Iz velikih dni boja za naše življenje
Majcnova družina je bila partizanska
Majcnova dražina izhaja iz Sempasa pri Gocid. Mati je bib otrok delavske drnžine, lei? 1907 se je porotila z orožnikom Ivanotn Majcnom. živeb sta po rezoih knjih Sloveoije, saj je prav slnžba očcta Ivana narelcovala pogoste preselifve iz kraja v kraj. Kmalu po koočani prvi svetovai vojni pa se je dnži-oa lUBeiila v Ljnbljini, tutačneje na Perazzijevi ceti (7, kjcr so dočakali tudi oknpadjo. Mati Marija je rodUa tri otroke. Milko, Zoro, LadoU, lopel dom pa je pri Majcnovib nšd tati posrojeoec Ugjze KbaoHk.    ¦¦     .                         -        .     ,    .  , .:r--.-.   :
Vsa družina se je vključila v organizirano delo OF takoj leta 1941. V njihovem stanovanju je bil usta-novni sestanek odbora OF za Rudnik, julija 1941. Navzoči so bili vsi domači, vodil pa ga je Škraba Matija. Avgusta 1941 je Škraba organiziral miniranje proge v blžini Rudrtika. V ta namen je Škraba phne-sel lempirano bombo, ki je bila skrita v drvarnici pri Majcnovih, kasneje pa preskrita pod mostitem v bližini proge. Imeli so organizirano tudi blagovno poStno javko.
Hčerka Milka je bila takrat na obtini Rudnik zaposlena kot tajnica, zato je na zid hiše pritrdila napis »občinske informacije« ter s tem vsaj deloma prikrila pogoste obiske pri Majcnovih. K njim so prihajali ilegalci Stopar Viktor, Majcen Franček in drugi. V zimi 1941/42 se je pri njih skrival in jedel Mazovec Tine, kasneje se je iz previdnosti preselil k Vrbincu na Penizzijevo cesto.
Tu je postala prava partizanska javka ali bolje rečeno prehodno skladišče, saj se je tu veliko hranc vsklad&čilo in nato odneslo. Veliko hrane so kupili s pomoCjo ponarejenih izkaznic, katere je prinašala z obiine Milka.
Milka Majcen, poročena Žagar v svojih spominih tudi izjavlja sledeie:
»Kmalu po ustanovitvi OF leta 1941 sta se naša obfinska pisarna na Rudniku in moj dom na Peruzzi-jevi cesti spremenila v javko OF. To delo za OF je zaživek) pa zaslugi pokojne sestre Zore. Bila je zelo delavna in dosledna borka za pošteno, zavestno delo v vrstah NOB.«
Zora je vzela v najem trgovino z mešanim blagom v Ponikvah, kjer je že leta 1938 postala član KP, že 1940 pa se je morala zaradi poliličnih razmer vrniti v Ljublano in se začasno zaposlila kot blagajniiarka v podjetju Slamič
Po okupaciji LjuUjane je zapustila službo in se povsera posvetila političnemu delu KPJ in OF. Po-stala je član Rajooskega komileja KP Rudoik -Galjevica, pozneje pa član rajonskega komiteja Bar-je. Zaradi osebnega ugleda je imela velik uspeh pri akcijah OF na južnem prcdclu Ljubljane. Sodelovala je pri organizaciji cyklostilne tehnike pri Sernjakovih na požatu. Povezana je bila s Tonfkom Žerjalom, Stanetom Bajukom, Polonco Škulj in scstro Milko, s katero sta spretno vnovčevali ponarejene živilske nakaznice in organizirali prenos v Molniško (eto in šolski logor v Zalogu. Odgovorna je bila za varen odhod Borisa Kidriča iz Ljubljana na Molnik leta 1942. Za njegovo spremstvo je zadolžila Groznik Karla, že upokojenega obiinskega sluga iz Rudnika.
22. maja 1942 je sodelovala pri osnovanju partijske celice v IV. četi Šercerjevega bataljona v Podkraju. Med roško ofenzivo je potnagala pri prenosu in organizaciji skrivališča za ranjenca Kumše Toneta v bližini Ljubljane.
Po končani veliki italijanski ofenzivi je sprejela nove naloge, s katerimi naj bi obudila politično
zavest ljudi v krimski votlini, ki ie nekoliko upadla. Njeno delo so preprečili dezerterji.
Zora Majcen - Urška je bila kot ilegalka znana na širokem območju in njeno dejavnosl je občutil in spoznal tudi okupator. zato je storil vse da bi jo onemogočil. Z naiašdanjem belogardizma, ki se je po roški ofenzivi razbohotil na tem območju, ]e postalo delo terenskih aktivistov izjemno težko in je zahtevalo veliko hrabrosti ter brezkompromisnosti. Zora se z bratom Ladom ni hotela umakniti. njeno sestro Milko pa so med tem časom že internirali v Italijo. Zora se je zadrzevala v okolici Sel nad Lavri-co, kjer je bil partizanski bunker, namenjen za zdrav-ljenje bolnih m ranjenih partizanov. V ta bunker so decembra 1942 prišli na zdravljenje tri domačini, ki so sicer bili borci Šercerjeve brigade. Zoro so zelo dobro poznali že pred odhodom v partizane Ta trojica se je tu skrivaj povezala z že prej pobeglimi domačini, ki so pristopili k beli gardi in pričeli delo vati proti osvobodilni fronti. Da bi dokazali pripad-nost beli gardi so na zafetku marca 1943 pred bun-kerjem na zverinski oačin ubili Zoro in njenega brata Ladota.                             .     -                     .
Zora Majcen - Ur-ška je bila skupaj z bratom Ladom irtev belogradističnih mo-rilcev.
Oče Ivan je umrl po vojni, mati Marija je bila za delo v Lasu NOB odlikovana z Ordenom zaslug za narod III. stopnje, prav tako umrla po vojni, hčerka Milka je nosilka partizanskc spomenice 1941.
Vsekakor zaokrožena podoba neke partizanske družine, ki je žrtvovala največ kar je imela za svobo-do in kakršnih med nami ni malo.
IVAN JEVC-ČUFI