskem času. Ali menite, da je v Merami ali v Arko boljši kiima kakor tukaj? A kdo za vraga naj pride sem prezimovat, ko se mu tako malo nudi. Ni naš namen, na tem mestu se prosi rit i v to vprašanje, imamo še celo vrsto drugih idej. kako bi se povzdignili dohodki in promet v naši solnčni Gorici. Danes le povdarjamo, da je veliko mogoče storiti za rešitev Gorice. ( Zgodi pa se od strani občine prav nič. Nasprotno: sedanji municipij hoče ubiti naše mesto. Tujce, ki so pred leti v večjih množinah tu bivali, so pregnali naši regnikoli. Kdo bo bival mej temi su-roveži, ki se vsake neitalijanske. besede zboje in jim je ssconoseiuta«. Zdaj pa povzdigujejo davke s tako hitrostjo, da so meščani že skoro izgubili evidenco teh nezaslišanih poviškov. Ni ga mesta, kjer bi občina naložila toliko in tako nesramne davke, kakor ,v Gorici. To lahko vsak hip s številkami dokažemo! V času gospodarskega »slabljenja se povišujejo davki! Gospodarstvo laških liberalcev je tako sramotno slabo, da ga frazaste dolgo-veznosti dolgočasnega »Cordera« ne morejo zakriti. Municipij je gnezdo sine-kur za pristaše njegove stranke. Tam naj se pomete in upravni aparat občine bode polovico cenejši. Če hodiš po blatnih ulicah brez kanalov, brez vodovoda in brez vsakega drugega komforta, se začudeno vprašaš, ali sploh eksistira mestni zastop. Le vprašaj davkoplačevalca in ti pokaže proračun občine in pa debel zavitek davčnih plačilnih nalogov. Pa kaj delajo vsi ti ljudje, ki jih tako drago plačujemo? Če pridemo na municipij, nas nočejo poznati, ker govoriti' > v »lingua sconoseiuta«. Ml PLAČUJEMO AGITA-TORSKI BRLOG LAŠKOLIBERALNE STRANKE. Ob teh razmerah ni čuda, če se na vseh straneh pojavljajo glasovi, da treba proti pijavki, ki stoluje na municlpiju, složno nastopiti vsem, ki nam ne bije srce za kralja Viktorja Kmanuela. Vsi, ki trpimo pod tem gospodarstvom, moramo skleniti koalicijo zoper žepno tatvino, ki jo uprizarja municipij nad prebivalstvom. Skupno morajo nastopiti Slovenci in Nemci, uradniki in delavci, trgovci in obrtniki. Pa ne le vsi ti, tudi mej Italijani se morajo vendar najti ljudje, ki znajo malo šteti. In da jih je mnogo mej njimi, to pričajo opozicijski časopisi, ki gg. Bombigu, Petariuu itd. berejo take levite, da je strah \n groza, in je le čudno, da vlada še dalje dopušča evropejski škandal na goriškem municipiju* Mi smo prepričani, da bodo premnogi Italijani uvideli, da gre za eksistenco našega mesta in tudi za nje same. Spoznali bodo. da je pošten dogovor s Slovenci boljši kakor prismojena fikoija o samoitalijanskem značaju Gorice. Ali nimajo Furlani nič krvi. da bi enkrat pognali te desperadose. ki pijejo kri nam in njim? f Take so misli, ki -obhajajo goriškega meščana. Ne motimo se, če rečemo, da jih ¦m" 2G$v ki hočejo dalje hiteti v propad in baukerot. Tudi tisti, ki so od municipija odvisni, -že to uvidevno. Zato pa smo se mi prvi oglasili o koaliciji goriških meščanov brez ozira na narodnost in stan s programom: VEN S KAMORO Z GORIŠKEGA MUNICIPIJA. Zahtevamo vladnega komisarja, da se izvedejo čiste volitve, ki prinesejo v občinski svet proporeijonamo zastopstvo vseh onih, ki jim ni vsa misel obrnjena v Rim in v lastni žep, ampak ki .bodo rešili naše mesto propada. O tem naj bi razmišljale vse opozicijske stranke v našem mestu! Novi papežev „Motn proprio". Papež Pij X. je posegel s svojim novim »Motu proprio«; »puantavis diligeri-tia« v sfero moči in prava moderne države. Ta »motu proprio« namreč prepoveduje pod kaznijo ekskomunikacije, postaviti duhovnika brez dovoljenja cerkvene oblasti pred svetnega sodnika. V tem dokumentu se povdarja, da bula Apostolicae Sediš kaznuje z eksko-muuikacijo vse one osebe, ki prisilijo duhovnika, da mora pred svetno sodnijo. Od raznih strani se je ugibalo, ali zadeva ta bula le javne oblasti ali tudi privatne osebe. Novi papežev »Motu proprio« razlaga, da vsak privatnik, ki citira tbrez dovoljenja cerkvene oblasti kakega duhovnika pred svetno sodnijo, bodisi v civilnih bodisi v kazenskih rečeh, zapade ekskomunikaciji latae sententiae. Motu proprio pravi, da je bila Sveta Stolica prisiljena to ukreniti vsied raznih procesov v Italiji v zadnjem času, v katerih so prišli pred sodnike ne le navadni duhovniki, ampak u>d; škofje in kardinali. Ni nikake absolutne prepovedi, citirati cerkvene osebe pred svetno sodnijo, samo poiskati treba poprej privoljenje du-hovne oblasti pod kaznijo ekskomum-kaefte. O predzgodovini tega motu proprio, katerega posledice so neprevidljive za gospodarsko in politično življenje vsakega naroda, ki se šteje med katoliške, piše »Koln. Zeitung«; »Pij IX. je izrekel v buli Apostolicae, Sediš. • »Excomm'unicatio latae sententiae« nad vsemi onimi, ki vzročijo, da svetni sodnik pokliče pred svoj sodni stol osebe duhovskega stanu. Okrožnica inkvizicije z dne 23. jan. 1886. je razložila to določbo tako, da zažugana ekskomunika-cija ne zadene vseh privatnih oseb, ki spravijo ali z ovadbo ali s privatno tožbo duhovnika pred svetnega sodnika, marveč samo postavodajalee, ki dajejo- postave, na podlagi katerih potem se duhovnika spravi pred sodnijo. Po razlagi svetega oficija se ima smatrati za odgovorna le avtoritarna mesta za novi pravni red, katerega se privatnik poslužuje v praktičnem življenju. Tak kompromis z reali-tetami življenja seveda.ni mogel biti všeč trudu in prizadevanju sedaj vladajočega papeža in onih, ki stojijo za njim. Novi »Motu proprio« odpravlja utesnitev inkvizicije iz leta 1886. in izreka nasproti vsakemu katoliškemu kristjanu, posvet-niku ali duhovniku, možu ali ženi eksko-inimikacijo, ako bi se predrznil brez dovoljenja cerkvene , oblasti klicati pred sodnika kakega duhovnika v kazenski!! ali civilnih rečeh. V utemeljevanju se označa to citiranje duhovnikov, celo škofov in kardinalov pred svetnega sodnika v teh zlobnih časih kot zlodejstvo, Boga žaleče, kateremu ipso facto mora slediti ekskomuni-kacija. . . * , I >* »V tem zlobnem svetu« pa ibo vedno večja potreba, tudi duhovščino, ki je iz mesa in krvi, klicati še pred svetnega sodnika na odgovornost, ker bi podelitev prostosti, kakor jo hoče papež, številekri-minalnih slučajev, v katerih prihajajo duhovniki v konflikt z 'zakoni, le še povišala. -Poskus papeža, diržavne zakone spraviti v odvisnost od razsodbe cerkvene oblasti ter ustvariti tako nekako duhovno Makstm Gorki. FOMA GORDJEJEV. Roman. -(Dalje.) Torej ... v nekem carstu, v neki državi sia živela mož in žena in bila sta revna, zelo revna! Tako nesrečna sta bila, da niti jesti nista imela kaj. Sla sta po svetu in dali so jima tupatam kos suhe skorje; od tega sta se nasitila za en.dan. Tedaj se jima je narodilo dete ... rodilo se je dcttf krstiti bi ga bilo treba, a ker sta bila revna, nista mogla pogostiti kumov in gostov in nikogar ni bilo k njima, da bi krstil otroka! 'Poskušala sta to in ono, a bilo ni nikogar! ... Tedaj sta prosila Boga: »Gospod! Gospod. ...« Foma že pozna to strašno pripovedko o božjem krščencu, slišal jo je že več nego enkrat in že naprej si slikal duha tega krščenca, kako jezdi na belem konju k svojemu botru, jezdi, po temni pustinji in vidi tam vse neznosne muke, ki jih tnpe. grešniki ,.. In on sliši njihovo tiho vzdihovanje in prošnje: »O-o-o! Človek! Vprašaj l^oga, če se nam je še dolg.) mučiti?« , . ',' ' .• 'fiMJf Nato se zdi dečkii, da jezdi sam na belem konju skozi noč in da veljajo ti vzdihi in te prošnje njemu. Od neum-ljive mu želje.se krči njgovo sreč; hladna groza mu stiska prši in solze mu polnijo oči, ki jih trdno zapira in se jih boji odpreti. Nemirno se meče po postelji .;. *$pav#j>' detece moje, Krist je s teboj!« pravi starka in preneha v svoji pripovedi o mukah, ki jih morajo ljudje trpeti za svoje grehe. Toda zjutraj po takšni noči je vstajal Foma vesel in svež, umil se hitro, popil čaj in tetael v šolo, s polnimi žepi sladkega peciva, na katero je čakal vedno lačni mali Jcžov, ki je željno izkoriščal radodarnost svojega tovariša. »Si—li prinesel kaj jedi?« — tako je vzprejel Fomo in vohal s svojim ostrim nosom. »Daj sem, jaz sem Šel s praznim želodcem v Šolo. Zaspal sem se, vrag naj vzame vse skupaj ...prav do dveh popoinoči sem se učil ... si napravil naloge?« »Nisem jih.« »Eh, ti zaspanec! No, ti jih bom pa jaz povedal.« Zagrizel se je s svojimi malimi, ostrimi zobi v pogačico, začel presti, kakor maček, bil z levo nogo takt in razlagal obenem računske naloge, govoreč Fomi v kratkih stavkih ... »Ali si videl? V eni uri je izteklo osem veder----in koliko m je trajalo? — šest! Oh, kako dobre stvari jeste pri vas! Treba je torej množiti šest z osmimi ... Ali imaš rad pogačo z zeleno čebulico! Jaz jo imam prav rad! No, torej je izteklo iz prve pipe v šestih urah oserninštiri-d.eset veder ... in vsega skupaj so jih vlili v kotel devetdeset ... ali razumeš, kako je dalje?« Jezov je ugajal Fomi bolj nego Smolin, a s Smol imun sta bila bolj prijatelja. Občudoval je nadarjenost in živahnost malega moža, videl, da je Jezov modrejši in boljši, nego on in zato mu je zavidal in bil ljubosumen nanj, a obenem je imel ž njim sočutje, ki ga goji siti do reveža. Jezov, ki se je rad norčeval, iz svojih sitih tovarišev, jim je rekel pogosto: „ * »Eh, v' zaboji s,pogačami!« Fomo je jezilo njegovo roganje in nekoč, ki se je čutil globoko zadetega, mu je rekel zaničFjivo in zlobno: »Ti si pa ... berač!« Rumeno lice Jezova se je pokrilo z rudečimi pegami in počasi mu je odgovoril: »Dobro! Zastran mene ... A jaz ti ne bodem več našepetaval, pa ostani štor!« Nato nista govorila tri dni v veliko žalost učitelja, ki je bil primoran, dajati sinu občespoštovariega Ignata Mat-vejiča tiste dni slabe rede. Jezov je vedel vse: pripovedoval je v šoli, da je porodila hišina pri državnem pravdniku in da je polila zato njegova žena svojega moža z vrelo kavo; vedel.je, kje je naboljši lov na ostrige; znal je delati pasti in kletke za ptice;, natančno je pripovedoval, zakaj in kako da se je obesil vojak, v podstrešju vojašnice; katerega učenca sta-riši da so.poslali danes učitelju darilo in kakšno je bilo. Okrožje Smolincvega znanja in interesov se je omejevalo na trgovsko življenje, pred vsem je rudečelasi deček rad opredeljeval, kedo prekaša drugega v bogastvu in cenil hiše, ladje in konje. Vse- to je vedel natanko in govoril s tem z navdušenjem. Proti Ježovu je kazal isto milostno sočutje, kakor Foma, samo da je bil ž njim prijaznejši in enakomernejši. Kedarkoli se je Gordjejev spri z Ježovim, se je trudil, da bi ju spravil in nekega dne, ko sta se vračala iz šole domov, je rekel Fomi: »Zakaj se vedno prepriraš z Ježovim?« &Zakaj pa je tako predrzen?« je jezno odgovoril Forha. 27 predinštančo, stoji v najhujšem nasprotju z vsemi temeljnim* zakona vsake države, po katerih se ne sme zakonskemu spdni-ku nik-cio odtegniti, — zato mora ta .poste papežev (biti zavrnjen na najenergič-' nejSi način.« Moll-ov Seidlitz-prasek Je ta ca ieloacn trpe** neprekoBljito iredstr« katero ima prednost preA vsemi drugimi dra ntlCnimi Čistil, kroglicami in grenBicamt. Gena orig. škatljc K2-— Ponarejanj« u icdnijako laaledm«. Mollo-vi Franc, žganje in «1 u riban]* *W«t*. — BoleJiot •lajmioCe in okrepenloCe rta-romano iredrtro proti trganja in prehlajenjtt mke Tiste. Orlflr.iteklenioaK 2-— Na prodaj po iseh lekarnah _ in mirodilnioah. Glarna lekarna _ _ _ A. MOLL «. in kr. drorni lalolnlk, Dunaj, „ TucnUHfca*«.. ¦ ,. Zaloga f Gorici T lakiral:,. A. Gironcoli. Dr. Jesip Vošnjak. (Dalje.) Hermanov govor. (Nadaljevanje.) Viša izobraženost samo nekterih ljudi narodu nič ne koristi, ali pa le malo. V sam narod moramo vreči potrebno omiko. Ljudska učilnica vzdidava prvi kamen poznejšej čiuvekovej rabnosti. Izreja brani uboštvu pod streho. Naj bi se mladina v ljudskih učilnicah ne učila samo za silo brati, pisati m številiti; razlagati bi se jej moralo: kaj je čaka na svetu; kako se obdeluje zemlja; kako se redi živina; kako se umno gospodari; kaj je država; kake .pravice ima narod in človek; naj bi se napajalo srce z bogabojnostjo, nravnostjo (sittlich-keit), prirodhostjo, varčnostjo, snažnostjo in ljubeznijo do bližnjega. Narod, ki je v mladosti bil tako učen, potem lehkp sam napreduje, ne zaostaja za iznajdbami umetnosti m znanja; pri tečem narodu se razcvitajo blagost in (bogastvo, duševne in tudi nravne kreposti; budi se med ljudmi svohodoljubje, zna-čajnost in plemenit ponos. V ljudskih učilnicah se torej narodova samostojnost in svoboda uže v korenu zamori. Ljudstvu greniti materni jezik, to je najhuje barbarstvo; to se pravi po grdem aristokratskem načelu omiko in blagost le malemu številu v samotržje prodajati, narod pa obsojati, da mora večno biti na duši m telesu pokoren. S kratka, veljati mora to-le pravilo: materni je-" zik je poglavitna reč, vse drugo je stransko, in kdor v živenji potrebuje tujega jezika, naj se ga nauči ob svojih stroških; v učilnici nima tuj jezik nič opraviti. Ali pravijo, da narod sam hrepeni po tujem jeziku v učilnicah, iti da slovenščine se mladina uže sama uči doma. Res, moja gospoda! ker narod'vidi, da povsod -le tujščina gospoduje; da njegov jezik nič in nikjer ne velja; ker nikdar ni zvedel, kako tep je domač jezik; če se pomisli, da ljudstvo samo za svoje koristi ne ve: potem se lehko ugane, od kod so te po-gubonosne želje. To je storilo nemčenje; ljudstvu so zdravo pamet zmetli; to zmoto pa jemljo potem, da iz nje delajo novo zmoto, 'in takisto se ta reč v obrten suče. Zato je čistto nelogično m malo pošteno, na take želje opirati se, ali celo buditi jih, zato, da bi se laže nemčilo. Povedite narodu najprvo, kaj mu je pravzaprav no korist; vrnite mu vzlasti jezik v javno ži vonje; opominjajte ga prednosti5njegovega jezika, velikosti (njegovega zaroda in velikosti slovanskih del: potem še le ga vprašajte, kaj hoče! Nam pa je nafo-žena dolžnost, da premislimo do dobjega, kaj potrebuje narod, in da nfur pravico 'j damo. Ako tega 'ne moremo 'alt nečemo storiti; ako nimamo potrebne srčnosti: potem nismo vredni, da tukaj sedimo. Ce se uže doma sama uči slovenska mladina materaega jezika, in če je v učilnici treba priganjati jo, da se nemščine poprime: zakaj pa nemški ljudje v učilnice pošiljajo svoje otroke, ki tudi uže sama od doma znajo materni jezik? Nemci tako delajo zato, da se njihovi otroci še le v učilnici naučč materne besede, in toliko se je imajo učiti, da nemški jezik -ni samo po kmečkih šolah poglavitna reč, ampak budi po srednjih in vršili učilnicah. Kako se more tedaj reči, da se ni slovenske) mladini v učilnicah treba domaČega jezika učiti? , Ako so narodu tuji jeziki zares tako zelo djanski potrebni, potem se po pravici vpraša: zakaj se tudi po nemških učilnicah ne podiučuje slovenščina, in zakaj bi le Slovan moral biti dvojezičnik? Tudi se po pravici vpraša: zakaj so tukaj v stolnem mestu v srednjih in višjih učilnicah pač drugi jeziki vsem učericein ukazani, da se jih morajo učiti, zakaj pa ne slovenščina? Ali ni slovenščina deželni jezik? Ali to mesto ni tudi Slovenska stopica? Kaj za te učilnice ne plačuje tu| di Slovenec? Nemec s svojim maternim jezikom lehko hodi po vseh slpvanskirj deželah, povsod lahko •iiraduje, vse gosposke ga umejo; Slovan pa s svojim jezikom še v svojej domsčiji ne more ufa-dovati, ampak to se mu dela z okolišem nemškega jezika. Na tujem, v nemških deželah si ne more čisto nič pomagati, ta nedostatek vsake vzajemnosti res ni za drugo, nego za to, da se devajo v suž-nost drugi narodje; da se napravlja samotržje vseh uradov .vse blagosti in omike Nemcem v korist. Če pravijo, da se z »nemškim jezikom lehko pride, kamor hoče, to zopet vzlasti le Nemce zadeva, ker nJim so potje povsod poravnani; Slovan si pa le težko, le po velicih ovinkih pomaga. Vaja v nemškem jezici je torej vzlasti samo Nemcem koristna, Slovanom ipa ne| kajti posebno južni Slovan malo hodi po svetu, ' ker se najbolj peča s poljščino in živino; z Nemcem ima ie redko opraviti, in sicer samo na ogerskej. štajerskej, koroškej meji — mnogo več posla pa ima z madjarskim, turškim, grškim in laškim narodom; in ?ko bi se mu uže hotel kak jezik posiliti, moralo bi se majprvo presoditi, ali bi nemščina Uikaj prišla na vrsto ali ne. Da pa sicer narod s tujim jezikom dalje ne pride; da nemčenje naroda ne povzdiguje; priča to, ker je narod zaostal, kakor bi poleg svoje bistre glave nikdar ne bil zaostal. Te okolnosti so naredile, pa ne svoj-stvo nemškega naroda in tudi nemška pridnost ne, da Slovanom ostajajo povsod le nižja opravila in tudi manjša imetnost. •njim, ki ne da bi djal, da so menj bistre glave, menj pridni in skočni od Nemcev, temne še le bistrejši, pridnejšf in skpč-iiejši so. '• • • • _ • i • ¦• (Pride še.) Dolgovi goriškega mesta. Goriško mesto tiči »globoko v dolgovih vsled nesmiselnega gospodarstva vladajoče laške klike. Dolg na dolg, tako da se mesto že ne vidi ven iz dolgfrv! Prvi dolg je bilo napravilo goriško mesto leta 1879. v znesku 1 .milijona K. Občina plačuje za ta dolg po 65.056 K vsako leto, to je za dobo -50 let. Plačevala bo torej še do leta 1929. Nad 3 milijone bomo vrnili. Potem so sledili še dolgovi in dolgovi ali pokazati ni skoro nič, v kake namene so se pravzaprav porabila najeta posojila. V torek smo priobčili članek, v katerem smo povedali, kako je kupoval magistrat razne tuše .in zemljišča; cesto je kupil iz strahu, da ne bi kupili tega ali onega poslopja — Slovenci! Za nakupe so najeli posojila .in meščani plač-ujmo! Vsi tisti nakupi niso bili prav nič potrebni, ali stali so stotisočake in 'Obroke 'bo plačevalo za posojila goriško meščanstvo skozi leta in leta, plačevalo bo, da bo črno. Dolgovi so rastli in tačas ima goriško mesto dolga 3,501.300 K. Skupnega dolga z novim pa bo 6,560.800 K. Dve tretjini teh dobrot je od leta 1904. dalje. Za amortizacijo dolgov je prorač.iT njen za leto 1911. znesek 307.099 K. To Je pač ogromna svota za siromašno goriško mesto! Kakor rečeno, je dolgov dosedaj 3.501.3000 K; novih dolgov, bo 3,059.500 K. Del teh je b\\ že votirau v mestnem svetu, ostanek še pride. Če se naše mesto proporcionalno primerja z drugimi mesti, pridemo do zaključka, da je Gorica najbolj obtežena z dolgovi v celi Avstriji. Tako je — pa Še vedno lezemo v nove dolgove in' mestni svet osrečava prebivalstvo s tako odijo&rio davščino, kakoršna je 'najemninska! ' . ' ¦ Pa če bi imeli ti možje, ki nalagajo mestu taka bremena, vsaj ipokazati kako reč: da bi mogli reči, evp tu imate, meščani dragi', krasen vodovod, kanalizacijo, tu imate luč itd., vse, kar mogoče —al! pokazati nimajo ničesa. Denarja ni, storilo se ni nič, samo dolgovi so tu, m še kakšni! '• Meščanstvo se je. končno vendar začelo upirati in zahteva, da se najemninska davščina nikakor .ne sme uvesti. Deželni odbor in namestništvo sta cula in čitala soglasne pritožbe ogromne večine mestnega prebivalstva.- iPo teh se imata ravnati. Glede abteževanja mesta z dolgovi in zopet dolgovipa ima reči vlada končno nujno besedo: Do tu tri ne dalje! Okrajna bolništa blagajna t »i. Ta bolniška blagajna razteza svoj delokrog v Gorici, v okraju goriške okolice izvzemši ajdovski sodni okraj in v celem gorskem okraju tolminskem. Blagajna je danes v oblasti socialnih demokratov. Tuntar ima čtaš se tako zelo važnega ...« »Jaz pač 'nisem plašJjivec«, je odgovarjal Foma. »Vem, da nisi plašljivec, a le bedaki se tako postavljajo. Tudi brez ponašanja se da stvar dobro opraviti.^ Jezov ga je obsojal z drugega stališča: »Če se jim hočeš sam vreči v roke ... potem pojdi k vragu! Jaz ti ne bom tovariš ... Ako te dobč, te bodo •djali k očetu, ki ti ne bode storil ničesar; mene pa na-; v> z jenrenom tako, da se mi olupijo vse kosti ...* »Strahopetec U je dejal Foma svojeglavno. Nekega dne,se je vjel Foma v roke štabnega kapitana čumakova. malega, suhljatega starca. Neslišno se je bii splazil k dečku, ki je vtikal utrgana jabolka v ne-dri je, zagrabiš <sprotju z razsodbo upravne sodnije. Kd-.sr je bi! na take načine nadiegovan, naj se pritoži v.smislu teh naših izvajanj potom okrajnega glavarstva pri državnem nadzornjštvu, ki je v našem slučaju — čujte! — goriški magistrat! Ako namreč bolniška blagajna razteza vsoj delokrog čez več polit, okrajev, določa namestništvo v smislu § 19„ zakona 30. marca 1888. jedrn) polit, oblast I. stopnje za vodstvo državnega nadzorstva. Pri nas je določilo — goriški magistrat, ki uradnic tudi vsem Slovencem !e v laškem jeziku in ki mirna med Slovenci nikakega zaupanja! Tu bo treba kaj ukreniti, da se magistratu odvzame državno nadzorstvo! O. Družba sv. Cirila in Metoda. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Janko Garvas, nadučitelj v Krmimi, 10 K. nabranih v Sežani na žen i to vanju med rodoljubnimi svati. Hvala! Za C. M. družbo: Nabiralnik pri »Zlatem jelenu« K 4, nabiralnik knjigarne A. Gabršček, Gosposka ulica K 7*30. V veseli družbi goriških Slovencev pri g. Petru Lutmanu v St. Andrežu nabrala gospa Alojzija VaientmčiČ 4 K :id šolo na Blanči. Za narodno šolo Tudjinac«), 5. Mencingerjevih zbranih spisov 1. ivezek, 6. Slovanski jubileji in spomini, 7. Narodne pesmi 'in 8. Letopis za 1911. Vse knjige so že do malega gotove. »Kaj bo z našim poštnim uradom?« — Tako vzdihuje nekdo iz Št. Andreža v »Prim. listu« pa pravu da bi bil čas, da bi že skoro dobili poštni urad v Št. An-drež. Čas bi bil res* ali čas teče, poštnega urada pa le še ni — dasi.se je baje po- tegoval zanj sam vrli poslanec S. L. S. Fon! Ali na Fbna -v Št,, Andrežu ne dajo nič več. Obupali so, da bi jkn Fon do- „ skrbel poštiui urad. Zdaj se tolažijo '/tem: -da. jim mogoče vojaške oblasti pripomorejo do uresničenja te . že.lje. Mogoče, Prav bi bilo! Naj se obrnejo torej do vo? jaških oblasti. Če dosežejo po tej -poti poštni urad — že pride potem Fon na dan v »Gorici«, nališpan s pavoviin perjem! In pozivala bo »Gorica« Št. .Aradirežce, naj mu zapojo slavo. Ali mu jo .bodo? Na slovenski deželni kmetijski šoli v Gorici je letos 42' učencev. Vsled pomauj-kaaija prostora so zavrnili letos mnogo prosilcev. — To kaže, da je .med našim kmečkim ljudstvom dosti zanimanja za kmetijsko šolo, ali opravljena je šola tako, da ne more vršiti svoje naloge. Če Se oglasi malo več.iučencev, jih.pa odvrnejo kar mnogo! — Kmetijsko' šolo treba pre-ustrojiti in deželna uprava mora za njo vse drugače skrbeti kot doslej. Kmečki poslanci morajo v zbornico, potem bo že kaj drugače, kaj ibolj". s to šolo. Dokler bosta pa vladala v.ojžemi foiši Pajer in pod njim Gregorčič, bo vedno slabše. ~-Spomladi nameravajo prirediti na tej šoli tudi gospodinjski tečaj. Ta namera je odobravanja vredna. Iz kožbanske občine. — »Senzacijo-' nelno razkritje prinaša zadnji »iPrimorski List« o naši občini. Polovica občine je že popolnoma laška, Sloveaiska imena krajev so izginila. Pri občinskih volitvah so zmagali v dveh razredih Lahi. Res grozno! Bili so se Turki in Lahi*in zmagali so ti poslednji. Zgubljen je Tripote; Turki bi ga radi zopet naskočili, ali čemu? Naj imajo Lahi svoj Tripolis, saj imajo Turki Carigrad; tako j&jjavi carigrajski paša in tako bo! JmU bi si radi osvojili Tripolis — a paša pratvi: čemu?,Kaj njemu mar Tripolis, da bode le v Carigradu paševal. Kožibanci! Ali ne vidite, kam pes taco moli?!«' Po Št. And rezkem polju jahajo oficirji in delajo kmetom škodo. Tako čujemo zopet in naproštni smo, to objaviti s pozivom, da se v bodoče ne vrši več poškodovanje polja po kopitih vojaških konj. Predlanskim je bil neki napredni kmet ustavil generala, ko mu je jahal čez polje; sicer se je general nekaj vstavljal pa Ie spoznal, da ima kmet prav. Oficirji naj vedo, da je škoda kmetu pomandrati detel jišče ter da je tudi po zimi vedno kaka reč po poljih v okolici, tako da se ne sme kar tako č&z polja, kakor, morda v kaki drugi deželi. Nadejamo se, da bodo gg. oficirji, to upoštevali, da ne bo trpel kmet in da nehajo pritožbe, — ;Kje je poslanec Fon? »Narodnjaška komedija«. — Iz mesta: »Prav neokusno se je bil zagnal dopisnik »Zarje« v Gorici v »dopisni1'iz Podgore« v proslavo 40-letnice županpvanja .g. Aniona Klančiča. Že pred slavnostnim dnem smo čitali napade, po tem dnevu pa zopet lnulacije z »naprednjaško komedijo«. Ne .vemo, če take grde vrste boj kaj koristi soc. demokratom v Podgori? Najbrže le širi odpor proti njim, katerega tako za-krivljajo sami. ».Naprednjaška komedija«. Ce pa rdečk ar j i na jednak način- proslavijo kakega svojega odličnega moža, je pa to »proslava.zaslug od strani zavednega proietariata«. Smešijo se z bojem na tak način in delajo nečast soc. demokraciji, ki hoče biti pravična na vse.strani, če se takim rdečim hujiskačem na njjhovo zlobo pove, kar zaslužijo, so pa kraito razžaljeni in zopet pihajo kot gadje. — Takega duha, kakor veje iz onega dopisa, je udepil v nekatere rdečkarje znani Rdeči Bog, ki ne more pozabiti nekdanjih časov in kateremu zelena jeza pretresa stare kosti. Ali mi sodimo', da bo konec tudi tega ruvanja in da nekega lepega dne pade mora s socialne demokracije na Goriškem.« Tomačev gozd, sekajo.,— Iz Toma-ževice na Krasu.najm poročajo, da gre voz za vozom lesa iz Tomačevega gozda. . Najbrže bo trajalo to celo zimo.'Pravijo,' da je v gozd>i za 10.000 K lesa. —' Po. leti je bil požar v občinskem gozdu. Sedaj so dali; pokvarjeni del -&ozd!a posekati. Visok gost. —.Včeraj popoldne nas je posetil visokorodTii gospod Frence Krem-žar, katoliški časnikar v Gorici,, v spremstvu ^-. treh policijskih: agentov. Kaj je naredil, da so ga pripeljali fc nafti? Naredil je to, da sev je zatekel po pravno pomoč proti nečuvenemu žaljenju, kate- rega je bil deležen -v »Soči«. pod firJtiO > r.u .»* ^Ifcuijlcat »Eseles«c:;'in^ odgovora iz pisma ig/ ;,w W -iiadiife%eij5a. Vodoptvica, kjefuina je pVMet .<* &i% '^riimek^o te^soklofutancu že stokrat iiT ¦&u •-. '& /stoter-at iifdvorlen. "Vilšo-kf'gospod frtpref M^Wi> razžaljen. Gninanifeč-nima na vesti *ritf-' , x-i\kogar ni razža1rl'!rie-W v'-- iš»*ira sinod* ne^vtfstih! (Katko-naj ne »o- po-. ,n '.**¦•» ^tem nedolžni aTrgelj^ek^ažJžalT&n? KaVso »*»¦ •! ^ išfcalif rtso^ašlv ali "kat išče jezuitski V.i-;;i»"i^ . soto^&ost/ rtatjdertako-^zadoščenje«,'da ^ ,.¦ ov^rmrbo' zadosti! Še-Žal'bo temu ^tiriaku, ». 'čegaf> ime vsak goriški učitelj- s studom ¦«*s ir-š^govariartia^je stopil na krivo pofproti' .ns+.A i.»Soči«t -;-'-;< ;- '''¦ i ¦¦ ¦ ¦' _ ..saus. Rihemberški župnik Strancar — ¦ ^obsojen. —JZagreširje fazčaljenje uradnih .-*. ««,••:¦#'¦ oseb pri volitvah -in po § 312.t:fc. z. je (bil , i c«i s i«i. obsojen »znani župnik rihenfberški .Stran--> r,i, . car-pred okrajno sodni jo v 'Ajdovščini na v,f. .-.»-. 40-K globe. Toda pritožil se je na drugo M! . » »instanco, misleč, da mu bo usoda v'Gosi« i.--' • rici mrlejša; ali sodniki v Gorici so danes potrdili razsodbo prve sodinije: Strancar se je zaman potrudil v Gorico. - Avstrijski dezerter, ki želi iti v Tri-h polis. —Oblasti v Visinale v Italiji se je - ..*. predstavil te dni avstrijski vojak Ivan Pi-ir i:* cek, Dezertiral je iz* Krmina. Rekel Je/ , '* ' da ne more več prenašati vojaškega življenja v Avstriji in da če bi ga imeli po-..>:¦¦¦ 'Slati nazaj v Avstrijo, naj ga pošljejo rajši ¦ -•. • v Tripoiis! Tam mu bo boljše! > . :i.' Morje je izstopilo v Gradežu v noč? fci-ria nedeljo čez »digo« ter napravilo v • ; spodnjih delih mesta precejšnjo škodo. - Voda je stala visoko 50 cm. Pomorska .vlada, je bila napravila dela v obrambo' brega. Morje je te obrambe precej po- ;•- ' < škodovalo. Škode je okoli 5000 K. Škoda »s..- *' je tudi pri brambnih napravah kanala med » :¦¦¦ fiielvederjem in Gradežem. j'> - Utopila se je v Škrbinskem kalu na » Spodnjem Krasu posestnica Tavčarjeva. *•¦ - • Baje bi bil vzrok ta, da se je pogostima f pravdala z gospodarjem v hiši; kateremu je mačeha. "!l'' Zaprli so nekega Umiberta Lasciaea, •¦«23-te# starega, ker je ofedolžen razžaljen ja Veličanstva. Lahi kaj pridno zagrešavajo žaljenja veličanstva. To kažejo aretacije in pogoste kazenske razprave. ' V prisitno delavnico v Ljubljano so poslali 32. letnega Karola Culota iz- Go-' ; rice. s. Aretiraii so v Gorici nekega 20!fef- ;> mesar Antona Vogla s-Kranjskega,-ker je osumljen tatvine in sleparije.1— Prijeli so j;-- tudi nekega 26 letnega V. Krstana, ker je i-s . osumljen,- -da j« ukradel par biči kijev V -.:•. m...Tržiču.- •>•-> ¦- Odprti lekarni. — Jutri popoludne <>¦ prilepija na vsako slovensko polico. Koliko bi pa labfco isti zavod dajal še večjih :;.' podpor naši družbi, če bi vsi Slovenci '»-. a sklepali svoja zavarovanja pri tem bdfič-. nem-^lovenskem zavodu jn ne — kar ža- • • libog stori toliko, da celo -zavednih' Slo-' s vencev — pri nemških in italijanskih'dru- žbafi, ki podpirajo nam naisprotna oojna .'•- društva, kot so »Sudmark«, »Schulve- ¦:»-.-. rein«; »Lega naaionale« hi druge. -Pripo- _-•¦;¦ ročaimo najtopleje to zavarovalno dražbo., ki je- res v narodnih rokah, ker je vzgled požrtvovalnega narodnega zavoda.' — ¦'•• »Sava« društvo elpv. svob. akad. na*Du- v naju. Za »Sokolsbi dom« v PrvacM se je iiabraio pri svatbi g. Tuša rja in Prjsjava K 31'40> .. • . • -...:. rrgovsko-oDrtne in gospodarske vesti. Uspeh štetja živine na Goriškem, -** 'iPov podatkih.c.^kr^icCntrailne statistične' komisije je bilo koncem lanskega leta na- ..... Gpriškem 74.9S7 glav, goveje Živine, 57.757 glav prešičev, 15.090 glav ovaci Od teh odpadet.na mesto Gorico.Iti lgW"gbv^aa, %2Yti&i&V;7 ovac," na pot. tfft "okrdj^riSka okolica"' n\&" glav, [goveUaV 20:^59 prežičev, 1.550 ovac, ha .^ža^sk^p-olr^okraj 10.853' glav govedi!, 8.499 'pTeŠičev, %^6vac, na tolminski poK 'okraj 19.137- glav goveda, 6.024 preSiSev^ 12.814'6vac;*riav gfadiščanski pol/ okraj 8.708 glaV goveda; 10;567 prešičevi 73 ovac, n^tržiškV pol. okrajl3.355 glav .govedi, lOi^^prešfčev in 324 ovat'.1' , '" " Ce#!tfierjajn6,'sr tem štetjem pred 10 ldti; šmb;'hazkd'6vili' pn 'goveji živini za 77^ glaVa^ Xc/o, pVi ovcah,,za 10.227 glav ali 40'5%';'pn prežši^ih pa po' napredovali' za 21.898 glav ainSTl^Pri govedi*'s\no nazadovali Osobito v slovenskem delu dežele, to pa tadl pomanjkanja krme zadnja leta in sfčerV-goH5ki 'okbfici za K274 glav, ali 5'47r, v sežanskem okraju za €87' glav ali 6% iihv'] na " tolminskem za, 1.354 glav ali G6c/c ' 'j" ..l * Pa ne' samo pri nas je goveja živimi' padla, maVVeč v čeli Avstriji. V celi državi se je pokazalo nazadovanje v živinoreji za 3,74^r, vendar pa se je pomnožil prešičjereja za 37*42f'. •. ; ¦;['' V prosičjereji ni nazadovala nobena dežela, vendar je zazhamovatf za trst, našo deželo sin Kranjsko največji napredek. ¦•-«'¦¦¦ . Razglas o prihodnjem tečaju podkov-ske šole't.;kr. 'liinetljsRe družb^ v Uub-^ani/^mvi^slir-^eeaina^kovski šoli c. kr. kmetijske ¦družbe kranjske'v Ljubffani prične dne 1. "januarja' 1912. ¦Poleg 'podkovstva se učener .pbdkovske ^61e uče tudi ogledovanja "živine in mesa! •Kdor želi priti v podkovsko šolo, naj .| vloži prošnjo:za"sprejem ter ji priloži: I. krstni list; 2. domovinski list, šoteko spričevalo, 4. učno spričevalo v dokaz, da se je podivovstva izučil pri kakem kovaškem mojstru, 5. župnikovo ali županovo spričevalo o poštenem vedenju. Ubožni prosilci, ki se ne morejo šolati na svoje stroške, niti ne morejo pričakovati podpore od svojcev, morejo dobiti po 100 K podpore pri kmetfjski'družbi.'Prosilec za podporo mora'"svdii prošnji poleg navedenih prilog priložiti Še: '6. itfbdžrii list in 7. potrdilo, da je bil 'že'2 leti za kovaškega'pomočnika.1 Prošnje za\ sprejem', ki so ko-teka proste, naj' se'd'6' 15. decembra t. 1. pošljejo ravnateljstva! podtfpVške šole v Ljubljani. Šolski^ftCafbo trajal do konca junija 1912. '*K&>r' napravi''skušnjo iz podkovstva, mb're postati'po'[postavi"iž I. 1873. podkdvski nlbjster;' brez skušnje pa' ne more nihče dobiti paterita*za zvrŠe-vanje podkov^ke obrti. Pouk v' podkov-ški; šoli je brezplačen, učenci' morafo' skrbeti le za hrano' i-rt za uLrie! ikn-jige. Stanovanje : imajo učenci"v^otskenTfpo-' slapju.'"'' • ;' '. ' *" ' ^'uU V Podgori je tovarna sodpvke. Ka>| kdr ses je sluč^jnb izvedelo; — to podjetje podpirajo krčma rji izven' Pocigore, in si--cer slovenski krčrriaHi i'z Oorjce,; $t. Petra, Vrtojbe, Pevme in Ločnika. -« Slovenski krčmarji v Podgori pa podpirajo laškega tovarnarja »Acque\gazzose« v Gorici. — Čudno l " Naznanilo. — Skušnje na podkovski \šofi v Ljubljani se bodo vršile drie 29. In 30.'decembra t. 1., in sicer'29.' skušnja iz podkovstva za kovače^'ki niso obiskovali •podkovske šdle', 30. pa za učertce pod-kovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, ki hočejo delati to skušnjo, naj vlože"do 15. decembra prošnjo iza sprejem k skušnji,; ki naj ii prilože (glasoni zak. z dne 27! 'avg. 1873,): i. učni list in 2. potrdilo o triletni sluižbr za kovaškega pomočnika.' Ravnateljstvo podkovske Šole v Ljubljani. [" 3 Poljtl^ol pregled. Poslanska zbornica" — V seji 23. t. in.-je odgovoril ".niinister Hocheriburger na-mterpelacij-o dr. 'Kaviima^jli' glede-ha •ukaze predsedrtika^dež. sodnijev lijipja-ni ilede rabe nemščine kot 'notranjega uradnega jezika.'Ne dopuišča .»amreč;niti tega, dabi se smet Gradnik dnigjžniu! slo-vensko-predstai/frl:(fIachenriurger ie re-' kel: ll^kaz, cki?^Tje izdal deželnbslodni predsednik v Ljubljani cjne 'if.1-oktobra 191L na predstojnika Ijufetjairiškega 'okrajnega sodišča,-ie ter*IzvedeLsem, da se prf predstafvljanjm \H podobnih* prili--kali, fjri katerih se .gre za' službeiijaj na-ziiaoHa, ne rabi yed'no nemški jezik. Na- Ta jtkaz je" šodnj. 'predstojnik; menjenej^a, okrajnega sodišča godnim Vadnhcom ustm-enb nii srli nal^, daysL bo faMa^v zade,vahi? tj ^^J^^^^^^^^r^kt edino le llot ifejfanji uradni' * iezif^ vpijavna nem/ "Ičina.« omen; uVadnl^om ustmpio naznanil m na izre- i ^eno tzeljo kasneje' a>l na" vpogled. Ukaz 'podobne'vsebine je (lež"eln,o,šo;dni pfedsed-nik nekaj,dni pozneje'dal. krožiti judi pri sodnem dvoru "in "se glasi "ta ukaz z dne ip. oktobra f9i'L sledeče: »Izvedel sem,. jia'r se pri ,slu^en^m"precfstavljan;jiit :Ufia«i-niK poročilih in "podobnih slučajih - rabi« tudi slovenščina. V zadevah, ki se tičejo? notranjega,ufadovanja, se iji,ora rabati Mr. Icljučno' nemščina,"ki velja kqf, jezik..notranjega uradovanja l« . ;"Sevečfa ni njkjer nobena določba,:.ki, bt'uvajala'nemščino za notranji uradiai .jezik. Poslanci so povedali" mnogo bridkih rTočhertbiirgefju. V seji včeraj se je dr. Kramar odioč-, •nor,obrnil.proti odgovoru, ki ga je podaL, justični -mmister tlr.;rtochenburger na inr terpelacijo posl. dr, Ravniharja, ker si je, rhintster dr. Ffc>ch6en.biirgcr dovolil Jako. interpretacijo člena XJA. .državnih osnovnih zakonov, dajo morajo nenem|ki .naredi'zavračati z največjo odločnostjo; Minister dr. Hodienbiirger tvori stalno.ne-varn'ost''za vlado, da'se zopet pomoti rnir„, ki koftkortoliko vlada sedaj, m, da.Cehi zopet začno"najostrejši boj. * •- ... " Seja zopet v ponedeljek. ..... , [^^lotnem češkem klubu je nastala 'kVtza. V torek bo plenarna seja! Z izstopom Jz enotnega Tcluba preti, zlasti skupina ^ašaryk-S'trans:ky, posebno, če .ss.jej ne ugodi z jedriiin mestemi v, predsedni-Štvn kluba. O ? socijalnem zavarovanju je razr pravljala" zbornica 2Š. t m. Predloga je 'odseku odkazanal — Potem je sledilo, prvo' branje predlog o. uporabi žensk, v rudniškem'delu. išenkovič je zahteval pbsjeben odsek, .'soci demokrat Mu nič pa je rekel, da že'-^! let.se i)i zgodilo jiič,na*. tem polju; prej so nasprotovali kršč. so-cialci, sedaj slov/ klerikalci. Benkovič ju ha to'odtegnil svoj predlog. — Dr,;Su.-.: steršiČ pa je tudi umaknil na konferenci načelnikov Jchibov ugovor slov. klerikalcev proti temu, du bi se razni predlogi' odkazali odsekom brez prvega čitanja. ' Na Kitajskem. — Vladne čete so r,e. pomaknile za zid Nankinga. Artilerija.jc. streljala" na neko torpedovko revolucionarr cev, ki je pa ušla. Mornarica je v rokaJi revdhicioriarcev, ki nameravajo naskočiti Peking. *§ pil in že v svoje, kleti, spravil 5m» krompirja/z okolice, ,ki>vset,b<>de, katlal I se iie bode ycč krompir voz ji, na teden] slci semenj, prodajal manj., ^remožnin prebivalcem mesta, in .s.jcer ^pod kupn« ceno. Istotako bv^de s .premogom, ki ga mestni odborov ta namen.po ceni in 'dobri l>akpvQsti nekpii^p.4vag,oiiov kupi! Zat'upraviie stroške, jf jnestn.^ hranihr "d:ifova!a'"5()() K...... Mati timorila sina,.™- Xdpya vel eno) ' se št r i i"k a *' O r afeia^v , Re i chenbach u M iz ] Draždan je zadavila v postelji svojega letnega umobolncga sina ter ga nato', nj rKgnec .pc^tejjie nfbplaj,. ^ tfip je hotel: povzročiti mnenje, da se je "sam umoril wl Samomorilec. r-!Ifjj;i Vetrinjah na K>.;.. i^Škem'so ^naSIi (o.kbstn{ai^l človeka, star/ga kakih J0oletV Obleka jc"bili" kupljen: v Ljubljani. Kdo je^/se.še ne ve. .,Strašna,nez^oia «3 železnici. — N; 'p.istaj; ./^'on|repH-Bellay šetjev pripeti ^ž;|ezn.fska nesreča. Pogrebni! sč je želez-niŠkLnasip.kAje preko rnosta šel osebn vlak, Vlak jepadel, v Vekp. Število ž>fe\ "je" nad 30! Velik moralni škandair rso razkrili v. Pariztjv.Aretiraji so doslc^.nad 40 aseb,| 4ki so;uganjale. pji.Čajevih večerih orgije: 'žrtve so "dečki Ur-13 let. t „..*t,9r^8i?(a l!t.Poroke.. -r,.y Nemčij "še^zjjljensfee potrebščine .iu'4i, znatno . "dražile v"zadnjrh "letili. To vadiva wočnn| ¦na poroke. Leta 1906/je priltaj vt Nema na 1(J00 [jr^ebivalcev 82 ppro^lfta 10n«>. p^e}e.^y.:^\si^f^^^i je bil ¦(vefc porok nego"^ po4jedelskihi o pl^mc. velecenj. gosp. Urhu^ Pavlrcž, živega Jožeta,- nadučitefju "vvRihembergu. .-m Od-jV^ep^iag^ro^abi^d izvedet kako. le' pjišia„«vse]Dina' mojeZ-na šolsko vodstvo v Rihembergu dne 25. 10. 1 odposlane vloge v javnost. Mika me izve deti. seje Ljo^o$j$ j,fc osebnega s« .vraštva-do moje osetie *ali pa iz Ijubez dp Va|ej^a očeta. .•2 odličnim spoštovanjem __________ ^t1IPyipj9xcigoj. MDj% trmtii'tiTobrtSKv rGorfsi, Meblcvasa, ^f. prostim vhodom, svitli 5«t^ ''" jeiii' "*" ^?W P°v4 uprav fkM liena 10 minut „.,, ..,» .---„i)'dTraviiikr8ciprod<. foeje se fsy,e ,y ^čmi jprj frdefil hiši •. naznanilo. Usojam si uljudno naznaniti slav. občinstvu, da sem otvoril na Solkanski cesti t hiši g. ftpina novo ifMico. Priporočam se slav. občinstvu za obilen obisk , „*._ _ * franc SlamiC, mešan Jak. SiiSigoj, zala:jat<*lj In. nrar <% Jtr. - drž* želez ui<* ¦'¦' " v Gorici, Gosposka ulica - *• štev* 25 - - priporoča svojo veliko zalogo najfinejših in preciznih svi- J carskih ur /. večletnim prsnic- j tripfi jamstvom. v j TRGOVINA Z ZLATOM IN SREBROM staro ?lato iti srebro se zimerija. Vse po ' tovarn škili cenah. Popravili se izvršujejo-; točno in natanjčno. Za vsako popravilo se jamči 1 leto. '< i Automobtlni poštni vozni red iz Bovca do železniško postaje , od železniške postaje Sv. Lucija- Sv. I uci j a-Tolmin • ¦ II Tolmin do Bovca* • s > i ° .« 1 "° 1 «•8, ."g ' S 'a 1 3 PoStni uradi in postaje ."3 > t: >3 I 'H o ° s > © Q j ur min. min. ur min.' min, O- mili. tir min. min. ur min.| U Lu—.'.. —*» •VIII. ib\ 1!» Bovec _ '-"• -*8' 40 L ji L VIII.*)' 31 1 'VIII. 33 S Žaga pri Kjvcu 7 22 6 17 1 6 18'Al | VIII. i 43 : VIII. ¦«' 1« Srpenica ;* 8 ti 08 ¦ 1 G ' 9I IX. - i IX. . Olj 18 Trnovo (odivja poŠte) ¦ 5 L'0 .» •17 1 5 48 IX. , 19 4. ix. aa « Kobarid l> ŽO ji 28 4 5 27 IX. 2» 1 IX. so; 34 Idrsko (.oddaja poŠte) 2 (i r> 16 1 5 17' ~ 1 7 PerSe (,M2pot v Volte oddaja pošte) 11.8 M 4 11 1 4 42 ¦x. , 11 8. X. . 19 10 Tohnin 3.6 7 4 20 8 4 3i| X. 35 4 X. 39 (> Sv. Lucija a/S. (Poštni urad) r>. 16 ' 4 06 4 4 10] X. 45 1 — _ _ _ Sv. Lurija "/S. 2 (i _ _ _. 4 -¦ h (žel. po taja) ja)| r |l>) Želodčne kapi) ce lekarnarja 6. 6rady, prej MariJacBlJ ke kapljice Imenivane - z MaterbDžjo Iz Marla-IeM kot vartt. znam. so najboljše sredstvo proti otež« kočenemu prebavljanju vsake vrste, proti zgagi, Želodčnim bolečinam, tvorbi kislin itd. To sred-, stvo se je obneslo že več kot 30 let. Varovati se jo treba pred podobnimi p-isnetlii iii ponarejanji in paziti na varstveno znamko s podpisom. Dobiva se v lekarnah; na deželo po« fiilja lokarnar C. Biady, Dunaj I, Pleisch,-inarkt 2. 0 steklenic' Iv &•<—, 3 dvojne steklenico K 4'50 franko. * Avtonrobil ima zvezo: a) Do oseh. vlaka lesenice-Trst St. 13-odhod železniška'postnja 8v. LucijaTomin.......odhod XI. 11 .. „ ., Trsl-Jcsenice st. Iti ..... ..,„ ,.• ,.,, ¦...........„ XF. b'> V) Od osebnega vlaku Jesenic -Trst St. l."> doli. '-.. ' „ , ,.' .. . ,....... m y 47 Trst-JeBenice st. U „•. v /'•'• ,.'''.'V ''¦.........' -( 3 &t Za zamude ,in razlike capa podjetje, ni odjrivoriio. ¦ ¦ 1 Aatomobilno podjetje; Antona Deuetak nasledniki v Tolminu, ueopolf) lonko v Bovcu. *) RimBk« Številke anaCijo pradpoldttnskl čas. Zahtevajte pri Vašem trgovcu ne samo »kocke za govejo juho", nego izrecno MlEOilcte a5h ti te so najboljše! samo prave 1 Imenom MACGI in varstveno znamko"Y»zvezdo skritem, j Dr. Karol Pečnik specialist: kožne bolezni in bolezni na vodi; Sprejema: 11V2—1 popoldne. Za notranje bolezni: 8—9b in 2-3h Via 8. Caterina št. 1 kajti te so Prodajam pod gm.ii.Hjo po poSlihin povzetju aoooreEe papige nd *»o k naprej, ¦ Prane harcer-kanarfike p > od kron 15, 20 do 2*5. — Kupujem tndivsaknuvl v p!iOi». ivsn JiGha, flanaj t Kolnerbofgassc 2. Emulzija trskinega (*¦»¦») olja dieteticen pripomoček izvrstnega okusa, jako priporočljivo za slabotne osebe, rakitičrie, škrofulozne in v rasti zaostale otroke. 1 steklenica stane K 1*50. VAŽNO: Emulzijo se pripravlja vsak teden svežo iz pristnega in svežega trskinega olja. Pristno teto olje ravnokar dospelo 1 steklenica K V—. Trskino železnato olje 1 steklenica K 1*20. t-.: ¦ ¦¦ . Zgorajnavedvno prodaja in pripiavlja z največjo skrbnostjo : Nova lekarna pri ljudskem vrtu - ©opica,-@oi*so ©ius«ppe \)cpdi 12». aznanilo. Slav.5 občinivn uljudno naznanjam« dii sem oLvoril y ulici Hattioli št 19 posredoualno pisarno za nakup in prodajo razuili vil, Iriš, stiivbiHČ in posredovalni« o zn stanovanj;!. Bavil se bom tudi g j.i esltvho kredita za zidanje laznovistiiih stavb. . , _________, ____,_ Slav. občinstvu se uljudno priporočam za tudi Westfal.-st.rope patent, v vseh avstrijskih nmogobrojen obisk mestih Št. 27221. z bdličnim spoštovanjem ' Lastnina Westfal.-stropi za vsa stav- ' barska dela brez zadržanja pri zidanju, nizke konstrukcije, z ravnim stropom zavarovanim proti ognju, ki izolirajo vsako šumenje in opotanje,, prihranitev železnih nosilcev, železnih vezi in vijakov. Cenej i kakor vsi 'drugi masivni stropi. Pojasnila, stat. računi in proračuni brezplačno. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu, votli blok, ki je najtrpežnejše zidovje, ki vzdržuje suha stanovanja z.vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsi dragi sistemi. v novej palači Greinitz na Korsu. Ordinuje v 6 jezikih: vstevši francoski, angleški in arabski. Iv. ZnidarciG & dr. stavil, tvrdka u Gorici, lila maffioli. Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje zobozdravniški in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen SORICH Jos. Iferdi tckališCc Sieo. 3?. Umetnv z<o 3 in 4 K v vseh 1 knrnsih, miroi \to ijtjjjlnah jestvin Ooriško«OriidiSi'>iHSke. V Gorici, Koroitnu, Gradišču, Komansu, Ajel*, Cnmpoloii^o, II t kah, Tižifiii, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolminu, aoalu, Čedada, Vidmu, . aluii, ČiTviujanu, Ogleju itd. se d<»bi a-v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Eflgel-IlOV »Baldrianum'' po izvirnih eemih v vse kraje Avstro Ogrske. oljkinega olja prve vrste ujfciljiifc fvrik li Iste, lalnacije, MiifiHi,Barl ii $m a prodajo na drobno in debelo. Prodaja sa drobno: Kron —'96,1*04, 1*12, ¦20, i*2i. i*36, 1-44, i'60, i*80, 2"- 240, za luči pa 72 Tin. —----- Na debelo cene ugodne. ------- '' Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo ss pušča kupcu do popolne vporabe olja; po ˇporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski lds in navaden. Zaloga ----------------- mila in sveč.--------------:— Cene zmerne. ,--------^_ Soarj sc prjg(| ponarelanlfiin! -—*«—- Zahtevaj! e. izrfeno Dr. Engel-nov ,Jtaldriaiuim''. iraouiiejši Slouenci, pristop; k obrambnemu skladu družbe su. C in ITI. bodi Dam sueta ' autorizouana sf aubena tordka Nanuf & Bregant dolžnost! — ! Lekarna Cristofoletti y Soijgi na travnika. Trskino (Stckfiževo) jetrno ojje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in sploSni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno rmene barve po K 1'40, bele barve K 2 Trskino zelezoato jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporoč- ___ Ijiva otrokom in dečkom, ki so ner- WU vozni in nežne narave. H j Trskino Jetrno ofle se Železnim Jodecem. S tem oljem 'se ozdravijo v kratkem 5a.su i gotovostjo Jj vse kostne lwlezni, žlezni otoki, golše, 'malokrvnost itd. itd. H • • : Cena ene steklenice je l krono 40 vinarjev. - H OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz Horvegije. preiiCe se vedno t mojem kem. laboratoriju, M I predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamCiti svojim Cč. odjemalcem glede Ctstote in ¦¦ l ------- stalne spo/obnosti za zdravljenje. == jj}^ Cristofoletti jeva pijača ix kino In železa, Najboljši pripomoček pri zdravljenja s trškim oljem. = Ena steklenica stane 1 krono $ Ilovici ulica Adelaide Ristori šle". 5 : se priporočala p. n. občinstvu zn vsa ' stavbena dela. Izdelujeta, vsakovrstne ! načne, rrornčuuc in kolavdacij*« po najnižji!i cenah. Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slinami * vinarjev. ki izhaja vsak petek, ter slane Celil I letno le 1*80 K. Zahtevajte ga povsod! , Naročite ga in inserirajte v njem! i naslov : liastrooani tednik, » Linbllana Dvonadstropna hiša se proda v sredini musla hlrije, na prometnem kraju. V njej se nabnj-i že nad 30 I gostilna. — Hiša je jako pripravna za trgovino ali vinsko kupčijo na debelo, ker ima prostorno klel. Cena 4».O00 K. Naslov p<-ve naše m.ravnišlvo. Pouk na klavirju, na mandolinu in gojlih daje gospa Via Rafut Št. 65, I. =5 Ultlloill Hudi ±^z jo odpravilo Kašelj hripavost, kal' zasliženost, krčni in oslovski kašelj s IIEL Kaiserjeuimi -------prsnimi kuriintcluiui — — z znamko 3 jelke. . GOCfl notarsko |H)trj*«iiili |trixiiauj <4 n&uili /.dravnih v UUUU in juivutiiikov, L:«li»ri jnuičijo M *\>>Wr u^-h Bonboni so jako lahko laužitni in okusni. Zavojčki s,, po •„>() uit 4»» \in.. dozi« \r> 'i i vin. Dohivn se v lokuriiali |.ri (f. (^iist«fol««i. c. kr. .|v..n,i •lokvii-lj. 1.. i;|iiilm:h, C. It 1'imtmii. 1{ii^mtu K»ti.-i .\, ilc Oiroiirnli, v mirnililnii;! A. \l;u/,wli, v iHkuni.ih .liirij llu.s v Vipavi, L. Kui*M'lii'"n V Ajclu in \U^ Ko/.i>Wf!' v AjilnvšOiiii. Cisti sambf s Varstvena anaraka: „Si4ro" iininent Gapsici co«p. NcdoaMtak n Anker-Pain-Expeiler Je pofsod prlposnaao kot aajboljio sredstvo proti prehJaJenjn Iti Za ceno 80 vhu, K 140 in 2— ae dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v akatljah z našo varstveno znamko „•!• dron", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. R1CHTEH JEVA LEKAENA |frt„itoteailm" t ftart itabethgaiBo iter. 6 dou. Dnavtio napolOJtal«. m Podružnica »Ljubljanske kreditne banke" v GORICI — se bavi z vsemi v bančno stroke spadijočimi posli. —-, Vloge na knjižise obrestuje po 4Y[0, vloge v tekočem računu po dogovoru. DelniSka glavnica K 8,000.000. - - Ceiltrala O L]llbl]atll. - Rezervni zaklad K 800.000. ==.-== PODRUŽNICI! Celovec, Gorica,- Sarajevo, Split, Trst ,, 3551