10. številka.
Trst v soboto 12. januvarija 1901.
Jecaj XXVI
.Edlaoat
t « . m k rat na dan. razur oe<1i»|i :r
> «' i« »r> ft. uri iTećet.
ji eelo leto........24 kron
pol četrt
1 Ifta.........12
leta
ca en OlM^
...... 2 krom
\«r»>či»n»o -e olfićpvati ninrp). Na nj»-/he t« r»ril -t-i- miro^mii* »e unrs^t
Po Ujhakarnah ▼ Trutu w prodajajo posamezne Številka po ♦» Mounk (3 nvf ): »▼en Truta pa po 8 »totinlt '4 i
& din ost
v r'
4 \	Orlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
*vj«.ft» »•
»7«.
V eAlnvaU je mo« !
Oglasi
^e računajo po vrntah v petitu. 'A* *eč-irrat.no naročilo a primernim poptintoia Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaći oeiatti itd. «e računajo po poeo.ib
Voi dopifti naj »e pošiljajo urednlAtviu Nefrankovani dopisi ae up sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in o^Ih** sprejema upravnifitvo. Naročnino in nelaae je plačevati loeo Trat.
1'rednlStvu tu tUkama se uahajata v ulici Carinu« Stv. 12. V pruvniStvo, in sprejemanje Inseratot v ulici Moliš piccoio štv. 3, U. ua«iftr.
.dgOTonii irt J"!k * r • n «1 a a t •
lastnik kocaorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinoat" v Trstu
Volilci III. kolegija!
Nas kandidat za III. kolegij je
2>r. Otokar Trubar
odvetni^ v Jrstu.
: r
Volilci v III. kolegiju.
Kakor je čitati na drugem mestu današnjega lista je delal danes magistrat vse mogoče ovire našim vo-lilcem. kateri niso dosedaj še dobili legitimacij ter jim jih ni hotel izročiti.
To naj ne plaši nikogar! Vsi, ki ste imeli volilno pravico o zadnjih mestnih volitvah in kateri ste bili sprejeti sedaj, pridite jutri na volišče ter prinesite s seboj dokument, ki dokazujejo Vašo identiteto (krstni list. delavsko knjižico, obrtni list. davčno knjižico, davčni plačilni nalog, domovinski list itd.) Ako bi straže kakega volilca ne pustile v volilno dvorano, naj energično zahteva, da mu dovole vstop. Ako ne gre drugače, naj se obrne do kakega našega vo lilca ki še ni volil in ki ima pravico vstopa ter mu izroči dokumente, naj se pritoži pri volilnem komisarju.
Volilni komisarji imajo nalog, da puste voliti vsakega, ki je upisan v listi ter se skaže z dokumentom. Ako vae to nič ne koristi, naj se zavrnjeni volilec takoj obrne do naše centrale v ulici Molin piccolo št. 1, prvo nadstropje (Delavsko podporno društvo i. kjer mu bodo šli na roko v to odločeni udje centralnega volilnega odbora.
Volilci. ki niso dobili legitimacije. naj grejo na volišče takoj ob 9. uri zjutraj, da ne glasuje kdo drugi na njih glasovnico !
Centralni volilni odbor.
Polom.
Včeraj srao imeli kritičen dan prvega reda. Nam, ki živimo sredi n«»tri v tej deželi neverjetnosti, ni sicer ta dan prinesel nobenega presenečenja. Saj je to, kar se je dogodilo včeraj v Trstu, le v logični zvezi in harmoniji z vsem, kar se dogaja v našem Primorju že dolgo vrsto let. Ali za vsakogar, ki ne živi v tej deželi in ne pozna razmer, mora naš včerajšnji dogodek delovati kakor senzacija, kakor nekaj, česar ni možno umeti z navadnim človeškim razumom.
Včeraj se je vršila v Trst« državno-zborska volitev za JJ. kolegij — kolegije, k. državnih urad likov in umirovljencev.
Ta razred ima 3530 volileev, od katerih je vsaj polovica državnih uradnikov in umirovljencev.
Ce pomislimo torej, da je v tem kolegiju — računajmo nizko — najmanje 300 druzih volileev (različnih narodnosti), ki so dobri Avstrijci, soditi bi moral človek z navadnim človeškim razumom, da v tem kolegiju mora zmagati avstrijski misleči človek, zlasti pa, ako je ta človek c. kr. avstrijski državni uradnik. Ali v najneugodnejem slučaju: da irredentovec zmaga le z največim naporom, s par glasovi.
Tako hi sodil človek, ki misli iti računa logično. Siromak — kako se vara! Izid včerajšnje volitve ga je poučil, da vsi računi njegove logike in njegovega razuma niso vredni ni piškovega oreha.
Številke naj govore! Te številke govore zanj senzacijonalno.
Kandidatje so bili trije: proti progres-sovskemu kandidatu sta stala dva kandidata, t*, kr. državna uradnika! Od 3530 volil-
P C) |) I, I rt T K K i
Ena iz množice.
Zofka Kveder.
Bila ic pravi tip uovomodne ženske. Velika, bleda, suha, prozornega obličja, nežnih živcev, žive nravi. Vsega je bila nasičena do vrha. a vendar vedno lačna novega.
Zelo zgodaj	je razvila. < )ui stadij
obične zaljubljenosti, ki uastopa pri ženskah navadno v {»etuajstem ali šestnajstem letu, z vršila je ona že se štirinajstim. < >na doba ko se iz otroka razvija dekle, je za žensko najbolj bogata utisov, polna zmedenih, nerazumljenih čutil. Vse žitje je nekako zbegano, otr»»čj*\ a vendar že razvito in hrepeneče po dovršenosti. Tedaj, v onih letih, so mlademu dekletu mož k i puseboo nevarni, zaljubljenost je na dnevnem redu. S kateri-kolirn možkim prihaja v dotiko. za vsacega ima pr pravljen poset>en kotiček v srcu, no-l»ed«*n jej ni malomarni*. O tem -anjari v jutro, o drugem zvečer, ne ve. je-li zaljubljena v vse, ali v nolx>nega, in mnogokrat si predstavlja, kako bi pa-'* bilo, ko bi jo poljubil A, takoj prihaja do tega, da bi bilo lepše. »V- bi je |M>ljiibtl H ali morda C. I>e-dina je razorana in omehčana in res je pri-
slovica : kdor prej seje, ta prej žanje. Prva ljubezen ne izvira od todi, ker jej ravno ta ali oni dvori, dekle ljubi dotičnega, če tudi nevede, samo zato, ker je prvi, ki jej vrača to, čemer sanjari v samotnih urah ; ko bi bil slučajno kak drugi, seveda ne pregrd in ne prestar, vnela bi se ravno tako hitro za onega, kakor se je zanj.
Pavla je ravno tako preštevala na prste vse dobre in slabe lastnosti — zadnjih je videla ona jako malo — vseh mladih možkih, kar jih je poznala. Danes je kar vsa gorela za H., ker jo je o srečanju mesto z »dober dan« (»ozdravil s »klanjam se«, a drugi dan je bil kak bledi dijak ideal njene duše, ker jej je [»»bral padlo knjigo na ulici.
Hlastno je brala romane in čitala razne ljubavne prizore gotovo tri ali štirikrat. V topila se je vsa v ulogo junakinje in v domišljiji preži 1 a vse burne momente in drhtaje srca, kakor je stalo v knjigi.
Ko bi le njo kedo poljubil, njej sami p;sal ljubavno pismo, ali odkril jej ljubezen ! Vsa se je vmielila v take prizore, vse je imela pri pravljeno, kaj bi odgovorila, kako mu ovila roke krog vratu. Povsod, kjer je hodila, mislila je: Ko bi bil kedo tu ob struni z menoj. Hodila je na sprehode, sedala na skale in }>osekana drevesa, porav-
cev jih je prišlo na volišče 2246. In od teh jih je glasovalo blizo 1500 za irredentarskega kandidata, d oči m sta oba — recimo jima — avstrijska kandidata in c. kr. državna uradnika spravila skupaj borih 700 glasov.
Prosimo, čujte : to se je zgodilo v kolegiju c. kr. državnih uradnikov!! Kaj moremo sklepati iz tega števila ? Da je komaj tretjina državnih uradnikov glasovala za avstrijskega kandidata!!! Ne, niti toliko ne! Takov račun bi bil veliko preoptimističen, kajti gotovo je, da je med temi 700 glasovi tudi mnogokateri neuradniški glas.
Povsem mirno zavestjo napišemo tu — in se ne bojimo, da bi delali kako krivico glasu avstrijskega čutstvovanja državnih uradnikov — tržaških da je od blizu 2000dr-žavnih uradnikov tržaških oddalo le kakih 400 svoj glas za avstrijska kandidata!! To kriči že samo na sebi ! Ali pojmo dalje ! Teh približno 400 uradnikov so bili — to je brez vsacega dvoma — izključno Slovenci in Nemci. In zaključek, ki se usiljuje sam, je ta : da so vsi državi.i uradniki italijanske narodnosti od prvega do zadnjega glasovali za irredentovskega kandidata in proti e. kr. državnima uradnikoma-kandidatoma!!
To je senzacija včerajšnjega dne. Ali ne za nas, pač pa za vse one druge, ki ne poznajo naših neverjetnosti. Ali s tem še ni izcrpljen senzacijonelni pomen včerajšnje volitve v drugem kolegiju. Iz uradniških krogov so nam poročali vse te dni, da »o bili mnogi državni uradniki strastni agitatorji za irredentarskega kandidata in da so svojo agitacijo tirali očitno in brez vsacega srama. A včeraj se nam je poročalo, da so mnogi uradniki demonstrativno glasovali za kandidata združenih italijanskih strank, da so z odprtimi glasovnicami stopali na volišče in da so si na volišču pomembno pomežikavali s kolovodji irredente.
Seme je šlo bujno v klasje. To je sad zistema, ki ga je inavguriral pok. Depretis in ga tako čuti o vi to spopolnil baron Rinaldini, vpokojeni c. k. namestnik in upravni svetnik tistega avstrijskega L.ioyda, ki uživa mastne subvencije iz žepov avstrijskih davkoplačevalcev !
Temu članku na čelo smo postavili besedo — polom. Ker pa je včerajšnji dogodek le logična posledica, naraven 6ad zistema, ne moremo govoriti, da je ta sistem doživel
polom. Polom je doživel nekdo drugi in ta je: državna misel avstrijska T To je pouk, ki nam ga daje včerajšnja volitev v II. kolegiju tržaškem.
Ali naj začnemo moralizirati, ali naj svarimo zopet, ali naj govorimo merodavnim činiteljem, kako je zadnji čas, da stre zistera, ki je omogočil takov polom ?! Ne! Kdo bi hotel biti tako nespameten, da bi slepcem razkladal o barvah in propovedoval gluhim ušesom. Udajmo se torej resignirano in pustimo, da gluhe in slepe na Dunaju pouči —
nesreča.
Pač pa bi prosili naše rojake v drugih pokrajinah, da si dobro ogledajo našo včerajšnjo senzacijo, ker tako dobe zanesljivo merilo za take prilike, ko sodijo o nevspehih nas siromašnih tržaških Slovencev! Će se take stvari godijo na zeleni veji državnih uslužbencev, potem si ni težko misliti, kaka na-sprotstva moramo premagovati mi !
Politični pregled.
V TRSTU, dne 12. januvarja 1901.
Državnozborske volitve. Trst. O
včerajšnji volitvi državnega poslanca za II. kolegij v Trstu je bilo 3530 upisanih volileev. V prvi sekciji (novo mesto) jih je volilo 1122, v II. odseku (staro mesto) pa 1124, skupaj torej 2246. Inž. Alojzij M a z o-r a n a je dobil v vsakem odseku po 746, skupaj 1492 glasov ter je izvoljen poslancem. Dež. sod. svetnik Pederzolli je dobil v I. sekciji 211, v II. pa 219, skupaj 430 glasov. Za podravnatelja carinskega višjega urada Kastne rja je glasovalo v I. odseku 144, v II. 136 volileev, skupaj torej 280 volileev. Oba proti-kandidata sta dobila torej skupaj 710 glasov, kar ni niti polovica glasov, oddanih za progressovskega kandidata Mazorano. Praznih glasovnic je bilo oddanih vsega 27. Razpršenih glasov je bilo skupaj 17. O tej volitvi govorimo na prvem mestu.
Istra: Prejeli smo nastopni protest: Udje volilne komisije v Kopru za izvolitev državnega poslanca za kmečke občine zapadne Istre: Š i š k o v i č, B u n c in Sanic o v i č
a) protestiramo, da je volilna komisija dopustila voliti fiducijarje iz Škofije, ki so bili nezakonito izvoljeni, kakor navedeno že v pritožbi proti volitvi četrte kurije v sekciji Škofije.
navala si obleko v slikovite gube in pričakovala, k eda j stopi kedo pred njo, jej pove, da jo ljubi in pritisne na-se. Kjer jej je bilo všeč, povsod jej je prihajala misel: Kako bi bilo lepo sedeti tu — jaz in še kedo!
A »kedo« ni prišel in ni prišel.
Učila se je glasovir pri mladem, nadarjenem in lepem glasbeniku. Častila ga je, kakor so ga častile druge učenke, zdel se jim je nekako vzvišeno, odbrano bitje, h kateremu niso dvigale svojih želj, ker jim je v mislih tako visoko stal nad njimi.
Nekoč jej je prinesel v »uro« bon-bončkov in jih jej poklonil z ljubeznjivim smehljanjem.
Od takrat se je ono spoštljivo častenje spremenilo v njej v globoko, tiho ljubezen. Tiste bonbončke je povžila z neko sveto pobožnostjo, kakor se vživa nekaj posvečenega.
Odslej je ravnal učitelj z njo, kakor z odraslo gospico. Pomagal jej je oblačiti vrlino jopo, zravnavati note ali zapenjati rokavice. Na ulici jo je spoštljivo pozdravljal in včasih spremljal od »ure«. Ona je bila vsa blažena zbok njegove prijaznosti, kri ji je br-zela po žilah, kadar so se njegovi mehki vlažni prsti dotikali njenih, in skoro vsa brez uma je bila, kadar je igral žnjo čvetero-
ročno. Nič ni videla not, ne tipk, samo njegove prste je gledala, kako so hiteli po tipkah in čutila le njegovo bližino. Nosil je dolge kodraste lase in obleko prikrojeno bolj po umetniškem ukusu. Kadar je na ulici ugledala njegov sivi, široki paletot, šibile so se jej noge in mislila je, da mora vsakdo videti njen« razburjenost.
Nekoč sta zopet igrala čveteroročno. On je obračal note in pripetilo se je, da so se, ko se je sklonil naprej, njegovi lasje dotaknili njenega obraza. Ta dotikljej jo je neizrečeno vznemiril. Vsa kri jej je vdarila v lica in roke so se jej tresle. Vse jej je migljalo pred očmi in nič ni vedela, kaj igra. On jej je nejevoljno ukazal, naj vendar pazi nekoliko na note, a ta suhi pedantični ton jo je razburil še bolj. Naslonila se je na klavir in histerično ihtenje pretresalo jej je telo. On je začuden stal zraven, skušal jo vrolriti in tekel po kozarec vode. A čim bolj jo je miril, tem bolj je ihtela, tem bolj so jej trepetali udje. On je menil, da jo je prijel krč, in prestrašen je šel po svojega kolego v sosednjo sobo. Z veliko težavo je je vendar prišla nekoliko k sebi in potem jo je on spremil do prvega izvoščeka in ji pomagal sesti v voz.
Pride še.
b| protestiramo tudi, da je gosp. vlasni komi-ar poftolnona prezrl većino volileev ter v volilno komisijo volil vse Štiri iz italijanske stranke — manjšine.
PrijNuninjamo še, da je go»p, vladni svetnik izjavil, da je dobil instrukcije z Dunaja. kako |NM*topati.
Na Goriškem je ztnapal v skupini m^t Alfred I^nassi, italijanski nacijonalec s 1115 gla-ovi : H utro Codelli, avstrijski Italijan, je dobil 177 glasov, dr. Ttima pa 330.
V	I s t r i je I »i 1 iz skupine mest izvoljen italijanski kandidat d r. M a t e j B a r-
t o I i.
Na Štajerskem so bili izvoljeni tudi iz skupim- ine-^t, v Jlrueku na Muri Rudolf \Vald, v Hartburgu Fran Mosdorfer, pristaš nemške ljudske stranke, v Judenburgu tir. Henrik Reicher. pristaš iste stranke, isto tako v Upnici Vincenc Mali k in v Mariboru dr. Wolffhardt. - Zanimiva je bila volitev v mestni skupini Celje. Tu je bilo isldanih 1370 glasov ter je izvoljen pripadnik nemške ljudske stranke tir. Josi p P o m mer s 7~Jr> glasovi.
O tej volitvi smo dobili sinoči, prepozno za včerajšnji bst. sledečo brzojavko:
Dr. Dečko t>42 glasov, Pommer H25. V Celju je vladal grozen terorizem. Gleispa-ehovi avskultanti, \Vnrmser, I>aier itd. so glasovali vsi za Pommerja. Ne nci so nosili na |h»1 mrtve ljudi na volišče, glasoval je njihov zadnji |>ohal>]jenee. Nam so v zadnjem času uradno črtali mnogo volileev. Gornji-grad. Mozirje. Ljubno in Zalee so volili enoglasno narodno. To je gotovo sadnja z m a g a Nemcev v t e j skupini.
V	Bukovini so volili včeraj velep »-sestniki ter so bili izvoljeni romunski vladika Vladimir Kepta, Jurij pl. \Vassilko (Komnu) in dež. xnlni svetnik Zaharija Bohosiewicz (Poljak).
Državni zbor. »Neue Freie Presse« je izvedela, da 1m» državni zbor sklican za sre<lo 30. januvarja.
Protesten shod so priredili dne 4. r m. v Celovcu koroški nemško - katoliški volilni in zaupni možje iz vse Koroške, da zopet protestirajo zoj»er pritisk o ininolih volitvah. Shoda, na katerega je prišlo nad 400 mož, se je udeležilo tudi mnogo Slovencev. Na sIkmIii -ta govorila mej drugimi deželni |f«-iariec J. Huber, o šoli in kritičnem volilnem redu in kandidat gornjekoroških kmetskih <»l»čin. K. Pirker in sicer se je ta poslusi imej drugim) |w»tezal za — nemški državni jezik. Da-li so navzoči Slovenci protest« »vali proti temu — ne vemo. »Mire za-vrača to zahtevo, (vovorili so na shodu tudi dr. Pnpovac. vikar Podpore in urednik \V aleh r. Sklenilo ;-e je mnogo različnih protestnih re->lucij ter p rt m njo na škofa in du-ho\><* n<>. da -tori potrebno za vzgojo krščan-skeira ueiteljstva. Krščanskim kandidatom : Papovcn, Pirkerjo in Grafitnauerju je shod izrekel svoje |to|»olno zaupanje. (To nam ni p<»|M»lnoma umljivo: nk<» se je kandidat Pirker izr»-k«-l za nemški državni jezik, torej za zahtevo, katero mora a priori in I »rez pogoj no <«dklanjati sleherni Slovan — kako so mu mo<rli navzoči Slovenci izreči »|H>[>olno zaupanje. Op. 1 "r.> Najzadnja resolucija je bila slovenskih volilnih mož, ki protestujejo tudi zoper |tf>litično nasilstvo, s katerim se tlači krščansko slovensko ljudstvo ter zahtevajo, da se vendar enkrat prenaredi krivična razdelitev volilnih okrajev, ki onemogoča celi tretjini deželnega prebivalstva, da bi imelo v državnem zboru svojega zastopnika. Po dovršenem shodu se je {»odala deoutacija k deželnemu predsedniku in knezočltofu ter ju obvestila o sklepih shoda.
O vsem tem si dovoljujemo pripomniti, da ni imeti nič proti temu, da koroški Slovenci - katolišk;mi Nemci solidarno nastopajo v l»<iu proti nemškonacijonalni kliki, opažamo pa z obžalovanjem, da Slovenci o takih nastopih vhj premalo povdarjajo svoj . narodno sCabšče, ker se i z več i ne omejujejo le na svoje krščansko prepričanje. Bati se je škode, ki bi znala nastati iz tega (»»stopanja za slovensko naro.-no-t na Koroškem, kjer bi se z absolutno verskim stališčem ne smela zapirati |*>t delovanja za slovenske narodne težnje. Pred vsem pa bi zaklicali narodnjakom na Koroškem :
Na narodnem |K>ljti lx»di prostora za vse rodoljube ! Saj treba le malo tolerantnosti na obeh straneh. Svojih političnih načel naj drug drugemu ne usiljuje vsaj tedaj, kadar ta načela niti ne prihajajo v poštev. In v narodnem delovanju se nahaja obilo momentov, o
katerih bi prav lahko rama ob rami delovala konservativec in liberalec, ne tla bi grešila proti svojim političnim načelom.
V kolikor moremo sodili po poročilih, ki
Tržaške vesti.
krivice in nasilja, s pomočjo izrodkov slo-
venskega naroda — gnjusnih izdajalcev, katerim gie po božji in človeški pravici le najglobokejše zaničevanje, dif, prokletstvo! Sveta dolžnost tudi vsake slovenske žene je.
nam prihajajo, se bo naša okolica jutri držala dobro in stori svojo rodoljubno dolžnost; iz-vzemši seveda gotove odstotke notoričnih izdaj ic in poznanih prodaucev. Računati smemo,
da okolica stori svojo dolžnost najmanje v da vse svoje sile zastavimo v gorečo agita-isti meri, kakor jo je vršila leta 1897. Mnogo cijo proti lahonskemu iredentistu in Gari-Centralili volilili odbor bo imel nocoj mnogo — ne: vse je torej odvisno od tega, kako baldincu Mauronerju in gorečo agitacijo za ob 1». in pol uri svojo zadnjo sejo, da se j „e bodo držali naši mestni voliIci. Mej temi pa našega dičnega, značajno-čistega in vrlega ukrenejo še zadnje odredbe za jutršnjo voli-'je največ trgovcev in obrtnikov. Do teh se dra. O to k a rja R v b S r a, ki je vreden in tev. <ig. členi naj pridejo polnošlevilno. Ne-j obračamo danes še posebno. Ako bi hoteli sposoben biti našim zastopnikom in Čegar izogibno potrebno pa je, da pridejo nocoj vsi rekriminirati, bi rekli marsikatero trpko o senca je tisočkrat svetejša in popolnejša, oni, ki bodo imeli vršiti kako posebno nalogo : volitvi leta 1897. Ali nočemo in tudi ne bi nego je Polde Mauroner z dušo in telesom! bodi kakor členi komisij, bodi kakor nadzo-' koristilo. Kar je bilo, je bilo. Ali, kdor ne	Slovenske žene! Dunajski župan Lue-
roval-i, I m »d i kakor agitatorji.	bo jutri vršil svoje dolžnosti, tega si zapom- ger je že neštetokrat, javno priznal, da je
Volilnih legitimacij Iiocejo dati! — nimo! Z jutršnjim dnem padejo vsi obziri: postal župan le s pomočjo dunajskega ženstva Danes se zaporedoma pritožujejo naši volilci, iz vsakega izdajstva bomo izvajali posledice, ter se tudi za uresničenje svojih bodočih ki še niso prejeli legitimacij, in teh je ve- Mi vemo dobro, tla imajo nekateri naši tr- idej in stremljenj zanaša v prvi vsti na žene, čina, da jim jih tudi na magistratu nečejo govci in obrtniki težavno stališče, ali te pra- da-si tudi na Nižje Avstrijskem žene nimajo izročiti in to pod vsemi mogočimi pretvezami, vice absolutno ne moremo pripoznati niko- volilne pravice. A žene imajo v svojih rokah Tako se je n. pr. naš volilec Jernej Rinčigaj, mur, da bi imel obzirov do drugorodcev, do preimenitno volilno sredstvo: agitacijo! pekovski mojster, ligitimiral s krstnico, obrt- lastnega naroda pa ne!!	Vzemimo si torej vzgled na nemških ženah
nim listom, z nekim potrdilom trgovinske	In ne pozabimo; volitev je tajna, in delujmo z agitacijo na to, da iz jutršnega
zbornice in z davčnim plačilnim nalogom. Vse nikoga* ne more nasprotnik kontrolirati, za volilnega boja izide kakor zmagovalec: naš to ni zadostovalo! Dotični magistra t ni urad- koga je kdo glasoval!	dr. Otokar Rybar !
nik je odgnal našega volilca z besedami:	Zopet in zopet pravimo: čas obzirnosti	Jedna v imenu mnogih.
»Noi no la conossemo, la porti la sua foto- je minol, odslej mora vsaka nezvestoba —	Vse jim prihaja prav! Iz Razoviee
grafia!« Poskrbelo se je, da je mož prišel do pa naj jo je storil Peter ali Pavel — dobiti nam pišejo : Se predno ste vi poročali o posvoje pravice.	zasluženo plačilo! V ta namen je centralni žaru, nastavsem v gozdu nad sv. Ivanom in Drug volilec, Ivan Švigni, ni mogel do- volilni odbor preskrbel za potrebno nadzor- onem pod Bazovico, smo mi sumili, da si biti legitimacije, ker je v listi pisano njegovo stvo in dobro bomo vedeli, kdo jutri zane- nasprotna italijanska stranka uporabi to ka-ime »SchwigeW. Tudi za tega se je ukrenilo mari svojo narodno dolžnost. Naj gleda le, kor agitacijsko sredstvo proti nam s tem, da potrebno. da se ne bo britko kesal !	bo raznašala nesramno laž, da so zažgali Na tak način so odgnali lepo število Reči smemo, da je vodstvo naše stranke okoličan* iz samega maščevanja. Mi moramo naših volicev. Kadi tega naj se pa nikdo ne toliko storilo in toliko delalo za to volitev, najenergičueje zavračati tako, ne le podlo, daj preplašiti. Pridite vsi na volišče s svo- kakor morda še za nobeno ne. Naši voditelji amjiak tudi ne/miselno obrekovanje ! Za božjo jimi dokumenti, ker je nam zagotovljeno, da že par tednov zanemarjajo druge svoje tlolž- voljo, pomislite: mi okoličani naj bi se ma-bodo vsi pripuščeui k volitvi, ki niso pre- nosti, žrtvovali so dneve in — noči, tratili ščevali sami nad seboj s tem, da bi si jeli legitimacij ter ako dokažejo svojo iden- čas in se niso plašili nobenega truda in no- sami požigali svoj lastni užitek in koristi, ki titeto (glej opozorjenje na čelu lista). Na ta- bene poti. Storili so vse, kakor jim je pra- jih dobivamo iz teh gozdov ! ! kem nečuvenem posto {tanju magistrata ma- vilo njihovo spoznanje, da bo najbolje, in ko- (je si pa sploh mislijo nekateri zlobneži, ščujejo naj se naši volilci s tem, da pridejo likor so jim dovoljevala skromna sredstva in <|a so bile volitve vzrok tema požaroma, pa na volišče do zadnjega moža ter da postanejo neugodni odaošaji. si usojamo mi vprašati slavno iredentistiško vneti agitatorji za našo sveto stvar! Centralni volilni odbor je pripravil po- gardo: Kakov vzrok pa je bil požaru, ki je
vsi
Vsaki naj pripelje na volišče svoje manj	trebuo, voditelji so po možnosti storili svojo nastal pred dobrim letom ravno nad sv. zavedne in mlačne sovolilce ter naj jih s	dolžnost. Jutri pride vrsta na volilce, da oni	Ivanom iu onima pred 7 in 5 meseci ravno prepričevalno besedo pridobi za našega kan-	store svojo dolžnost! Na njih je sedaj, da z	„a onem mestu pod Bazovico?! Saj takrat <li,iati.	lepim vspehom kronajo trud vodstva.	ni bila volitev, ne v mestni niti v državni Kdor izostane, tega bomo smatrali za	Na vršenje dolžnosti torej — vsi, vsi !	zbor, in vendar je nastal požar, katerega so izdajico, ki ni vreden, da se naziva Slo-	Vsi v boj, do zmage! Vsakogar naj jutri	(to naj si zapomni slavna klika) pogasi li venca!	prešinja to jedino hrepenenje, da bo imel svoj	sami domačini, med katerimi je bil tudi Mestni Slovenci, storite čast svojemu	delež na velikem delu !	pisec teh vrst in sicer med prvimi, za kar itnenu, kakor jo gotovo stori naša zavedna	»Žabica za en soldt za Mauronerja.	bi bil moral biti nagrajen, a ni vdobil niti: okolica! Vsi na delo, in zmaga bo naša!	»Žabica« vprašuje danes okoličane, kaj so	»Lepa hvala!« Pač pa nas sedaj te utna-Pozor pri jutr.siiji volitvi! Sovražnik	jim dobrega storili razgrajači in agitatorji,	/ane duše opletajo kakor požigalce in mašče-se pripravlja za l>oj se vsemi dovoljenimi in	ki so prišli semkaj iz Ljubljane ali iz ka-	valce. Sram vas bodi, lažnjivci, obrekovaloi, nedovoljenimi siedstvi. Skušal bo slepariti,	kega zakotnega slovenskega gnezda. Našun-	podle duše ! H—s. goljufati, kupovati glasove itd. Rodoljubi, pa-	tali da so jih proti mestu, užgali v njih	Vprašanje. Prejeli smo: Vam gospoda zite povsod bistrim očesom kakor orel, bo-	divjaštvo in sovraštvo do mesta in nič tiru-	kakor voditeljem narodne stvari stavimo sledite oprezni in vse, kar zapazite uepostavnega ,	gega! In sedaj da isti agitatorji skušajo po-	deče kratko vprašanje:
zal>eležite si nattnjko. Posebno pa imena in	biti v očeh okoličanov vsa dobra, velika	Kako se strinja z delokrogom dra. Ciče bi bil poleg še kdo za pričo.	dela, kijih je Poldo Mauroner storil za	ma(i0ria, kakor tajnika take državne institu-Pred bitko. Včeraj smo že rekli : jutri	okolico-	cije, kakoršnja je zavarovalnica proti nezgo-bomo imeli tržaški Slovenci v ostri zimi vroč	Vprašamo samo: kakšna dobra dela je	Jam — katere veči del delokroga se razteza dan. Dan velike domovinske dolžnosti. K lor	: storil na Dunaju mož, ki niti ust odprl ni v	na slovenske zemlje —, da mož celo v uradu hoče, da ga prištevamo med prave sinove na-	parlamentu?	drzno agitira za irredentovske kandidate?! roda, mora jutri izvršiti sveto dolžnost. Do-	Osmešil se ni, kakor drugi, to je vsa	Tekom te volilne borbe so vsi tržaški mo-movinska stvar kliče za jutri na delo vseh !	njegova zasluga, ki jo ima, pa ne za okolico,	retli in Kalabreži trumoma prihajali v ta Vseli — pravimo. Potreba, da vsi, do zad-	ampak za lastno svojo kožo.	uratl> Kjer so dobivali direktive ! A poverjenega, storimo svojo dolžnost, je tako nujna.	Nikdar! Nikdar in nikoli več ne sme	nik S- Cimadorija, glasoviti njega pobočnik da ne moremo priznavati nobenega izgovora	biti raož> kakoršen je Mauroner, zastopnik	Bidoli ni videI urada že teden <ln,j' Zna" in za nikogar. Zato pa tudi odslej ne b.mo	8iovenske okolice! Niti sence ni na	čil no je, da ta človek izg.nja ,z urada vsa-mi poznali nobenega obzira do nikogar, ki	Mauronerju tacega, kar bi ga količkaj opra-	k<>krat' ka«lar se v Trstu al. v Istr. kaj bi jutršnjega dne hotel iskati kake iz-	vi6eValo za mandat v III. kolegiju; a nekaj	Ineša v Političnem pogledu. In to vsakokrat govore.	je, kar ga sosebno nam, slovenskim ženam,	P° spovedi gospoda Cimadoria. Ali je
Mi imamo čiste račune pred seboj. In	raora oinr/iti <i(> 8krajmi3ti j Mauroner je	varovalnici res dovoljeno vse to? Toje vpra-
ti računi nam pravijo: mi moremo zmagati,	lastnjk |,jše v temnem starem mestu, v ka-	sanje Vašega I s t i n o v i č a.
ali le S skrajnim naporom! Nasprotnik, so	teri ae prodaja človeško meso, v kateri se z	Čast, komur east ! v ognju in t>reo-
storili vse. kar so mogli, da nam oteže zmag».	I10gami gazi in valja v najostudnejšem blatu	bilnem opravilu sedanjega volilnega gibanja
In oni premorejo mnogo, veliko, kolikor je	sveto človeško dostojanstvo, v kateri se ubija	smo o izrekanju zah/ale slovenskim okoliškim
sploh možno le ob takih nenormalnih razme-	j dostojanstvo in ponos žene! Nič na svetu ni	volilcem prezrli naše vrle Banovce, k. so vsi,
rah, kakoršnje vladajo pr: nas.
Mi moremo zmagati le t e <1 a j, ako zbe-
tako strašnega, tako umazanega, tako nečlo- kakor en mož šli v volilni boj v V. kuriji veškega kakor je hiša, v kateri se prodaja z« našega kandidata dr. Otokarja livbara ter remo vse svoje sile. Ako bo le najmanje ne- ženska čast, kakor se prodaja mrtvo blago hočejo storiti tako tudi jutri, o volitvi za III-zvestobe naših — ni misliti na vspeh.	a]\ živina. Da, prostitucija je tisočkrat sra- kolegij. S polnim srcem jim izrekamo za to
Vsi na volišče torej! Vsi do zadnjega! motneja za človeštvo, nego suženjstvo, o ka- danes svojo najglobokejšo zahvalo, klicaje Ako je sploh že obsojati vsakogar, ki se o terem je rekel neki Američan, da edini pro- ji"1 : tako naprej ! Čast in slava narod-volitvah izgovarja: saj poj de tudi brez mene, stor v državi, v kateri se trpi suženjstvo, n'm boriteljem! Da bi le vsi naši storili tako, saj ne pojde ravno za moj glas — pa bo o za poštenega človeka je — jetnišnica. In kakor obljubljajo »Bani« — J>si hi bila j u tršo j i volitvi vsako tako izgovarjanje zločin Mauroner je posestnik hiše, v kateri se na- zmaga naša.
na domovinski stvari. Jutri bo padal na teht- haja tak sramoten zavod! Tak mož naj bi! Ožja volitev V ponedeljek. O požarni oo vsaki glas in število, ki odloči, morda bil zastopnik poštene slovenske okolice ? ! jamo volilce, da bo, za slučaj potrebe, ožja ne 1m» veči, nego je število prstov na dveh Takega moža naj bi Slovenci poslali na Du- volitev za III. kolegij že v ponedeljek. Za-parih rok ! ! Le nekaj taiih naših, ki bi se naj?! Takemu možu naj bi Slovenci izročali j torej : hranite legitimacije! izgovarjali: saj pojde tudi brez mene! — in skrb za svoje interese?! — Takega moža j Z naših sodišč. Včeraj so bili na tuk. tri u m fi ral i bodo nasprotniki. Najmanjše ste- naj bi Slovenci volili?! Ne in tisočkrat ne !'deželnem sodišču obsojeni: 2i>-letni Vinceu-vilo takih naših utegne provzročiti naš po- V črno zemljo bi se morali poskriti mi Slo-! cij Tuzzi iz Gradiške zaradi javnega nasil-raz! Kilo bi mogel, vprašamo — ako ima le venci, ako bi Mauroner mogel kdaj reči, stva v tri mesece poostrene težke ječe: iskrico ljubezni #do svojega roda — prevzeti da gaje poslal na Dunaj narod slovenski! zaradi istega zločinstva ol-letni Josip Kasič, na-se tako grozno odgovornost?! Kdo ? ! Mi ; Ako že postane poslanec, naj postane proti 24-letni Ivan Kasić in 38-letni Josip Cigante
menimo, da bi ga morala peči vest vse živ-j v olj i slovenskega naroda, kt od ljenje, kajti v |>olni meri bi zaslužil ime davnih dob stanuje ob bregu jadranskega
morja; postane to le s pomočjo najčrneiše
izdajice.
iz Veprinca v 4, oziroma 2 in mesece izostrene težke ječe ; 34-letni Ivan Minder iz Veprinca zaradi razgrajanja v 14-dnevni za-
por; 1K-Ietni Anion R<»j«* iz Kopra zaradi zločina težke telesne |M»škodt»e v 14 mesecev težke jM***trene ječe.
Ljrnl-Lo Štetje. 0|M>zarjamo, da nas je
e. kr. namertništvo obvestilo, da je sedaj na vseh -akcijah za ljudsko štetje dobiti slovenske tiskovine.
Naj nihče ne zamudi prilike, da se jih p<*duži. Narodna dolžnost nam veleva, da zahtevamo vsi, do zadnjega, slovenske tiskovine in izpolnimo 13. rubriko (ot»eevalni jezik) vsi slovenski oziroma hrvatski ali srbski!
Koki za plačevanje raznih neposrednih datkoT kakor tudi posledice zane marjepja istih. Finančno ravnateljstvo naznanja vsled |*»-tave z dne 9. marca 1870. drž. zak. št. 23., da se sledeči davki iin jo V teh-le rokih plačevati :
a)	zemljarina v mesečnih obrokih in to : prvega vsakega meseca naprej ;
b)	hišuo-rizredni kakor tudi hišno-najemni davek znn:'j mesta Trsta v mesečnih roki i in to: prvega vsakega meseca naprej : v me-tu Trstu in okolici pa se mora plačati hišno-najemni davek 1. m;irca. 1. junija, 1. septembra in 1. decembra ;
c)	5®/,, davščina od hiš davka prostih ra«ii zidanja ima se v onih rokih kakor hišno-najemni davek t. j. v Trstu in okolici 1. marca, 1. junija, 1. septembra in 1. de*-einbra, zunaj Trsta pa prvega vsakega mes**ca naprej plačati ;
d)	olx'-a pridobarina se ima plačati za vsako četrtletje naprej 1. januvarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra. Isto tako treba plačati pridobarino od javnemu dajanju računov (»odvrženih (»odjetij v štirih jednakih 1. januvarija, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra dospevajočih obrokih :
ef v kolikor se pnhodarina ne plača na način označen v £ 133. zakona od 21*. oktobra 1*«.*;. drž. zak. št. 22O t. j. po-tom odbitka, treba jo jtoravnati v dveh jednakih, 1. junija ter 1. decembra do-auevajočih obrokih :
fl osebno dohoda r i no je plačati s pridržkom določeb jj 2'.\4 zakona od 2i>. oktobra 1*9*5. drž. zak. št. 220. oziroma cesarske naredite od julija 1898. drž. zak. št. 120. v dveh jednakih, 1. junija ter 1. decembra dospe**ajočih obrokih. Vsled teh zakonitih odredeh so dolžni vsi oni, ki izplačujejo dohodke v Jjij 107. ter 108. gornietra zakona omenjene, ako isti niso zgolj spremenljivi, odtegniti prejemnikom od teh d«»hodkov predpisano osebno do-hodarino in plačarino. ki se jim 7 to »vrbo vsakoletno prijavi. Odbitki se opravljajo v istih rokih in v istih raz-mernih obrokih, kakor izplačevanje prejem kov.
Kedor navedenih neposrednih davkov ne plača naj)»ozneje v 14 dneh po preteku roka določenega za poravnanje vsakega teh davkov, je dolžan plačati zamudne obresti, če posamezni redni davek vred za vse leto pre-seza 100 ktou.
Zamudne obresti se računajo od dneva sledečega roku za vplačanje do due plačila, tako da pride jm» l3/,0 h na vsakih sto kron vsaki dan, kar se z dolžnim davkom vred potirj
Slednjič se ojiozarjajo plačalci še na sledečo določi »o Jj f>. zakona z dne 9. marca 1870. drž. zak. št. 23 : »Če bi se o začetku novega davčnega leta še ne bil mogel dolžni davek za to leto potamnim davkoplačevalcem stalno predpisati, naj se davki zaustavilo dovoljen čas plačujejo v znesku predpisanem za preteklo davčno leto, dokler se ne odmerijo novi davki, v katere je jw»tem všteti ie izvršena plačila «■.
Trst, dne 1. januvarija 1901.
Oton vitez pl Zimmerman.
C. k. dvorni svetnik in fin. ravnatelj. I'o/.ar. Sinoči ob 7. uri je nastal ogenj na Toma to vem p sest \ u v ulici Cologna. Ogenj se je brzo razširjal : eno |>o«|opje jc docela jtogorelo. \ pritličju so bili hlevi spediteija Exnerja. v katerih so bili konji voli in svinje, vsega skupaj 30 gliv. Živino so rešili, krma pa je zgorela. V 1. nadstropju so bili n:ij- mniki. tri stranke. Stanovanja so •i	uničeua. Kna stranka ni imela pohi-
štvi zavarovanega. Zgorelo jej je vse, tu ti najpotrebnejša obleka. <*asib-i niso rnogii — vkljub napornemu delu — ničesar opraviti. Ob H. uri je že zrušila streha. Vsa škoda znaša fjO.tJOO kron.
Dražbe premičnin. V poned., dne 14. jauuvarja ob 10. un predpoludne se bodo vsled naredt>e tu k. e. kr. okrajnega sodišča za ci-
vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Michelangelo o96, pohištvo ; ulica Far-neto 17, lončena posoda; ulica <lelle Acque 11, kolesa (bicikli); ulica Cordajuoli štev. 7. oprema v zalogi ; ulica S. Giacomo 1, ure železna blagajna in pohištvo; ulica Rossini 4 (»ohištvo; Molo Sartorio, parobrodič in ladija.
Umrljivost v Trstu. Od 30. dec. do vštevši 5. jati. je umrlo 74 možkih in 62 ženskih, skupaj 130 oseb, proti 93 v isti dob lanskega leta, in sicer 31 starih do 1 leta 15 do 5 let, 8 do 20 let, 3 do 30 let, 11 do 40 le., 21 do 60 let, 36 do 80 let in 11 nad *0 ler. Povprečna umrljivost tega tedna znaša 50.3 od tisoč. Smrt je provzročila sušica v 10, l>olezni v šopih i h v 43, enteritis v 0, legar v 1 slučajih, škrlatica v 1, krup v 1 ošpice in liri pa vica v 1 slučajih.
bremenski vestnik. Včeraj: toplomer • »b 7. uri zjutraj 0.5. ob 2. uri popoludu« 7.0 C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 769.2. — Danes piima ob —.— pred p. in ob —.— pop.; oseka ob —.— predftoludne in ob —.— popoludne.
Zveza trgovskih pomočnikov opozarja svoje člene, da v nedeljo bo trg. šola. Nikdo naj ne zamu li priti ob pravem času. Pouk se prične točno ob 3 in pol uri popoludne. Predmet - slovenski jezik.
•Zveza tržaške slovenske mladine* naznanja, da jutri ne bo imela svojih plesnih vaj radi volitev, ter prihodnjo nedeljo nada lju^e kakor navadno ob isti uri.
Od bor.
Prešernovemu spomeniku združeno plesni večer. K plesu, ki se bo vršil v gostilniških prostorih g. Geržine, bo sviral oddelek vojaške godbe 47. pešpolka iz Gorice. Ker se veselice po deželi prirejajo skoro izključno v dobrodelne namene, naprošena so sosednja društva, naj se o prireditvi veselic ozirajo na to, da ne bo ena ali druga veselica trpela na udeležbi. Ker bo svirala na veselici I vojaška godba, katere ubrane glasove imamo deželani preredkokedaj priliko slušati, je zanimanje za to veselico precej živahno na I vseh straneh. Kakor smo čuli, deluje tudi ! pripravljalni odbor z vsemi močmi na to, da j ne bo ustreženo samo plesalcem z dobro godbo in prostornim plesiščem, ampak, da bo tudi za neplesalce preskrbljeno z vsem, i tako, da nam je pričakovati res zabavnega : in veselega večera.
Vesti iz ostale Primorske.
X Imenovanj e. Minister za u k in bogočastje je imenoval ravnatelja na deški meščanski šoli v Gorici. Avgusta Zurmanna, začasnim okrajnim šolskim nadzornikom za italijanske šole v Gorici (mestu) in okolici in sicer do konca 0-letne službene dobe.
X Pevsko <1 r u š t v o »Dom« na Kepentabru bo imelo svoj občni zbor jutri v nedeljo popoludne. (L*ra nam ni bila naznanjena.)
X Qn ousque t a n d e m?! Iz Podgrada nam pišejo dne 10. t. m.: Danes je šel poverjenik za popisovanje naroda v Z^jane izvrševat svoje delo. Prispevši do vasi, p l a-n i 1 i so n a u j vsi tamošnji prebivalci in moral je bežati on in občinski čuvaj iz Velikih Mun, kateri g t je spremljal.
A tolpa udrla je /m njima in ju obstila s kamenjem po pol k 1 g. težkim. Poseben slučaj je, da ni bil uobedeu zadet. A v smrtni nevarnosti sta bila oba.
Slišalo se je že prej, da se Zejauci upro popisovanju, ker je bil pred volitvami vol. mož za V. kurijo tam Krstić iII jih je nahujskal. češ, da so prodani pod Hr vatsko! !
V nevarnosti je tamošnji vaški župan, ki je pravega mišljenja in prepričanja in ki je, kakor volilni mož, tudi glasoval za dra. Laginjo.
Ubogi, zapeljani ljudje !
Razne vesti.
Južne krvi tudi ruska zima ne ohladi.
Vsi omikani Rusi jako ljubijo operne predstave. Ne le v Petrogradu, marveč tudi v Odesi in drugih pokrajinskih mestih je čuti v gledališčih italijansko godbo. Tako imajo letošnjo zimo eel6 v Poltavi »italijansko opero« V tamkajšnjem mestnem gledišču se je nedavno odigral na odru sledeči dogodek — izven programa: Peli so opero »Hernani«. Predstava se je vršila gladko brez vsakega motenja — do začetka zadnjega akta. Tu pa je takoj po dvigujenju zastora prihitela na oder gos p i ca Poidebard (Elvira) ter je razburjeno naznanila občinstvu, da ne bo več pela. Pevka Castellano da jo je ravnokar pretepala. Zadnjo dejanje se je torej tudi res pelo brez Elvire. Ko pa je predstava končala, klicalo je občinstvo gospico Poidebard na oder ter je insultirani pevki priredilo burne ovacije. Dame so jo obsule s cvetjem, a gospodje so vsled nedostajanja šopkov izražali svoje simpatije s tem, da so pometali ua oder svoje — klobuke in čepice. Občinstvo je klicalo tudi po gospici Castellano. a ta je bila pametna dovolj, da se ni izpostavila žvižganju !n sikanju, kajti občinstvo jej je očividno hotelo prirediti tako pohvalo. No, drugi dan se je vsa stvar izvršila jako ugodno. Preduo se je namreč pričela predstava, stopili sta na oder obe pevki in pol-tavsko občinstvo je bilo priča javnemu spri-jaznenju ol>eh vročekrvnih Italijank, ki sta se coram puhlico objeli in poljubili. Ta dogodek spominja pač na običaje v divjem zapadu Amerike.
Hrana V bodočnosti. Neki francoski zdravnik je meueuja, da bo naša hrana v bodočnosti obstajala v obliki — krogljic (pilule)! Komprimirana (stisnjena) hrana ima namen, da nadomesti komplicirane menije in različnost jedi. Kadar bodo različna hranila, ki jih uživamo, oproščena vode, razširjajoče njihov obseg in brezkoristnih otežujočih jih snovi, potem se bodo ista — hranila namreč — lahko dajala v obliki malih pilul ali ploščic. Jedilni list bodočega obeda bo torej sledeč: Hors d* oeu ver: pilula. Meso : pilula. Prikuha : pilula. Dessert.: pilula. Grozno!
Knjiga »Naši narodni grehi* se dobiva v Trstu pri .Janku Troštu. V nobeni slovenski hiši ne bi smela manjkati ta knjiga, iz katere se moremo učiti, kako živeti res slovenski in kako se ogibati narodnih grehov. Raš sedanje volitve po obmejnih slovenskih pokrajinah so zopet pokazale, kako potrebni smo še narodnega pouka. Zatorej Slovenci, ne izogibajte se tej prekoristni knjigi in naročajte si jo ! Cena knjigi je 50 st., po pošti 5 st. več.
Uredništvo in gospodarstvo «Juga» na Dunaju nam piše: «Ker stno slišali, da se širi vest, da je «Jug» dijaški list, izjavljamo, da izdaja «Jug» konsorcij najuglednejših Slovencev.
Brzojavna poročila.
Ustaja na Kitajskem.
LONDON 12. (K. B.) .Standardu, javljajo dne 10. t. tn. iz Shaughaia, da je cesar ujet v Singaufu-u ter da ne more zbežati v Peking.
LONDON 12. (K. R.) Lord Salisbury je baje pripravljen, da odstopi železnico Niutšvang Sanhaikvan Rusom. Železnica ne bo več last angleške družbe, niti v prometu iste.
LONDON 12. (K. R.) »Morning Post« javlja iz Washingtona, da se je zlasti Japonska upirala predlogu Zjedinjenih držav, da bi se pogajanja gle:lč kitajskega vprašanja prenesla iz Pekinga v Washington ali v kako evropsko prestolnico. Amerikanska vlada je nejevoljna, ker se skuša napraviti menenje, da se je amerikanske predloge hladno odklonilo. Anglija se zlaga z amerikansko vlado, Rusija in Francija sta pasivni.
Državnozborske volitve.
BREGENZ 12. (K. B.) Vspeh današnje volitve v tukajšui trgovinski zbornici ni spremenil potrebe do ožje volitve med kandidatom nemške ljudske stranke Drexelnom in kršč. soc. Gassnerjem. Ožj a volitev bo dne 15. t. m.
BRIXEN 12. (K. B.) V tukajšnji mestni skupini je bil izvoljen pristaš kat. ljudske stranke Karol Schrott s 099 glasovi od 1132 oddanih.
OLOMUC 12. (K. B.) Tukajšna trgovinska zbornica je izvolila dosedanjega poslanca, nemikega liberalca Roberta Primave-siai s 20 glasovi.
Kakor praktikanta
Vesti iz Kranjske.
*	Veleči rk u s »Baruutn in Bailev« pride meseca maja ali junija v Ljubljano. Ta ameriški cirkus, ki je največi in najzani-raiveji na svetu, je sedaj na Dunaju.
*	Prestavljeno sodišče in d a v-čni urad. Minolo nedeljo je prebivalstvo Višnje gore priredilo slavnost v pozdrav uradništvu sodišča in davčnega urada, katera dva urada sta iz Zatičine premeščena v Višnjo goro.
*	Markiza Maja Stro z zijev a v Ljublj a n i. Dne 10. t. m. se bo vršil v ljubljanskem "»Nar. domu« koncert, ua katerem nastopi kakor gost velesimpatična go-sp'ca Strozzijeva, kolora turna pevka, rodom Zagrebčan ka.
*	Pobegniti sta hotela iz novomeškega zapora cigan Hudorovac m glasoviti tat Petan. Njiju prskns, da bi naredila Ijuknjo v strop, pa je začul nek muzikant, zaprt pod njiju celico ter je zbudil jetni-čarja, ki je Hudorovca in Petana spravil I »olj varno.
*	Mestno mlekarno nameravajo v kratkem ustanoviti v Ljubljani. To mlekarno osnujejo na zadružnem temelju ter bo ista v zvezi z drugimi mlekarskimi zadrugami po deželi.
*	V S t. Petru na Krasu priredita dne 2. februvarja podružnica sv. Cirila in Met/nla in odlmr za prireditev veselic v prid
Književnost in umetnost.
»Slovenka*. Svobo Ini. neodvisni in ne |>olitični list »Svjetlo« v Karlovcu - Zagrebu prinaša v svoji 1. številki letošnjega XVI. letnika prevod članka «Naš Prešeren*, ki ga je za 12. štev. «Slovenke» IV. let- j nika spisala Zofka Kveder.
Uredništvo «Svjetla» pripominja pod črto :
»Ovaj je članak izašao u »Slovenki*, g'asilu slovenskoga ženstva, što izlazi u Trstu pod vrstnim redigovanjem Ivanke AnžiČ, a napisala ga naša suradnica Zofka Kveder«.
Mladinske knjižniee I. zv. Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev hoče izdajat: posebno mladinsko knjižnico, katere I. zvezek je ravnokar izšel v založbi velepodjetnega slovenskega knjigotržca g. L. Schwentnerja v Ljubljani. Knjižica obseza dve povesti: »Medvedji lov« in »Ćukova smrt« iz peresa Josipa Brina rja. Ako povemo, da je ti povesti nagradil »Ceško-slo-venski s|»olek v Pragi«, je to že priporočilo in jamstva dovolj, da je knjižica več nego dobrodošla za našo mladino. Zunanjost knjižice je tudi takti lična, kakor vse druge izdaje Schvventnerjevega založništva. Naslovni list je v narodnem slogu narisal naš nadarjeni rojak I. Jager, arhitekt na Dunaju. Cena lepi, kartonirani knjižici 80 st., po pošti 90 st. Naroča se pri založniku.
vstopiti v komptoir, v Trstu ali v Gradcu, gospodična, ki je z dobrim vspehom dovršila kjnigovodnitve tečaj,
vešča slovenskega in nemškega jezika.
Uljudne ponudbe na Uredništvo »Slovenke v Trstu.«
KXKK«KXX«KXXXXXX
Zaloga io torama
W pohištva vsake vrst«
Alessandro Levi Minzi ? Titi
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopja).
Bogat Izbor v tapetarljah. srcalib In »likali. Ilustriran cenik pršilu Is franko vsakema na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti itavljo te aa brod ali lal»> znico bre« da bi se aa to kaj zaraJaaao.
OBUVALA!
PEPI KRAfiEVEG •
ir! ecrtTi it. Petn (Plen Kosario pol llidsii Mi)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poitne naročbe m izvrie v tistem dneva. OdpoAiljatev je poKtnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo ia drobna ter izvrftuje ista s največjo natanjčnostja te točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojna naročbe aa priporača
Josip fttanti*
majstor
Dunajska filjalka
▼loge na kpjitioe m 4%.
borzno posredovanje, posojila na vred-paplrj«, menični eskompt. vinkullrtnje in
razvinkuliranje obligacij.
Zivnostenskš banka
na Dunaju, l.9 Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 K.
Centrala v Pragi. v
Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardublcab, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi.
Javljam slav. ol*"instvu. da sem odprl
krčmo
v znanem prostoru pri Lovrencu, sedaj »pri Zvezdi« v Sežani. T«mm] Imdem izvrstni teran, vi j »avet* in prošeka r. Za postrežbo bode na razpolago vedno izborna kuhinja jm» primernih cenah. Dobivajo se tudi vsaki ras spalne sohe, kakor tudi hlevi za živali. Za ohilni ohisk se priporoma uda ni
Ivan Lisjak
„pri Zvezdi** v Sežani.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., 1. nadstr
v lastni hiil.
Ulica Poste vecchie 16
vogal ulice Caserma
pod novo mnmcipalnp palačo.
G. G U L A
Na zahtevo ceniki.
Telefon štev. 1082.
Hranilne vloge ^prejem«jo <V tudi ni član društva
vsa<*ejra.
111
od
se obrestujejo ]m> 4'/$°/»» »e tla l»i se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo w samo el»ix»m in sicer na menjiee |m. *» °/0 in na vkiijižl*? j*> o1/«0/«*
I* rad »je v Kak i dati <h| do \'J. iire do»»oL in od *2. do 3. ure jm»jk»1. razven nedelj in praznikov.
Stanje Iran tIoi leta 1899. okro£lo K. 1,400.000. Poštno Hran. račun št?. 837.315.
F I L I J A L K A
c. Kr. m avstr. M\\wj zavoda
za trgovino in obrt r Trstu.
Hovcl za vplačila. V vrednostnih papirji« na
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo dobro sortirano
trgovino
z dezertnimi vini, šampanjcem, Bordeau, Burgunder, renskimi vini, Mosella. italijanskimi, avstro-ogrskimi in paštnimi vini.
Rum, Jamajka, Oemerara, Konjak, sladke pijače in razna žganja, vse to iz krajev, kjer se prideluje ter od prvih tu- in inozemskih tvrdk.
Toči na drobno (od l/a litra naprej) rum, Demerard in Ha-vano, Marsalo, ciper, moškat, likerje in razna žganja itd.
W po najnižjih cenah. Na izhero: kitajski in ruski čaj prve vrste.

Kwizd*v Korneuourski prašek za krmljenje živine
Veterinarno - dijetetično srea-stvo za konje, govedo in ovce.
Ritl»lj>u "koro nO U £e v mnogih hlevih, k«<h»r živina	mela jesti, kedar «labo prebavlja v zboljšanje in pomno-ti te v redilnosti mleka pri kravah
CVna V, Skadjira krOD ! 40. '/jik«:-Ijice TO Htot. Pristen je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je prodaj v vneli lekarnah :n drugerijaft Giavun zaloga
Fran Ivan Kwizda,
c. kr. avstr. o^ersk;, kralj, rumunski In
knežje bolgarski dvorni zalagateij. Okrožni lekarnar, Korneutmre nri Dunaju
♦-dnevni izkaz 2l »V ,	3"
V napoleonih na
30-dnevni odkaz 'Jm 3-mesečni _ 2,/4*/#
Trcov.-oftrtna registrovana Mm
z neomejenim jamstvom. T GORICI, M'HieniŠka nI. 5t. 1., I. nadstr.
50—500 kron umm
po primeri količine in vrednosti lesa in natančnosti in zanesljivosti informacij dobi oni, kateri zamore dokazati da je Placido Orlando iz Trsta v letu 1900 od mesca septembra do konca oktobra kupil ter plačal na svoje ime deščice,, testone in tavolete.
Prijave naj se pošljejo rekomandi-raue na naslov :
A. B. Postfach št. 7. Fiume.
M. AITE
Trgovina man i fakturnega blaga
Trst. — Via Nuova — Trst.
vogal Via S. Lazzaro St. 8.
Čast mi je javiti slavn. občinstvu in cenj. odj e malcem, da sem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za jesen in zimo in sicer: sukno za moške in Ženske obleke, flanelo, barvan in bel barhent. piket za perilo, maje od volne in bombaža, odeje s podvleko ali volne itd. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in bar%*ani prti; bela in barvana zagrinjala na meter ali izgoto vijena.
Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke.
Naroćbe za moške obleke po meri z največjo očnostjo in natančnostjo.
Velik izbor bhura za zastave in narodnih trakov za dri št vene znake.
Vse po najnižjih cenah.
Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cenj. odjemalcev in si. občinstva, beležim »e najuljudneje
3/. A it c.
Obrestuje hranilne vlotre, stalne, ki s. 21 /] nalože za najmanj jedno leto po f>°/0, na-
n» |mmul katera morajo izplačati v sedanjih ban-	1M> 47»°/o. '»	™ <> - oorrent
kovciL «tri -ke veljave, -točijo nove obrestne takse	po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice »Iriizili
v krepit I dnem 24. junija. junija in odnosno	zavodov brez iz£iil>e obresti ter izdaja v za-
20. avgusta t. I. po dotičnih obiavan.	mem> lastne Kentni davek plačuje zadruga
Okrotnl oddel.	sama.
♦ vr*d« papirjih na vsako svoto. V napoleonih	i>aje posojila na poroštvo ali zastavo na
ijrt'Z otir^i
jce	Dietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih
„	,	...	^	obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno
na Punai. rrairo. tV-to. Brno, Lvov, Tropave j i * -	^ i *	«	i
Keko kako v Zagreb, a rad, Bielitz. Gablonz. Gradec odplačevanje, v tekočem računu po dooovoru. j Sibinj. Inomostu. Onvec, Ljubljano, Line, Olomcu,	Sprejema zadružnike, ki vplačujejo de-
Reahenlterg, Saaz in Solnograd, brez troskov. lež po 300 kron jm» 1 krono na teden, ali Kupnja in prodaja
bitku	provizije.	j
lak a so v»eh vrst pt»d najumestnejšimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente » Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditaa pisaa na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Na^a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kureu.
hprejeiijaio se v pobrano vrednostni papirji, zlati al ferebni denar, — inozemski bankovci itd. po p (»godbi
daljših obrokih po dogovoru. Deleži se ol»re-j stujejo jm» 6.1f>°/0.
Vplačevanje vrši se osebno a'i potom položnic na čekovni račun štev. 842.360.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 j»opoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
3
kašlju.r grlobolu. hripavosti/'katanu.Jupa-danju glasu. itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih. učiteljih itd.
pobivmjosev -katlji«*ah v Prendinijevi lekarni
» Trstu in v vseh tukajšnjih i>oljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi
Skatljica stane 60 stotink.
u
Pekarna
„Pri domači pekci z Grete
se nahaja v
Trst. -- uliei Kihonro St. 15 — Trst.
Priporoča svojim iojak<>m v mestu in eoeetmo svojim starim odjemiiikoru trikrat na dan svež kruh in razno drupo fino j»ecivo.
Tržaška posojilnica in hranilnica
izrovan* sadrn£a z omeiboim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(tflovanr»ka ritalnica).
Hranilne ulore se sprejemajo (xl vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4° 0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 51,*',, na menjico po H°0 na zastave po 51,",,.
1'radne ure so: od it—12 dopoludne in od 3—4 popoludne.
Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—i popoludne.
Postno Hranilnični račun 816.004.
Tovarna
Veliki krah!
New.York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vs . svojo zalogo zgolj proti majhnemu pla čilu delavnih moči. Pooblaščen sem u vršiti ta nalog. Pošiljam torej vnakomu-sledeče predmete le proti temu, da
mi pot me gld. 6.60 in sicer: ti komadov najfinejših namiznih nžev o
pristno angleško klinjo; H komadov amerikanskih pat. srebrnih
vilic iz enega komada; (j kom. amer. pat, srebrnih jedilnih žlic; 12 kom amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 komad amerikanska patent, srebrna zajemalnica za juho; kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mlesko;
kom. ang. Viktoria čašic za pod klado ;
12 kom. efektnih namiznih svečnikov; I komad cedilnik za čaj ; I kom. najfin sipalnlce za sladkor.
4-2 komadov skupaj samo gld. 6 60.
Vsek teh 42 predmetov je popred stalo gld. 4') ter jih je moči sedaj dobit-po tej minimalni ceni gld 6'60. Amerii čansko patent srebro je skozi in skoz, }>ela kovina, ki obdrži bojo srebra 2f> let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz da le-ta inserat ne temelji na
nikakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, ka teremu ne bi bilo blago vseč, povrnit brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnitaro, ki je posebno prikladna kot prekrasno.
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljie gospodarstvo. Dobiva se edino le v
A- HIRSGHBERG - a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
n Dunaii II, RembraMtstr. 19.
Pošilja se v provicijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpošlje.
Čistilni prašek za njo 10 kr.
Pristno le z zraven nntisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina.) Izvleček iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako za-; dovoljen.	L j ubijana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku £ pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž R o ž a n c, dakan v Mariboru.
Istruktor
vesten in resen bi dujui lekcije zn predmete spodnje gimnazije. Naslov pri upravni št vu Edinosti.
Proti malokrvnosti
Železnato vino
lekarnarja C. Piccoli v Ljubljani
dvor. založnika Nj. Svetosti papeža,
Ima v sebi 90 krat več železa
kakor druga po reklami ne-zaslužno sloveča china-železnata vina, katera često nimajo več železa t sebi, kakor vsako ceno namizno vino.
Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni pri oslab lih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra.
Razsežno jamstvo

Iiudovik Borovnik
tovarna in izDelovalnica prccizijskih pušk Bo rovi je (Ferlaclt) Koroško
priporoča
Ker je Vaša garnitura v gospoJinjstvu jako ko- evoje najboljše in zanesljive pnške vseh zistemov
»-k »rvii l rvi .id.__i .... ' 1 ^ ,. ♦ ,.	i a !__-	1 w Iv «« 1 { itlia	'/______:.„	niutr/^trplnc nnilro ta
V
zn lesen«* izdelke na vodno moe zdnatem kraju na Kranjskem blizo železniške postaje ugodnimi pogoji.
risuia, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Velika
■	■	zaloga
se proda pod jako vsakovrstnega pohištva, mebljev, okviijev, ogledal
stolic za jedilne sobe. blazin z različnimi tapecarijam in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsako P O II U d 1* e naj se pošljejo pod :	naročil v vso to stroko spadajočih de
a___=	t - li*	V. ' . . Anton Breščak. Gorica. Gosposke ulice št 14
„Lesni Obrt* Ljubljana, poste restante.' Prodaja proti primerni vagini "udi na Obroke
Novoporočenci pozor!
in kalibrov. Znamenite in ojstrostrelne pnike za ftibre, risanice, lovske kratke pnlke in dvo-cevke za cele krogle iz dobrega kovanega imuerijala, najpolidnejše puškarsko ročno delo ter dobro preskušano. Komade, ki ne ugajajo sprejmem nazaj, jih zamenjam ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje vse, udelavam cevi v stare puške, nova kopita, predelavam puške za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri najsolidnejšem delu o o o o o o zmerne cene. ° ° ° ° c •
Slovenski cenik pošljem na zahtevanje br ez plačno in franko
„Ljubljanska kreditna banka
v Ljubljani gpitalske ulice it. 2. "VS
Nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valu* itd. po najkulantnejšlh pobojih.
Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. zavarovanje proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog
na viožne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 4-1/4°j0 obresto vanjen do dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje Borzna naročila.