Razen klic k udeležbi v nedeljo hHSe)|'.en na.ibclj marljivih odborov, ki delujejo v Clevelandu v bdboi-u 11 Je go1:ovo odbor in člani ter članice, ki spadajo) k temu |tva v odb°r skupnih društev fare sv. Vida. Posamezna dru-k^bini izvolijo vsako leto po dva ali tri zastopnike, ki tvo k^^cijo skupnih društev fare sv. Vida. Ti ljudje so skoro Aj!a da pomagajo k napredku cerkve; zlasti v finančnem, pršijo do^nost faranov, da sledijo svojim zastopnikom in se K 'kadar jih kličejo k prireditvi, katere namen in dobiček Idi napredek' največje slovenske župnije v Ameriki, in ki ima »enaj,'! cerkev, toda žalibog, dovolj dolga, da je silno težko ; yaif finančno breme. Prireditev pa. kolikor toliko pomaga k napredku. Tako lbruarev *ma odbor skupnih društev fare sv. Vida v nedeljo 12. pbaVo 'a' na Lincolnov rojstni dan. Pripravili so izvstno domačo F°vi'n.'ifripravno za star'e mlade. Zabava se vrši v avditoriju ; ga narodnega doma na St. Clair Ave. Be, ^etek zabave bo že ob štirih popoldne, kar je pripravno za P^tii ■ °Cej0 pre- domov. Prav prijazno so povabljeni vsi ■ j)0vIlt',franke fare sv. Vida brez izjeme, da se udeležijo. Ena-f^rex'e • gre drugim stoterim bivšim faranom, ki so danes Petii^111 1)0 razn^ delili mesta. Odbor bi jih prav rad videl zo-Iko; rat. skuPaj zbrane, pri domači in veseli zabavi in da bodo T^i .. zavest v srcu, da so tudi oni prispevali svoj delež k na-I >}a.ai"e sv- Vida. k 2J n.e Prezre nihče tega prijaznega vabila in naj se prav go-lbaVo asi- Za malenkostno vstopnino 25c boste imeli prav dobro |fanj .'n Postrežbo prve vrste, čas je, da s skupnimi močmi vsi I se lnJfranke, ki le morejo, po svoji najboljši meči prispevajo, r°go !'Za finančno breme pri sv. Vidu. S skupnimi močmi se a°seže. Pridite v nedeljo v S. N. D. rudnik Roosevelt zanika, da bi se proda-r ameriške vojaške tajnosti tujezemcem Roosevelt okrtačil uporne senatorje Washington, 8. feb. Predsednik Roo'sevelt je včeraj dobro okrtačil tri zvezne senatorje in sicer senatorja Nye, katerega je imenoval, da je slab patriot, ker izdaja ameriške skrivnosti, in senatorja iz Virginije, Birda in Glassa, ki sta se protivila imenovanju za zveznega sodnika, katerega je Roosevelt predlagal. Očital je obema, da delujeta proti ameriški ustavi, ker posegata v pravice predsednika. Ustava določa, da predsednik i-menuje zvezne sodnike, toda omenjena senatorja sta "iz osebnega sovraštva" napram Rooseveltu in novo imenovanemu sodniku pridobila večino senatorjev, da niso potrdili sodnika Robertsa. Roosevelt je še posebej označil senatorja Glass kot da poroča neresnico. Oba, Glass in Bird, sta demokrata, toda nasprotna novemu dealu, katerega zastopa predsednik. WPA delavci in pes Decembra meseca se je prikazal med WPA delavci na Gray Ave. in E. 113th St. velik pes, ki je žalostno cvilil. Bil je močno ranjen. WPA delavci so se ga usmilili, pobrali psa in ga nesli v kočo, kjer so imeli spravljeno orodje. Tu so mu naredili ležišče in ga začeli krmiti. Pes je v treh tednih prišel zopet k sebi in ostal pri WPA delavcih. Zjutraj gre z njimi na delo, straži jih ves dan in gorje vsakomur, ki se WPA delavcem približa, ne da bi spadal k njim. Pes "Jackie" pozna slehernega izmed 400 WPA delavcev pri onem projetku. Vsakogar pusti na delo, samo tujcev ne. Nekoč se je priklatil tuj pes med delavce in Jackie ga je ubil iz jeze. Tujezemci bodo morali iz WPA projekti se morajo odpraviti, relif se Španije, pravi Franco Paris, 8. februarja. Pogajanja za premirje se nadaljujejo v Ta odgovor predsednika velja zlasti kritikom v kongresu, ki so obdolžili predsednika, da je dovolil, da Francozi kupujejo najnovejše ameriške vojaške zrakoplove. "To je absolutno neresnica in izmišljeno," je dejal predsednik. - V pondeljek pride v zbornici poslancev v kongresu na vrsto debata, koliko vojaških zrakoplovov naj kongres dovoli administraciji. Govori se o 5500 novih zrakoplovih in drugi opremi, ki bo veljala $375,-000,000. Kongres bo najbrž dovolil to svoto. Policija na straži Lee Chesler, je bil 25. januarja izropan v svoji trgovini z železnico na 3825 Payne Ave. Policija je kmalu potem prijela nekega Daniela Hrnjaka, katerega je trgovec spoznal, da je pravi ropar. Radi tega so začeli sorodniki Hrnjaka groziti trgovcu, da ga bodo ubili. Dobil je že štiri grozilna pisma. Mr. Chesler je sedaj zastražen v trgovini in na domu. Hrnjak se nahaja pod $15,000 varščino. Worker's Alliance Organizacija Workers Alii ance prireja koncert in ples v nedeljo 12. februarja, in sicer koncert ob 3. uri popoldne in zvečer ob 8. pa ples. Prireditev se vrši v cerkveni dvorani sv. Nikolaja na vogalu 36. ce ste in Superior Ave. Baseball znamke Več kongresmanov je naprosilo generalnega poštnega mojstra, da izda posebne basebal znamke dne 12. junija, ko se bo obhajala 100-letnica, odkar je bil baseball vpeljan v Ameriki. Zločinski uradnik William Gordon, bivši finančni tajnik unije strojnikov je priznal na sodniji, da je v letu 1936 po-neveril svpji uniji $1,996.00. Obtožena strežnica Joan Cook, 26 let stara, ki je strežnica v nekem hotelu na E. 9th St., je bila včeraj obtožena ropa. Dokazano ji je bilo, da je oropala, nekega Indijanca v njegovi hotelski sobi za $67.00. "Večna luč" Kot nam spodoča odbor Marie Prisland kadetinj in podružnica št. 50 SŽZ je po večmesečnem trudu vse pripravljeno za uprizoritev krasne drame "Večna luč," ki se bo predstavljala 12. marca v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. Vsak ima rad par ur pristne in bogate zabave in td vam bo drama "Večna luč" v obilici prinesla. Igrovodja je dobro poznani mojster Mr. Matt Grd i na. Kada se on zavzame, da vodi igro, tedaj je sleherni lahke prepričan, da bo igra dovrše* no podana. Zaznamujte si torej nedeljo 12. marca v svojem koledarju, da ne pozabite na krasno dramo "Večna luč." Pričetek igre bo ob 3. uri popoldne. Spremembe pogrebov Jos. žele in Sinovi pogrebni zavod nam poroča sledeče spremembe pogrebov: V poročilu o smrti Joseph Korošca se mora pravilno brati, da bo pogreb Korošca v soboto zjutraj ob 8:15 iz zavoda na 452 E. 152nd St. v cerkev sv. Kristine. — Pogreb Joseph Stoparja se vrši iz zavo-da na 452 E. 152nd St. v petek zjutraj ob 8:15 v cerkev Marije Vnebovzebe in ne v soboto kot je zavod včeraj poročal. Plačati je treba V Clevelandu je kakih 34,000 lastnikov avtomobilov, ki so do-bili od policije takozvani "tiket" za eno ali drugo kršitev avtomo bilske postave, toda niso nikdar plačali kazni in se za svarilo v podobi tiketa sploh niso zmenili Kot za kazen sedaj policija išče avtomobile teh avtomobilistov, katere zapleni, in če hoče lastnik dobiti avto nazaj, mora plačati za tiket, 50c na dan za skladišče in $2.00 za prevoz avtomobila v mestno skladišče. Pogreb duhovna Pogreb John F. Madigana, duhovnega pomočnika pri fari sv. Tomaža v Clevelandu, ki je bil ubit v avtomobilski nesreči v pondeljek, se bo vršil v soboto ob 10. uri iz cerkve sv. Tomaža. Škof Most Rev. Joseph Schrembs bo opravil cerkvene Obrede. Med župljani je bil Rev. Madigan jako priljubljen. Zadušnica Za pokojno Johano Štrumbel se bo brala sv. maša zadušnica v soboto 11. febr. ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida in sicer v spomin prve obletnice smrti. Pri jatelji pokojne so vabljeni. Pokojni John Grdanc V torek popoldne je nagloma umrl poznani rojak John Grdanc. Zadela ga je kap. Poklicani duhoven ga je previdel še z zadnjimi zakramenti, nakar je padel v omedlevico, iz katere se ni več zbudil. Ranjki je bil star 65 let in doma iz fare Čatež na Dolenjskem. Leta 1902 je prišel v Cleveland, kjer je ves čas bival. Poročil se je še v domovini leta 1900. žena Ana je doma iz Mrzle vasi. Poleg soproge zapušča še sledeče otroke: Mrs. Mary Ci-zel, Mrs. Frances Jerman, Mrs. Sophie Volčanšek, J^hn, Margaret, Stephanie in Albert. Zapušča tudi vfeč vnukov in v domovini brata Mihaela. 25 let je delal pri Cleveland Hardware Co., zadnjih 9 let pa je bil brez dela in je le okoli hiše vršil kaka de-a. Bil je član društva Slovenec št. 1 SDZ in Oak Camp No. 159, WOW. Pogreb se vrši iz hiše žalosti 5520 Carry Ave. v soboto ob 11:30 pod vodstvom A. Grdi-na. Naj bo ranjkemu ohranjen blag spomin! Naše iskreno soža lje vsem preostalim sorodnikom! Koliko je Davey vreden? Tekom pričevanja včeraj v Co-lumbusu od strani zastopnikov bivšega governerja Martina Da-veya, so odvetniki izjavili, da znašajo vsi dolgovi bivšega governerja Martina Daveya, $308,-000, in če poplača vse te dolgove, da ostane Daveyu še $40,000 čistega. Daveya toži neki Lee Bradley za $500,000 odškodnine. Davey je svoječasno dal Brad-leya zapreti radi krive prisege, toda Bradley je bil na vsodniji oproščen. Nevoljni republikanci V uradu župana Burtona se je zbralo te dni več republikanskih voditeljev, ki so županu bridko očitali, češ, da ne zapove mestnim uslužbencem, da gredo na delo, da priporočajo ljudem nove davke glede katerih se bodo vršile volitve 22. marca. Toda Burton ni mogel odgovoriti ničesar. Mestnim uslužbencem se ni treba več podajati v politiko, odkar je vpeljana civilna služba. Oni ostanejo na delu, pa če Burton dobi nove davke ali ne. Na Jutrovem Članice gospodinjskega kluba Na Jutrovem" imajo izredno sejo v četrtek večer radi veselice, ki se ima vršiti 19. februarja. Prosi se, da so vse navzoče. Veselica bo v nedeljo namesto v soboto. Ne pozabite nedelje 19. febr. — Tajnica. Oltarno društvo Letna seja Oltarnega društva fare sv. Vida se vrši danes zvečer po pobožnosti. Vse članice naj gotovo pridejo. Španiji, dasi je premier lojali-stov Negrin izjavil, da se bo vojna nadaljevala. V Pariz se je vrnil izredni poslanik Francije, ki je povedal, da ima absolutno zagotovilo od generala Franca, da Španije ne bo kontrolirala nobena tujezemska sila in da bodo Španci sami gospodarji Španije, ton- 8- feb. — Pred-11. da d°°s.evelt je izjavil .vče-L(j ' °»iva ameriška arma-|So\!e (}ve leti mnogo bolj-|%v e' ^ so v rabi za ob- I toPovnje zrak°Plovov. Sta-puške so prodali §k> ' >' I w • ISij. . ft ^J e povedal Roqse-I'i hij'Uriirni časnikarjem v l^tok' tujezemski voja-|e ta°Vnjaki niso dobili no-'n°sti o najnovejšem ■H' , vSe izdeluje v Zedi-r*ai!rŽavah- Dobili so le meriške modele. I PQL. -o- fo ^Jna Mary šega is\'0j 1 bolezni je umrla f ra. sojena Jakič, sta- j hiši se je reklo 1 I' Ju- Doma je bila iz j I k Pri Robu, odko- ] I eti. a v Ameriko pred i 11'o^j, u zapušča žalujoče- < Mihaela in štiri j r> JU|.Se_Phine Martinčič, ; C%a'Vn Št^rlišlava, tei? pt. ; J?sepha in Franka !Sv<*ojna j'e bila člani-IH ^ 3V'. Ane št. 4 SDZ. ISol^k6 se vrši v sobo- ISv' Virf 0l) uri v cei> K Dogr ,a iz Frank Zakraj-m^ 5>nega zavoda na r HoL air Ave. ter na Cal-Pi nPališče- Preostali 1 ^niV6 iskreno sožalje. INnji dobri materi in I ^ Vs ?5lranjen blag spo-I ' ki so jo poznali. Bo ^Dpv^ ■>k£arne predstave v v nobeni sezoni se ni I iViie aprej toliko vstopnic' » e Pr,Sredstave kot letos- |Soiita^tave ,katere poda f**.^ nv°Pera Co. iz New ■pila. vrsiio od 27. marca do IN Jega skupaj bo podale W6rnih P^dstav. Ki>iLdividenda ,.°tors korporacija je Ke ^tKldendo P° 75c na H-1 Inesece. Lansko le- |^owldenda p0 25c. Ge- ' korporacija name- M Hi|0Ja4iU 3,600,000 novih. 2 ______„__AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 9, 1939 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ___Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 8d, 1878. •83 No. 33, Thurs., Feb. 9, 1939 Sporazum med Italijo in Jugoslavijo Svetovno časopisje jc bilo zadnje čase polno vesti glede sporazuma, ki je bil narejen med Italijo in Jugoslavijo. Ta sporazum je odstranil eno vojno nevarnost in dal podlago boljšemu gospodarskemu napredku Jugoslavije, o čemur smo že tozadevno komentirali. In kaj misli vplivno slovensko časopisje v domovini' o tem sporazumu, nam spričuje pred-stoječi članek, katerega ponatiskujemo iz velikega slovenskega dnevnika "Slovenec." Članek se glasi: Sestanek med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in našim ministrskim predsednikom dr. Stojadino-vičem v Belju je imel velik odmev po Evropi. Tvarina sama, ki so jo na tem posvetu obravnavali, in izredne mednarodno politične okoliščine, ki so že v naprej sestanku v Belju dale posebno obeležje, so ta gododek postavile v ospredje evropske politike. A tudi italijanskemu tisku, ki je v Jugoslavijo poslal izbero svojih najbolj uglednih in najbolj zanesljivih tolmačev italijanske politike, gre zasluga, da je bila beljska konferenca mnogo bolj izpostavljena žarometom javnega mnenja, ko katerakoli druga podobna konferenca v zadnjem času. Italijanski tisk je namreč čisto svobodno in v vseh podrobnostih na doigo razlagal, o čem se oba državnika razgovarjata, kakšni predlogi bodo padli in kaj vse pričakujejo od uspešnega poteka njunih razgovorov. Tudi uradno poročilo, ki je izšlo v nedeljo, je bolj gostobesedno ko druge-krati in odpira nekaj jasnih pogledov v bodočnost. Uspeh beljške konference bomo torej najbolj verodostojno ocenili, če se bomo držali navedenih virov. Italijanska diplomacija, ki jo v bližnji bodočnosti čakajo hude naloge v Sredozemskem morju, kjer tli spor s Francijo, hoče biti pripravljena, da ob pravem trenutku osredotoči vse svoje sile reševanju tega spora. Zatorej je umljivo, da si z veliko poudarjeno doslednostjo prizadeva, da bi, oslo-njena na svojo nemško zaveznico, pravočasno spravila v red vse napetosti, ki obstojajo, če se smemo tega izraza v tej zvezi posluževati, za njenim hrbtom na velikem srednjeevropskem in južnovzhodnem zaledju. Na tem prostoru hoče Italija imeti občutek popolne varnosti, kadar bo prišla ura za nastop v Sredozemlju. Konferenca v Belju je eno izmed najvažnejših, lahko rečemo osnovnih poglavij tega obsežnega pomirjevalnega dela. Iz virov, ki smo jih navedli, lahko posnamemo, da so bili razgovori med italijanskim in jugoslovanskim državnikom razdeljeni v dvoje ločenih področij, v politično in gospodarsko. Medtem ko se v političnem delu državnika nista bavila zgolj z odnošaji med Italijo in Jugoslavijo, so na gospodarskem polju razgovori ostali več ali manj strogo v okviru odnošajev med obema državama. Na političnem polju je Italijo najprej zanimalo, kakšno stališče Jugoslavija zavzema do velikih mednarodnih vprašanj, ki razdvajajo velesile. Na primer do sredozemskega spora ali do borbe proti komunizmu ali proti fašizmu. Izkazalo se je, da Jugoslavija svoje dosedanje mirovne črte ni spremenila in da se še vedno prostovoljno odreka vsakemu vmešavanju v spore med velesilami, pa naj bodo politične ali duhovne narave, kajti njena želja je in ostane, da- z vsemi narodi, ki njen obstoj priznavajo in njeno nedotakljivost spoštujejo, živi v mirnem sožitju. V duhu te svoje miru posvečene politike pa je naravno, da Jugoslavija želi, da bi tudi njena meja nasproti Madžarski dobila enaka varnostna jamstva, ki jih je dr. Stojadinovičeva vlada oskrbela na vseh drugih mejah. Italijanski zunanji minister, ki je bil šele pred kratkim na obisku v Budimpešti, je bil v stanu sporočiti, da je Madžarska na to pripravljena. Konferenca v Belju je s tem zapisala že svoj drugi uspeh, ki bo dobil javni izraz v prijateljski pogodbi, ki jo bosta kmalu Madžarska in Jugoslavija podpisali. — Italijanska mirovna prizadevanja v svojem podonavskem zaledju pa še zelo moti tudi napetost med Madžarsko in Romunijo. Treba jo je odstraniti in vzajemno posredovanje Italije in Jugoslavije bi moglo to doseči. Pri Madžarih bi pomirjevalno vplivala Italija, pri Romunih pa bi pomagala prijateljska Jugoslavija. Italijanski zunanji minister je ob povratku koma; prikrival svoje veselje, da se bo tudi to delo posrečilo, kar bo predstavljalo že tretji uspeh beljskega posveta, po katerem smemo reči, da je srednja in južnovzhodna Evropa odločena, da ohrani mir, če tudi bi se drugod po svetu pojavile kakšne vojne nevarnosti. Nadalj-ni zunanjepolitični obiski italijanskega zunanjega ministra, ki ga bodo peljali v Berlin in v Varšavo ter morda v kratkem tudi v Bukarešto, bodo to zavest le potrdili. Na gospodarskem poiju pa sta oba državnika pretresala vprašanja, ki se tičejo le Italije in Jugoslavije, kajti tukaj prijateljski sporazum še ni izčrpal vseh možnosti koristnega sodelovanja. Italijanski listi vedo povedati o obsežnih načrtih, ki so bili obravnavani. Tako na primer je znano, da je Italija pripravljena posvetiti pol milijarde lir za to, da bi se njen izvoz v Jugoslavijo okrepil, v prvi vrsti izvoz avtomobilske industrije, strojev, kemikalij in riža. Pripravljena je krepko sodelovati pri gradnji cest in železnic. Nasprotno pa hoče tudi povišati količnik jugoslovanske klavne živine in lesa za uvoz v Italijo. Okrepitvi gospodarskih odnošajev naj služita mešani italijansko-jugoslovanski trgovski zbornici, ki bi se istočasno ustanovili v Rimu in v Belgradu. Italija je pripravljena sodelovati pri razmahu turizma in hoče po zgledu nemškega prometnega urada v Belgradu organizirati svoj prometni urad "Italia," ki naj bi vodil vso turistično ] propagando, medtem ko bi Jugoslavija imela podobne ustanove v Italiji. Grof Ciano je pri odhodu iz Jugoslavije dejal, da bodo tudi gospodarski sklepi kmalu znani javnosti, ki na nje seveda z radovednostjo čaka, ker bodo v marsičem spremenili pogon gospodarskega razmaha v obeh smereh, posebno še, če se uresniči napoved tiska, da bi se v Trstu mogla organizirati jugoslovanska svobodna luka. Posvet v Belju je bil torej plodovit tako na političnem kakor na gospodarskem polju. Italija si je brez novih pogodb v okviru prijateljskega ozračja politično zavarovala svoje srednjeevropsko zaledje in se hoče tudi gospodarsko tako močno predstaviti, da je ne bi moglo izpodriniti nobeno drugo tekmovanje. Jugoslavija pa si je v Belju ponovno priborila naslov, da je steber miru v razburkani Evropi. • » —♦ » •-m m m • 0 » • » ♦ ♦ • » * 1 » 1 BESEDA IZ NARODA -...................... Zlata poroka v Newburgu t0^e bi;° treh letih * V zakonu se jima je rodilo Ako imamo izvanreden dogodek v družini, posebno, če je razveseljiv, smo ga veseli. Ako se kaj zanimivega pa veselega prigodi v naselbini, smo tudi veseli in dogodka željno pričakujemo. Tako tudi z veseljem pričakujemo zlate poroke, katero bosta imela John in Ana Maver v cerkvi sv. Lovrenca v soboto ob desetih dopoldne. Ker je družina Maver tukaj zelo spoštovana, je prav, da nekoliko več spregovorimo o njej. John Maver se je redil 13. decembra 1864 v vasi češnjice, fa-ra Zagradec pri Žužemberku. Pri hiši se je reklo pri Matišetu. Imeli so za pol grunta posestva. Oče mu je umrl, ko je bil Janezek star šele 15 let. Mati je ostala vdova in on, kot edini sin, pa še dve sestri so oskrbovali posestvo. Mladi Matišetov Janez se oprime z vso mladeniško vnemo dela na gruntu ter je v delu dorasel v prav krepkega mladeniča. Ker je bil edini sin posestni-ce vdove, je bil vojaščine prost. Ker je bila mati slabotnega zdravja, mu ob neki priliki reče: "Oženi se moj sin!" : Janez je to rad slišal, ker je sprevidel, da je na gruntu neobhodno potreba gospodinje. In letos 12. februarja bo poteklo 50 let, odkar sta si v župni cerkvi v Zagradcu obljubila zakonsko zvestobo do smrti. Fo enoletnem zakonskem življenju mu umrje še mati. Oblasti se pa tedaj domislijo, da sedaj, kc nima matere več žive, bo pa dober za vojaka in dobi pozivni listek, da naj se zglasi v sodniji, da izpolni vojaške dolžnosti. Janez si pa misli: če moram zapustiti ljubljeno ženo in iti k vojakom, kjer plačujejo le šest krajcarjev na dan, bom šel pa rajši v Ameriko, kjer plačajo več. In tako se odpravi zdoma, toda mesto v vojašnico, jo mahne kar naprej in gre tako dolgo, da pride prav v Ameriko, kjer se bolj veselo živi kot pri vojakih. Prišel je v Cleveland, v New-burg, kjer živi s svojo dobro družino še sedaj. Vsa družina je strogo katoliška. Mr. Maver je član ustanovnik društva Najsv. Imena, ustanovnik društva sv. Alojzija, ustanovnik društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ. Prvo je spadal k fari sv. Vida kot drugi tukaj živeči Slovenci. Ko se je pa ustanovila fara sv, Lovrenca, je bil Mr. Maver eden prvih ustano-vnikov fare. Zdaj, ko gre že v 75. letoi starosti, pa| je še čil in v tovarni opravlja delo. Mati Ana se je pred zakonom pisala Polončič. Rojena je bila v Žalni pri Grosupljem. Starši so še v njeni mladosti kupili posestvo v češnjicah pri Zagradcu. Njen rojstni dan je na sv. Ane 26. julija 1867. Poročila se je 12. februarja 1889 z Matišetovim Janezom v farni cerkvi v Zagradcu. Ves čas živi kot vzorna katoliška žena in mati. Oče ji je.umrl pred 40 leti, mati pa v vojnem času. Tukaj pa še živi sestra Helen Kravcar. Brat Anton Polončič je umrl pred več leti tukaj v Newburgu. Ko si je njen mož prihranil v Ameriki toliko denarja, da si je omislil svoje ognjišče, ji je po-slal karto, da je prišla za njim enajst otrok, štirje so umrli, sedem jih še živi, Mary, poročena Martinšek, Frances, poročena Tabernak, Rose, poročena Krese, Ana, poročena Kuhel. Sinovi so pa John, Anton in Ralph, ki so vsi poročeni. Vsi otroci so vzgojeni v katoliškem duhu, kar gotovo veseli dobre starše v njih starih letih. In v soboto ob desetih dopoldne bosta po v cerkvi sv. Lovrenca, kjer sta dobivala ves čas tolažbo pred tabernakljem in pri ob-hajilni mizi, obljubila in ponovila, kar sta storila pred 50 leti. Vse farane fare sv. Lovrenca se prosi: pridite k zlati poročni maši, da napolnimo cerkev in se z zlatoporočencema veselimo ter Bogu zahvalimo, da je slavljen-cema dal dočakati zlati jubilej. Zvečer se pa pridružimo svatom v dvorani SND na 80. cesti. Med povabljenimi bo mnogo gostov, odličnih oseb, kar bo gotovo še povečalo slavnostni večer. Vama pa, draga slavljenca, zlatoporočenca, kličem: Bog vaju je obdaril z velikim bogastvom, to je, da so vajini otroci lepo vzgojeni, da delaj o| čast vsjem newburskim Slovencem in ker sta tako srečna, da sta dočakala zlato poroko, naj še nadalje čuva in vaju varuje ter tudi vajino družino. Naj vama da dočakati v zadovoljnosti še biserne in de-mantne poroke. Kadar se bo pa Vsemogočnemu dopadlo, da vaju pokliče v nebeško domovino, da naj bo za vas v nebesih pripravljen zlat prestol. Jacob Resnik. Revček Andrejček Gotovo je že vsak poskusil iskati srečo tako, kot si je sam predstavljal, da jo bo našel najprej in po najbližji poti. V nedeljo 12. februarja ob treh popoldne bo mladinski pevski zbor Slovenskega doma na Holmes Ave. priredil koncert. Takoj po koncertu pa igro "Revček Andrejček." Prireditev bo v Slovenskem domu na Holmes Ave. V tej igri bo revček iskal srečo na cesti, ko se je napotil v svet od svoje matere. Vprašal bo lepo mlado dekle, če je ona tista iskana sreča. Vprašal bo gospo iz mesta, da-li je ona to, kar išče. Vsi so se čudili, da oni niso to, kar išče. Po dolgem iskanju v gozdu najde berača, sedečega na drevesnem štoru. Tega se ne upa vprašati, kako bi našel srečo, ker misli, da je naletel na razbojnika. Revček Andrejček se ves trese od strahu, pa ga berač potolaži, naj se ne boji ter ga vpraša, kaj išče po gozdu sam. Fantič mu pove, da išče svoje želje. Pridite prihodnjo nedeljo v Slovenski dom na Holmes Ave. in slišali boste, kako berač razlaga Andrejčku o sreči in kako bo res našel srečo. Vstopnina bo samo 35 centov za vse popoldne in zvečer, dokler boste hoteli biti v zgornji dvorani. Igrali bodo bratje Krištof. Ivan Kapelj, predsednik. "DVA PARA SE ZENITA" Videti je, da letošnja zimska sezona ni nič kaj naklonjena našim narodnim pesimistom, tistim rojakom namreč, ki tako radi tožijo in tarnajo o naši mladini in pridno prerokujejo našo skorajšnjo narodno smrt. Naše oderske predstave v tej sezoni so nekaj razveseljivega: dramatika je v bujnem razcvetu, naša tu rojena mladina se marljivo udejstvuje v njej. Zadnje tedne sem videl kar tri prvovrstne predstave: dramo "Župnik iz cvetočega vinograda" (Svetovidski oder), "Za narodov blagor" (dramsko društvo "Ivan Cankar") in preteklo nedeljo igrano veseloigro "Dva para se ženita." To slednjo je v Narodnem domu na 80. cesti pod pokroviteljstvom društva Sv. Rešnjega Telesa vpri-zorila skupina igralcev, ki so bili po večini člani nekdanjega dramskega društva "Krke." V tej igri je bila sleherna izmed desetih vlog oddana res pravemu, veščemu igralcu, kar je seveda zasluga izvedenega režiserja Rev. Julija Slapšaka. Igra "Dva para se ženita" je od začetka do konca pravcata serija resnično komičnih izrekov, zapletljajev in epizod, tako da je koristno za zdravje, če se človek že nekako sredi drugega dejanja s silo vzdrži pre-burnega smeha. Igrali so jo tako naravno, spontano in v tako živahnem tempu, da ni bilo v primeroma dolgi igri niti enega samega dolgočasnega trenutka. Bila je sicer tu pa tam kaka jezikovna hiba, ki pa bi se zlahka dala odpraviti s ponovno vprizoritvijo. Posestnika Pajnika je igral naš stari oderski znanec Frank Snyder, česarkoli se France loti, pa naj igra ali poje, se on preda svojemu poslu z dušo in telesom. Tako tudi v tej vlogi. Prikazal nam je tip gospodarja, ki v svoji hiši igra drugo violino, žena pa prvo. Njegovo ženo, Katarino, je igrala samozavestno in z odličnim temperamentom Mrs. Agnes Žagar./ Prijetno nas je presenetila Miss Mary Strekal v vlogi hčere Metke tako radi naravnih kretenj kakor tudi radi njene lepe slovenske izgovarjave. Snubača Svetlin (Joseph šu-šteršič) in Balon (John Kaplan) sta bila izvrstna. Prvi je predstavljal mladega, pretkanega mestnega lahkoživca, drugi pa starega, šepastega kori-stolovca. šušteršič je izgovarjal imena raznih ameriških in drugih plesov po slovensko, kar je bilo zelo učinkovito (Tango, Charleston, Fox-trot, Lambeth Walk). Mojstrsko, kot vselej, nam je podal vlogo hlapca Bobka Thomas Mervar. Da on igra, je prav za prav premalo povedano, kajti on vlogo naravnost kreira. Imeniten je bil v sceni, Očetu v spomin Dolgi dve leti je že, kar si zatisnil svoje oči in pustil mene, Tvojega najmlajšega otroka brez očeta. Hudo mi je bilo, dragi oče in zelo Te pogrešam. V nedeljo 29. januarja smo Kanarčki imeli zopet svoj koncert. Vedno si bil vesel, ko si videl, da grem na vaje, da bi se naučila slovenščine tako, kot je najbolj pravilno. In še sedaj hodim, če bi mogli, dragi oče, pogledati v moje srce in bi videli, kako ponosna sem, da sem že drugo leto predsednica tega našega zbora, čeprav sem že izpolnila šestnajsto leto, pa je še vedno moje največje veselje peti pri Kanarčkih. Vem, če bi še Vi živeli, dragi oče, da bi bili tegat veseli. Na koncertu sva peli z mojo prijateljico Julko Bartol v du-etu Vašo ljubljeno pesem "Bledi mesec." Hudo mi je bilo, da me niste mogli slišati. Ves čas sem mislila na Vas in tudi pesem sem pela Vam v spomin. Nikdar, dragi oče, ne bom pozabila na Vas in pridno bom hodila na vaje h Kanarčkom, kamor ste me Vi vpisali in pošiljali na vaje, da bi se dobro naučila slovenščine. Na 5. februarja je minilo dve leti, kar ste se poslovili od mame, sestre in mene. Teh par vrstic sem namenila Vašemu blagemu spominu. Za večno Vaša ljubljena Albinca Kodek. Pozor! Pust je že skoro tukaj, zato ste člani in članice društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ vabljeni, da se vsi udeležite veselice, katero bomo imeli v soboto 1.1. februarja. Vsak član in članica mora plačati vstopnico, pa naj pride na veselico ali pa ne. Tako je bilo sklenjeno na glavni seji. Zato je boljše, da pridete in se malo razvedrite ter poveselite vsi skupaj. Zato bomo pozabili vsaj za tistih par ur naše vsakdanje skrbi. Prav prijazno vabimo tudi naša sosedna društva. Kakor sem slišala, se nam obeta prav vesela zabava. Veselični odbor je obljubil, da bo imel vse dobrote tega sveta na razpolago in tudi Predpustna veselica Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos člani in članice društva Cerkniško jezero št. 59 SDZ priredili veselico, da se snidejo rojaki iz cerkniške okolice in njih prijatelji enkrat na leto ter si oživijo spomine mladih let. Ker bo ta veselica na predpustno soboto, se bo marsikdo spomnil na maškare in Kurenta, katerega so cerkniški fantje tako slovesno pokopali vsako leto na pustni torek. Običajno se je pokopalo Kurenta oziroma vrglo v vodo z mostu pri Farbarjevi ali pa Kunčevi strani. Posebno so imeli pri tem obilo zabave otroci, katerih se je nabralo ko listja in trave. Metali so kepe v maškare in jih dražili. Seveda je po-ganjač z bičem marsikaterega vjel in mu jih naložil. Neporočena dekleta so pa tisto noč skrbno pazila, da bi jim tisto noč kdo ne prislonil na hišo slamnatega moža. Odbor je pripravil veliko lepih nagrad za maske. Posebne 3515 E. 81st St. MlchW1 -Dnevna in nočna postrežba- krofov ne bo manjkalo. Slišala sem, da bo ena naših članic plesala tap dance. Zato je tudi vsa naša mladina vabljena. In kdo pa ne pozna našega Louis Trebarjevega orkestra? Kadar on zaigra, oh, kako se to vrti vse, staro in mlado. Le pridite, ne bo vam žal. Se bomo tako vrteli, da se bo vse kadilo, pa tudi kakšno lepo bomo zapeli za predpust. Pozdravljeni in na svidenje v soboto večer v S. N. Domu na St. Clair Ave. Mary Stanonik, blagajničarka. --o- Pazite se napačnih ^ Ljudje dostikrat nasedejo ponudbam ** (fi pogrebe. Mislijo, da se dobi poceni pogre° j grebnikov, ki naglašajo navidezno nizke c® jfi'j Tc je napačno. Pravi pogrebnlk zahte ^ z, ceno za vse vrste postrežbo, kar je odvisn ceri .. in razmer njegovih klijentov. Slepo niz . d* samo tam, kjer je površna postrežba in s ,„ slabša blago. _ ce(i J Mi radi pojasnimo podrobnosti Kfttff postrežbi. So ravno tako ekonomične kot firme, ,.i ima enake standarde. _ — LOUIS ferfolia SLOVENSKI POGREBNI^ J v kateri si v zrcalu ogm obraz. Ko pride do ust, vi, da so mu prevelika, da h vsekakor gobec—kot kak1 žavnik. Ta krilatica je sevf vzbudila med občinstvom ha. Marijanca (Mrs. SoP Sever) mu je bila ljubka vahna ljubica. Strica Jurija je predsta« Frank Gliha. Bil je sočuten? sredovalec med ljubimci, ^ pa. izrekel tudi marsikaj nauk. Zelo primerna je vloga za našega Franceta- • je njemiv mirno kramljajo«1 digarski ton nekaj priroje^' Zelo nam je ugajal ^ Smrdel kot ženin Janko, je to krajša vloga, a je v J kot postaven, čil, krasn® formiran vojak znatno mogel k slikovitosti igre' . bro je zadela svojo kratk" go beračice naša mlada j Anna Gliha. Ob vseh teh izredno homatijah pa ima igi'a , para se ženita" tudi ost, ki nam kaže blodnje'^ ke nevšečnosti, v katefe. morejo zapeljati razni Pref ni moderni izmi. Igra i1113 poleg vsega drugega tudi1 jen pomen in zasluži, da čimprej ponovili. Dvorf" bila nabito polna dobvov0 ga občinstva. Gospodu Juliju in vrlim igralcem vse priz"8 ^ tople čestitke! tr nagrade pa so določene * ( lepšo, najpomenljivejšo gršo masko. Veselica s« soboto 18. februarja v S- ^ mu na Waterloo Rd. K1* I izvrstna godba, da se samo plesalo. Vstopni"8 mo 35 centov. To je zadnja sobota P1^ stom. Pridite maskira111' , prav pošteno naplešete, ^ veselite in odnesete e"0^ nagrad. Vstopnice se članih društva ali pri v dvorano. Cerkničani in rojak' $ lice: Meniševci, Jezei'c1'. hovci, Dolenjci, Gorenj kovci, pridite! če sems ^ kako vas izpustil tafl1 ^ Cerknice, pa naj se P1"^; žit na veselico. Bom Pil , bolj previden. Vsi Sl J vljudno vabljeni na to posebno pa člani Slovei^f , brodelne zveze. Na John R"'' \L PB1M0RJ' fjr' —Težka nesreča —' '■ nuara 1939. — V tov^i "Gaslini" se je dne 7 dila težka nesreča, ' f tevala dve smrtni i delavci prenašali vreC J na iz enega oddelka ^ t drugega, se je nen»d°^ j la visoka vrsta vreč 1 ji pala pod seboj delali ba Medico starega 60 (ji li delavci in rešilna P ju takoj odkopali, t0 ^ notranjih poškodb ko j mrtva. NaključJ6 y lo, da se je nesreča baš v trenutku, ko stfl čala svoje delo. AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 9, 1039 _____g mo, da vse pošiljate na naslov: G. Onič Davorin, predsednik gradbenega odbora in župan občine Ribnica na Dolenjiskem. V Ribnici na Dolenjskem, dne 23. januarja 1939. --o- Februarska številka mesečnika "Novi Svet" Koncem tega tedna izide februarska številka mesečnika "Novi Svet" s sledeče; vsebino: "Rusija — oživljenja" (uvodni članek). "Pregled" (raznih dogodkov). Jcs. Šimenc: "Okultizem, me-diumizem in spiritizem." "Kemija in človek." J. M. Trunk: Tihe ure — "Za koga gre?" J. M. T.: "Iz narave." "Poletno spanje živali." Iv. Zupan: "Tri svečke." Rev. George Kuzma. E. Souvestre: "Stric iz Ameri- AMERIŠKI PRILJUBLJENI TRENUTEK Po nemškem izvirniku K. Maya Slovenski Pijonir. "ženin." J. J.: "Pohlep zapeljuje." "Kako nastane kliše." Dom in zdravje: Dr. R. P. Zaletel : "Razvoj raka na koži." Dr. J. W. Mally: "Pojav prvih zob." "Zima bo izginila?" T. Brdar: "Velika ljubezen" (roman). Mesečnik "Novi Svet" izhaja vsaki mesec okrog 15. v mesecu. Onim, ki bi si zanimali za lanski ali prvi letnik, jih še lahko dobe, dokler traja založba. Letnik (12 zvezkov) stane $2.00; vezan v knjigo v umetno usnje stane $3. — Drugi ali letošnji letnik bo vseboval vse skozi zelo zanimivo vsebino. Za dva dolarja na leto dobite v tem mesečniku poučno berilo o zdravju in drugih zadevah, celo vrsto zanimivih črtic in povesti in opis premnogih vaših znancev iz mladih let. List stane samo $2.00 na leto; za Kanado in Evropo $3.00. Naročnino sprejema Uprava lista in njegovi zastopniki (ce) po naselbinah. Naslov: "Novi Svet," 1849 West Ceimak Road, Chicago, Illinois. . . . Presledek, ki osveži z steklenico ledeno-mrzle Coca-Cola. Vedno jo imejte pripravljeno v vaši ledenici, doma. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY F Taragom, Španija, se je prvič po dveh letih in pol brala sv. maša. Maša je bila da- rovana na prostem in sicer zatem, lco so mesto zavzeli nacionalisti. i- (i . azmere v domovini ^ 1 J1agon do potovanja t/l.Srjg yanja sta me gnala I'itjj^'f ^ l!n v Zedinjene drža-. Pogoji za obstanek BC K ' n°go boljši in ugod- ^sJdanes. Našel bi bil Hk. . 2ek tudi v vzhodnih Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. V sredini vidite bivšega nemškega cesarja Viljema in njegovo ženo ob priliki, ko cesar obhaja SO letnico rojstva. Slavnost se je obhajala v Doornu, Nizozemska, kjer jvccsar r pregnanstvu. Slika je bila poslana po radiju v Ameriko. WINNET0U . Ali Greenhorn, titiii' i 6S' dragi bravec, kaj po- W'CkT greenh0r"? Da Nle- J'3 zel° nesPOŠtljiv in te?aZ?11' nai"avnost žaljiv za ti-• katerega se prime? lta%rneenhorn — izgovori grin-te"! %1(J,e anoieška beseda. Green i,?l em Dzelen in hora rog, v na-ak1 ^ Un»eru pa tipala, kakor jih bi'8 e to"a Prtmer polž Greenhorn ta. enovej človek, ki je še zelen, jočf i in neizkušen človek, ieWay tj a torej previdno iztego-jos« ^ Pala> da se ne osmeši. rK akonh°^n tisti' ki ne vsta_ V«i? Pride dama v družbo pa l0>,viJam sesti, je tisti, ki poz-p, Mn ajprvo hišnega gospodar- Knh šele ffospo in hčerko- vtakne naboj narobe 8 irriikl' ali Pa P°rine naj prvo , li še|e v cev in za njim kroglo # a ^ "azadnje nasuje smodni- i ', H?leši^nhorn a!i sploh ne zna o"'8 ^ 'ali pa govori književno, iip'apa 1Ce«o angleščino, gnusobe1 bgle$kmu Je yankee-english — pr^ i pa v° narečje Amerikancev— ^ lieeCel° narečje divjega zali * 'aiij e fre mu v glavo in še .81« icc,0n a Jezik. Greenhorn vidi •a11® neka vrsta maJhnih |Vol) V,Pa misli, da je opos-tli rsta velikanskih podgan, eH6' ? Je kv mulatinjo, pa misli, ian>J adr°na. Greenhorn ka-l 'Piifjg C'8arete in se zgraža nad ttllt ' Pljuva okoli sebe. j . i ®čei, 1-16(1 prismoli zaušnico. 1 \ j, dniku in ga toži, mesto H* enostavno ustrelil, ka- ^ st)0!1 Pravi Yankee. Green- ymitai02ina stopinje turkeey:a Vj^ a za medvedovo sled Wh-k>0rt:no jahto za misip- fiiitj Greenhorn si ne upa Snojih umazanih škor- 1 ]'e j.., tniku na kolena in sram i So ati juho, kot bi hropel | ičj- *adet bivol. Greenhoiln v sebni preriji ogromno lr;o,vanje, veliko kakor 6 s funtov mila in vza- 1 ^etjj °J ^udi kompas, ki pa V \n kaže vse mogoče ' Prave ne. Greenhorn HcK°Sem sto indijanskih \ k laže občeval z rdeče- f.. Qj, sv0j Prvega sreča, zaman Siorr, 2aPisnik in se prepoz-h j^J11' da ga je poslal do-|\l)01110 Pa vtaknil v žep. \ si kupi smodnika, ko 1 \ ln'vi strel, pa opazi, da semletega oglja. n. je deset let študiral % Pa lahko ravno tako j1 na nočno nebo, ne da Hil na Zvezdah, koliko je Jif,,^enhorn si vtiai,ne bowie- lovski nož, izg. bo- t v Sto ttlltC' za Pas' se zl)0" Sho>.eno' se Pripogne. 1 zakuri v taborišču na X^du tako velik ogenj, A k0 ifZa drevo visoko, pa se , elij0 ®a Indijanci najdejo in j1 • reenhorn je pač green-tistji Jtl tak greenhorn sem \ /at tudi jaz. N^n ^ ne mislite' da sem bil ' ali da sem le samo slu-J'! a mi ta priimek pri- »«th Upi xr -i- . .v ' ^ajti najodlicnejsa iti Sa ga pravega green- MJe' da r,avno njegovo prepri- X ^ ^ Vsi drugi ljudje še j11 ^ le on da ni. Sem bil tudi jaz čisto! JVt p*ePričan, da sem sil-1 ? nin izkušen človek. Saj i iti ^ftr i, i ij. 1 ' Kakcr se pravi, stu-1 študiral, in se ni- bal izpitov- Da Je še" o 4 Šo] prava in najboljša jj^1'. ki vsak dan in vsa-Hi^^l2kuša svoje učence, Tn°j mladi razum državah, pa vleklo me je na div- - ji zapad. Služil sem si kruh se-3 daj tu sedaj tam in si prislftžil i toliko, da sem dobre volje in do- - bro preskrbljen z vsem potrebnim prispel v St. Louis. Tam me je sreča pripeljala v i nekq nemško obitelj, dobil sem ■ službo domačega učitelja. In v tisto družino je zahajal mr. Henry, puškar in posebnež, ki je ljubil svojo obrt kakor umetnik svoje delo in se s ponosom imenoval mr. Henry, the gunsmith. Mož je bil dobra duša in velik človekoljub, čeprav se je zdelo da je sirovi na prve vrste in da sovraži ljudi, ker razen z omenjeno nemško družino z nikomer ni občeval in ravnal tudi s svojimi strankami tako robato in neprijazno, da bi ljudje vobče ne bili hodili k njemu, če bi ne bili njegovi izdelki res dobri, ženo in otroke mu je vzela strašna nesreča, ki pa o njej nikdar ni govoril. Iz nekaterih njegovih izjav sem posnel, da jih je izgubil pri nekem krvavem napadu. Nesrečna izguba je napravila iz 1 njega molčečega, osornega člo- 1 veka, morebiti sam niti vedel ni, : da je tak. Toda njegovo srce je ; bilo mehko in dobro in večkrat : sem videl, kako so se mu porosile ' oči, kadar sem govoril o svoji domovini in o svojih ljudeh, ki sem ; na njih visel z vsem srcem in še i dandanes visim. In ta mr. Henry je bil moja < srečna usoda. Zakaj da je ta stari mož ravno mene, mladega tujega človeka, med vsemi drugimi tako vzljubil, tega izpočetka nisem razumel. Pozneje šele mi je sam povedal. Odkar sem živel v omenjeni družini, je oešče prihajal na obisk ko prej, tako sem zvedel, poslušal pouk, po končanem pouku pa se pogovarjal z menoj in me nekoč povabil celo na svoj dem. To se še ni nobenemu pred menoj pripetilo, bilo je za mene posebno odlikovanje in čuval sem se, da nisem povabila preveč izrabljal. Mojo skromnost pa mi je skorajda zameril in še danes se dobro spominjam, s kakim jeznim obrazom me je nekega večera sprejel, ko sem ga po dolgem času spet obiskal. Niti obzdravi! ni na moj geod evening, nahrul me je: "Kje ste tičal sinoči, sir?" "Doma sem bil." "In predvčerajšnjim?" "Tudi doma." "Le nič mi ne lažite!" "Res je, mr. Henry!" "Pshaw i Taki negodni ptiči, kakor ste vi, ne čepijo v gnezdu, povsod imajo svoj kljun poleg, le tam ne, kamor spadajo!" "In kam spadam jaz, mr. Henry, če bi mi izvolili povedati?" "Sem k meni, razumete! že davno bi vas bil rad nekaj vprašal." "Zakaj me pa niste?" "Ker nisem hotel. Razumete?" "In kedaj bodete hoteli?" "Morebiti danes." "Torej pa le brez skrbi vprašajte!" sem dejal in sedel na stružnico, pri kateri je delal. Začuden mi je pogledal v obraz, očitajoče zmajal z glavo in vzkliknil: "Brez skrbi —! Kakor da bi bilo treba takega greenhorna še-lo vprašati, kadar se komu poljubi z njim govoriti —!" "Greenhorn —?" sem nagubal čelo. Kajti čutil sem se užaljenega. "Upam mr. Henry, da vam je ta beseda ušla in da je niste namenoma povedali!" "Le kar nič si ne domišljujte, sir! čisto namenoma sem jo povedal ! Greenhorn ste, pa še kak! (Dalje prihodnjič) --o- jI JosipVerlič umrl | V Ljubljani je nenadoma j umrl, zadet od srčne kapi, veletr-| gcvec Josip Verlič, lastnik pod-j jetja Krisper Coloniale. Z nje-* govo smrtjo nastaja velika vrzel . v vrstah ljubljanskega trgov-. stva, v katerih je bil pokojnik ena 1 najuglednejših in najbolj mar-. kantnih osebnosti. Glas o njego-. vi smrti se je bliskovito razširil med njegovimi številnimi znanci r in prijatelji in vzbudil med njimi , globoko žalost. r Pokojni je bil sin Sorškega po-, lja, rodil se je leta 1885 v pre-, prosti kmečki hiši v Smledniku. nZačilne črte rodu, iz katerega je , vzrastel, so ga odlikovale vse življenje: stvarno gledanje na življenje, neumorna pridnost pri delu, v globini duše pa ona značilna mehka čustvenost in zami-šljenost, ki je dajala celi osebnosti značaj plemenite dobroti j ivo-sti. Njegova življenjska pot ga ie sicer vodila ven iz sredine, v( kateri se je rodil, vendar pa stika z ljudstvom in svojo ljubljeno domovino ni izgubil nikda'r. Ta stik pa je posredovala njegova velika ljubezen in spomin na njegovo preprosto kmečko mater. Ako je kedaj kdo pohvalil to ali ono lastnost njegovega značaja, ni nikdar pozabil omeniti, da ima to od svoje matere. Spomin nanjo mu je uravnaval vsa njegova dejanja. Mati mu je vse življenje ostala učiteljica in ob- ] likovalka njegovega življenja. i Prirodna nadarjenost ljud- , stva, iz katerega je izšel, se je ) izživela pri njem v smeri trgov- ; skega organiziranja. Po dokon- ) čani nižji gimnaziji se je učil v -raznih podjetjih v Celovcu in , Ljubljani. Potem se je osamo- } svojil in njegova silna življenj- f f ka energija je naglo snovala in j kopičila obseg njegovega podjet- t j a. Pričel je z lastnim podjetjem £ v Zagrebu, nato je postal družab- r nik tvrdke Gregorc & Co. Zaklju- t čila se je njegova-pot stem, da r • dvoranico, katero zavzema de-i vet društev od preudarnih re-j šetarjev pa vse do oholih štu-i dentov, in visi se komaj umika-) jo drug drugemu. Da pa naj-. demo vsem dovolj prostora in i da se bomo lahko zbirali v še l večjem številu, smo se odlo-: čili, da postavimo nov Prosvet-i ni dom, ki nas bo družil, v ka-i terem bomo lahko prirejali se-! stanke, igre, shode. Saj kdor . le malo pozna naše prilike, se niti malo ne bo čudil, kako ži- • vo potrebo občutimo po tem domu. Saj on nam že vnaprej postaja vse: naš dom, ki bo družil nas, ki smo enakih ciljev, vere, zavesti, materinskega jezika, ki je samo slovenski. V njega hočemo položiti duhovno središče naše doline. Iz njega naj izhaja naša mladina, rodu v čast in ponos, klena in zdrava na duši in telesu. Toda naš živel j je boren, reven, boreč za sleherno ped zemlje s° kamnom. Toda tudi naš človek bo dal vse ono, kar si bo mogel utrgati od onega, kar mu skopo nudi priroda. In ko si bo on utrgava 1 od vse te majhnosti, ki je povedna za vse njegovo življenje, ko niti podpore oblasti, na katere računamo, ne bodo dovoljšnje, se obračamo tudi na vas, da združite naše Ribničane, pa tudi vse naše prijatelje, da prilože dar, ki bo zmanjševal visoko visoto šest sto tisočih dinarjev, ki bo tudi omogočal, da se bomo imeli kje sestajati vsi, ki zdaj životarimo, saj ni- ^ ti polovica članstva ne more v , dvoranico. - * Ze v pomladi pričnemo z de- ( lom, položili bomo temeljni j kamen; z delom, prispevki bo- ^ mo zraven, bodite pa tudi vi s ] svojim darom, saj ravno na začetek se nam zgrinja največ težav. [ r!7 1 Ze vnaprej se vam za poslano zahvaljujemo in prosi- ' 2 je kupil firmo Krisper Coloniale. a Dasi so bili trenutki počitka .. pokojniku vse življenje skoraj _ merjeni, pa je v zadnjem času . njegovo podjetje zahtevalo vedno j večji delež njegovega življenja. _ Plod njegovega lastnega duha ga t je začel vedno bolj vezati, vlekel _ ga je nase kot magnet in slednjič _ vsesal vse njegove' moči. Dom 2 mu je postal pisarna in pisarna j drugi dom. Napor njegovih sil je I dosegel svoj višek in sredi tega prenapora se je zrušil hipoma. Tako odhaja pokojnik iz občestva živih v občestvo mrtvih. Bil pa je na ta odhod pripravljen vse ; življenje in z globoko pobožnost-jo je obiskoval vsako leto grobo-ve svojih staršev na kmečkem pokopališču. Njegova smrt, ki zanj ni bila težka, saj je prišla nenadoma in skrivaj, pa je toliko težje prizadela njegovo družino, ženo in tri nedorasle otroke, ki jih je pokojnik globoko ljubil, j V Clevelandu, O. zapušča tri brate in sicer, brata Andreja na 23050 Ivan Ave., ter Johna in Petra, v stari domovini pa poleg svoje družine še dva brata in dve sestri. Naj bo ohranjen ranj-kerau blag spomin, preostalim pa izražamo naše globoko sožalje. -o-- Dragi prijatelji in sodelavci Oglašamo se vam iz daljne Ribnice, katere sinovi tudi prebivajo razkropljeni po državah Severne Amerike. Pogreznjena v vsakdanje skrbi, še zmerom leži Ribnica pod vedno žejno Malo in mrzlo Veliko goro. Pehajoči se za vsakdanji košček kruha, ki je skop, hodijo naši ljudje v svet: s še-gavostjo na obrazih, v srcih ] pa polni najhujših skrbi in za- i grenjenosti. Tolikokrat se se- ; »tajamo,; razgovarjamo, bori- ; mo za pravice, katere nam vse 1 bolj kratijo! Toda škoro se nimamo kje: imamo le malo ; --r()----- VELIKA NOČ V JUGOSLAVIJI Za velikonočne praznike se dosti tujercdcev vrne v domovino, da ponovne vidijo svoje sorodai-ke in prijatelje. Prijetne sanje o obisku znanih prostorov, spomini na prejšnje dni, preživele v mladostni družbi, vse to se lahko potniku uresniči, ako se udeleži enega velikonočnih izletov, ki jih bo priredil Hapad-Lloyd. Lloydov ekspresni parnik "BREMEN" bo odplul dne 29. marca, dočim bo pa Hapag parnik "DEUTSCHLA ND" zapustil New York 30. marca. Oba parni-ka bosta dovolj zgodaj v evropskih pristaniščih, da bodo mogli potniki pred Velikcnoejo dospsti na svoj cilj. Važno za potnike namenjene \ Jugoslavijo Na meji Jugoslavije (na postaji Jesenicah ali katerikoli drugi obmejni postaji) mora vsak potnik povedati jugoslovanskim oblastim, koliko denarja ima pri sebi (bodisi v gotovini ali v čekih), nakar zastopnik oblasti zapiše v potni list ali na poseben listek, koliko denarja je rekel, da ima. Ta dokaz je absolutno potreben, kajti brez njega potniku ni mogoče pri odhodu iz Jugoslavije kupiti železniškega voznega listka v katerikoli kraj izven jugoslovanske meje in tudi paro-brodne družba ga ne more kupiti zanj. Ta dokaz tudi omogoča potniku, da vzame s seboj ves ne- potrešeni denar. -- Priznanje gen. Franca od strani amerike vlade .Washington, 8. feb. — Državni tajnik Hull je danes izjavil napram časnikarskim poročevalcem, da ne more ničesar definitivnega povedati glede priznanja nove španske vlade od strani Zedinjenih držav, čas še ni ugoden, je dejal tajnik Hull, in pričakuje se na-daljnega razvoja dogodkov.. ZAHVALA ČITALNICE Slovenska narodna čitalnica, katera se nahaja v S. N. Domu na St. Clair Aye., Cleveland, O., se želi tem potom javno zahvaliti cenjenim urednikom ameriškq-slovenskih časopisov in publikacij za redno pošiljanje njih listov v čitalnico in to brezplačno. Posebna zahvala in priznanje gre sledečim časopisom : Ameriški Domovini, Enakopravnosti, Prosveti, Glas Naroda, ki so dnevniki. Nadalje sledečim tednikom: Nova Doba, Napredek, Glasilo KSKJ, Naprej, Proletarec, Jugoslovanski Obzor in Glas SDZ. Enaka zahvala gre tudi mesečnim leposlovnim revijam: Cankarjev Glasnik, Ave Maria, Mladinski List in Zarja. Vsem gori navedenim časopisom in revijam se še enkrat iskreno zahvaljujemo za njih požrtvovalnost, katero izkazujejo napram čitalnici. Upamo, da kakor ste vršili svojo narodno dolžnost napram čitalnici v preteklosti in ji bili lojalni, da ji boste ostali zvesti tudi v bodoče. Z narodnim pozdravom, Anthony Kess, tajnik. MALI OGLASI Naprodaj je jako dobro idoča grocerija in konfekcijska trgovina v naselbini. Izvrstna prilika za podjetnega rojaka. Za naslov vprašajte v uradu tega časopisa. (33) V najem co da stanovanje šest sob. Vprašajte pri John Gornik, 6217 St. Clair Ave. Tel. HE-2395. (Febr. 2. 4. 7. 9. 11. 14. 16. 18) Delo dobi dober in izurjen mesar v jako zaposleni okolici. Zglasi naj se na 737 E. 152nd St. Tel. Liberty 9585. _(35) V najem se da pošteni družini štiri sobe. Vprašajte na 702 E. 156th St. (Febr. 9.11. 13) Delo dobi mesarski pomočnik, samo za pomagati • cb sobotah. Za naslov vprašajte v uradu tega časopisa. (35) 4 AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 9, 1939 sal to pesem. Kardov je sumil nekegar dega študenta, duhovite^ nadarjenega mladeniča, il!! terega so bili njegovi ponosni, ker je bi) njih°v ni sin. Imenoval se je Ale^s-1, Dreponov. Kardov je bil prepriča'1 je on pisal pesem, toda naj ga pripravi do Pr% Kardov je našel pot> že tedaj dokazal njegov'0' jačnost, (Dalje prihodnjič) ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in ši izberite vzorec papirja in črk. Joe Louis, svetovni prvak v rokoborbi in John . Arizone, sta se nedavno sprijela v Neto Yorku. Zmag Lauis, ki je pobil nasprotnika no tla v dveh minutah NAJVEČJI . Fred Okšen in Doris Wickenkamp iz Chicago, 1 največja prijatelja, ko je bila vzeta ta slika. Danes Pa kle blizu, smrti, ker jo je fant namlatil s kladivom, ke zvečer ven z drugim fantom. SLOVENSKI DNEVNIK Kraška kamnoseška obrt 15307 Waterloo Rd. (V ocadjn trgovine Grdlna & Sona) EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV čez gladko, solnčno j^r JUŽNO PROGO Y "Južno stran Atlantika" i najhitrejša direktna črta Zagotovite si popolno veselje morskega potovanja, i®" berite katerikoli laSki parnik ter »e radujte gladke, sončne JUŽNE POTI, ki vam jo nudi za popolno razvedrilo, >n udobnost. Vabljivo in zdravo gibanje, počitek ali igre sončnih krovih vas storijo sveže in krepke ter vam omogočijo, da se radujete vse vožnje do vafie krasne domovine* Parniki Italijanske črte nudijo neprekosljive udobnost', vljudnost in postrežbo. Vulcania Saturnia Naravnost v Jugoslavijo 25. fe1>., 1. aprila, 15. aprila Rex Conte di Savoia Roma čez Genovo 4. marca, 11. marca, 25. marca, 8. aprila Za informacije in rezervacije se obrnite na katerikoli® pooblaščenega zastopnika ali na naš urad Italian Line: 1000 Chester Avenue Cleveland, Ohio Frank Rich in Frank Klun E. 61ST ST. GARAGE Se priporočamo za popravilo in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. __ VLOGE v'tej posojilnic srffim?^. so zavarovane do A5000 P® Federal iT!.»B Savings & Loan I'fjJHjlNfljI^) Insurance Corpo-»V^.iV/J' ration, Washing-ton, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan.Co. 0238 St. Olair Ave. HEnd. 6070 Skrivnosti ruskega carskega dvora ■"■■ssnHMMMHaMMaaMMaBnawi ROMAN —[Vedno sem se bala smrti,— odvrne ena, — ker mi je življenje vedno nudilo vse radosti in vži-vanjc. 'ioda smrt, ki mi jo boš ti nudil — mi bo sladka!, . .—-Naj umrem v tvojem naročju, Izidor. On jo je gledal in ni razumel, da se Fedora ne boji. Mladenič, ki ga je strast pri-tirala do blaznosti, je postajal vedno bolj nesiguren. —Kaj pomeni to, Fedora? — reče on. — Kaj pomenijo .tvoje besede ? —A!i ne razumeš ? — zašepeče ona, — kako me je mučilo hrepenenje po. tetyi ? Izidor, ne kimaj tako neverjetno, z gjavo. ■—Ali si v resnici hrepenela po meni? — vpraša on. —Prisegam ti, da ne lažem, verjemi mi, resnico govorim. —Ne sramujem se, da ti to priznam! — odvrne Fedora Bo-janevska. Noč in dan me je mučilo hrepenenje po tebi. — Cesto sem premišljevala, ali ne bi odpotovala v Pariz. Toda nisem mogla odpotovati, ker so me vedno opazovali. Izidor je nekaj minut res mis- 1, da ga ta žena ljubi. Toda nate jo je spregledal. Vedel je, da je Fedora spretna igralka in da so vse nj^ne prisege krive. Igrala je komedijo samo da se reši. — Motiš se, draga moja! — rpče op in se odločno osvobodi njenega ,.objem?}.' — .Nisem /več oni lahkqverni mladenič, ki je pred neka.j. meseci klečfil pred teboj in vsaki tvoji besedi verjel kakor v ev^ngely. Sedaj vem, da lažešj —Ne zahtevam od tebe, da mi ver j arises f' — vzklikne Fedora jn se mu vrže na prsa. — Hočem samo, da me ljubiš — oh, ljubi rr^e, — ljubi me — poljubljaj me! Ona objame njegov vrat, ter potegne njegovo glavo k sebi. On pritisne svoje ustnice na njene. Fedora je vedela, da je to najboljše sredstvo. Ni govorila z besedami, temveč s poljubi. A ti so ga prepričali. Izidor je naposled verjel njenim' besedam, verjel ji je, da ga ljubi in da je hrepenela po njem. —A sedaj ljubljeni moj, — reče Fedora, — sedaj ti bom dokazala, kako sem ti zvesta. Pripravljena sem iti s teboj iz Petrogra-da. Oslobodila se bom svojih okovov. —A kakšni so ti tvoji okovi? — vpraša Izidor. —Ali ti smem zaupati ? — zašepeče lepa žena. —Lahko! — odvrne mladenič. — četudi sem izdal svoje tovariše, sem storil to sahio radi ljubezni do tebe. Ona položi svojo lepo roko na njegove ustnice, da omolkne. —Vem, — odvrne ona, — vse mi je znano. Toda poslušaj, kaj .ti imam povedati. Jaz sem taj-!na agentica petrogradske policije. Dolgo časa sem imela v svojih rokah usodo mnogih ljudi in mnogo odličnih ljudi sem uničila. Sedaj sem postala bogata in nočem biti še dalje sužnja Kardo-va. Osvoboditi se hočem od njega. —Pobegniva v Pariz! — reče on. —Ta predlog mi ugaja. V Parizu se bova lahko skrivala vsaj nekaj časa. A ako naju izsledijo — saj svet je velik. Pripravljena sem oditi s teboj preko oceana in poiskati s. teboj v Ameriki lovo zavetje. Izidor je ves srečen poslušal Fedorine besede. Obljubljale so mu prekrasno bodočnost, kakršno si je predstavljal edino v svojih najdrznejših sanjah. —Ne bova se več ločila, — reče on. — Ostala bova skupaj, dokler ne odpotujeva. Fedora zamišljeno povesi glavo. —Bila bi srečna, če bi lahko ostal pri meni — reče ona, — toda jaz trepečem, da se ti ne bi zgodila kakšna nesreča, ker pri meni nisi varen. —Tajna policija prihaja v mojo hišo, a ako te najde. — potem si izgubljen, ljubljeni. —A zakaj se ne bi podala takoj na pot? — vzklikne Izidor. — Potrebujem tri dni, da uredim svoje stvari. -—Tri dni? — zašepeče on. — To je dolgo za moje hrepenenje; — Tri dni rrioraš potrpeti, ljubljeni, — zašepeče Fedora, — a potem bom popolnoma tvoja. Ona se privije' k njemu in ga pogleda s svojimi prekrasnimi čarobnimi očmi, katerim se mladenič ni mogel upreti ter pristane na tridnevni rok. —A sedaj pojdi, dragi moj! — reče ona. — Pusti me samo, moje srce je polno, biti hočem sama, da se lahko zberem. —A kedaj smem zopet priti? — vpraša on. Fedora je premišljala'. Ni mogla preprečiti, da se ne bi zopet sestala. — Pričakujem te jutri v tem času. —Dobro, — jutri v tem času, — vzklikne on ognjevito. — Pusti okno odprto, ljubljena, da bom lahko prišel k tebi kakor danes, , On jo pritegne k sebi in strastno objame. Nato pohiti iz sobe in gre po isti poti, po kateri je prišel. Skozi okno skoči na verando, a od tu na vrt. Kardov je ležal tu tako, kakor ga je pustil. Ni se mu še posrečilo osvoboditi se vezi in odstraniti robca iz ust. Besno in poln sovraštva je gledal Izidorja, ki se je porogljivo smejal. —Ali vam je hladno, dragi moj prijatelj? Kardov se jg poskušal dvigniti; on dvigne roki, kot da ga prosi milosti, toda mladenič ga sune nazaj v sneg ter odide. Kardovov položaj je bil strašen. Vedel je, da bo živel samo še kratko časa, ako mu ne pride slučaj na pomoč. Dihati je mogel samo skozi nos, ker je imel v ustih robec. Preklinjal je trenutek, ko se je odločil vrniti se v vilo, preklinjal je tudi Fedoro, ki jo je dolžil svoje nesreče. Pred njegovimi očmi je začelo migljaji, a kri mu je krožila vedno hitreje. Mislil je, da ga bo zadela kap. Toda naenkrat začuti, da mu bije srce vedno slabše. —To je smrt! — pomisli nesrečnež. — V nekaj minutah bom mrtev. V kljub groznemu mrazu se mu pojavi znoj na čelu, a mučiti so ga začele strašne prikazni. Zdelo se mu je, da ga vlečejo krvniki v klet Petropa-vlovske trdnjave. Tu mu je segala voda do kolena. Krvniki mu pritisnejo glavo pod vodo do kolena. Naenkrat se spremeni voda i v tekoči svinec. Zaklinjal je krvnike, naj se ga usmilijo, toda ti so mu zaklicali : -r-Cesto si gledal, kako se mučijo tvoje žrtve in nikoli ni-gi imel usmiljenja! In on umre strašne smrti. Vročina svinca je bila grozna, a nato nastane okrog Kar-dova morje plamena.. —Gorim, — je kričal. — Rešite me iz ognja! — Kolikokrat si metal nesrečnike v poguibo! — zasliši glas od zgoraj. Surove roke ga porinejo v ogenj. In on zgori. Toda njegova močna narava ga je zopet prebudila — on se zave in zopet spozna svoj strašen položaj in sredi strašnega mrazu pade zopet v halucinacije. Zdelo se mu je, da ga vodijo na morišče. Krvnik mu je dal vrv okrog vratu, a nato mu izmakne lestvico izpod nog. Kako često je tudi sam dal znak, da se izvrši usmrtitev! Sedaj je tudi sam umrl 'strašne smrti na vešalih. Toda njegovim krvnikom tO ni bilo dovolj. Sna mej o ga ter ga pripeljejo k kladi, kjer je ' stal krvnik v črni obleki. Ta ga agrabi in ga vrže na kolena. AMERIŠKO DOMOVINO DNEVNIK NAROČITE SI NAROČAJTE TISKOVINE PRI_ AMERIŠKI DOMOVINI i tajna policija, da. bo plačala tristo ruibljev onemu, ki dokaže, kdo je napisal pesem. Študenti so opljuvali razglas in se smejali, ker so mi-1 slili, da med njimi ni izdajalca. Toda vendar je bil med njimi eden, ki jih je izdal. Cim je Kardov prečital policijski razglas, je sklenil iz-j koristiti to priložnost in se! približati onim silam, ki so ne- i vidno vladale nad Petrogra-1 dom. Njegova edina skrb je bila, I da odkrije onega, ki je napi- lepen. —Ako hoče človek doseči to, kar želi, — mu je šepetal demon častihlepja, — potem mora iti tudi preko trupla lastne matere, ako je treba. Mati ga je poslala na študije v Petrograd in on se je marljivo učil in si pridobil obširnega znanja. Kardov se spomni, kako je prvič stopil v zvezo s tajno policijo. Na vratih vseučiliščne dvorane, kamor je dnevno prihajal, je našel nekega dne napisano pesem ki se je na duhovit način rogala razmeram v Rusiji. Sluga odnese pesem rektorju. Ta je hotel stvar zabrisati, toda ni si upal, ker bi lahko padel sum na njega. Moral je torej prijaviti stvar tajni policiji. Drugega dne je razglasila Moral je položiti glavo na klado. Krvnik zamahne s sekiro in on umre tudi te strašne smrti. Kardov se prebudi. —Kaj je bilo to, — ali je sanjal? Ali se v resnici nahaja na morišču? Po obrazu mu je res tekla kri. Kri, ki je krožila po telesu, mu je udarila skozi nos in to ga je rešilo, da ga ni zadela kap. * —Ko bi bil vsaj že mrtev!— zastoče on. Kardov se spomni svojega življenja, spomni se svoje obi-telji, spomni se, kako je bil mlad dijak. Spomnil se je svoje matere in svojega očeta, ki je bil ugleden zdravnik. Spomnil -«e je onega časa, ko mu je umrl oče in ko je njega zadela dolžnost, da skrbi za svojo mater in sestro. Toda že tedaj, je bil častih- . ,,. Ameriška Domovina ©ll?St. Clair Ave. , . HEnderson 0628 ITALIAN LINE