Marimilianus Briečnilc 19^9 1978
.....i:,.'K ClVli I: i i i.'
■ iliii ■ M'.iviiiiili;iiiii pn rlnicii UilH I>i;
\lirlincf N-,i|inJnil<
Narodnemu
Ecsclisiireptfrctfitt
('¡liKflipo, paslitri
opfhne.
hvale),¡i i s
ŠTEVILKA 7 MAREC 1999
GLASILO KULTURNO PROSVETNEGA DRUŠTVA SLOVENSKI DOM
Y Y Y V \
SLOVENSKI DOM
SEKZW	NAŠ DRUGI DOM
BESEDA UREDNIKA:
SEDEM DESETLETIJ SLOVENSKEGA DOMA
(Jtopili smo v leto 1999. kije za zagrebške Slovence posebej pomembno. Naše društvo letos praznuje 70. letnico nepretrganega delovanja. Veijetno je najstarejše društvo Slovencev izven domovine, na Hrvaškem in v Zagrebu pa zagotovo. Slovenci na Hrvaškem so se združevali že pred ustanovitvijo današnjega Slovenskega doma, nobeno društvo pa ni obstalo do današnjega dne.
Prvo društvo zagrebških Slovencev "Lipa" je nastalo leta 1908, že po nekaj letih pa je ugasnilo. Podobna usoda je doletela slovenska društva, ki so v Zagrebu delovala med dvema vojnama. Med njimi so glede na obseg delovanja najpomembnejši "Triglav", "Slomškovo prosvetno društvo" in "Narodna knjižnica in čitalnica" (NAKIČ), ki je edina obstala do današnjega dne, vendar pod drugačnim imenom. Leto ustanovitve našega društva ni sporno, čeravno nekateri trdijo drugače. Pobudniki za ustanovitev društva so se prvič uradno sešli 2. oktobra 1929 v prostorih dnevnika "Jutro" v Gunduličevi ulici 29. Sejo je sklical in vodil vseučilišni profesor Fran Zavrnik. Na sestanku je bil dogovorjen namen društva. v "pripravljalni odbor" pa so bili izvoljeni: prof. dr. Zavrnik (predsednik), prof, dr. Zarnik (podpredsednik), Mešiček (tajnik), llupret (blagajnik) in odborniki prof. dr. Fran Kogoj, kipar Rado-je Hudoklin. Vaupotič, Garšelin. Zdolšek. dr, Zalokar. dr. Arselin. ter igralec in režiser Hinko Nučič. To je bil rojstni dan društva, kije zaživelo novembra istega leta, ko so pristojni državni organi sprejeli in odobrili društvena pravila. Od ustanovitve do danes je društvo vodilo 16 predsednikov: Fran Zavrnik, Boris Zarnik, Hinko Nučič, Milan Rogič, Ni-ko Sever, Ivan Dolničar, Fran Rapotec, Vilim čehovin, Janko Gruden, Josip Bertok, Vlado Ju-govič, Boško Čušin, Bogdan Rupnik, Vera Dugič v.d., Martina Komati v.d. in Darko Šonc. Do druge svetovne vojne je bilo evidentiranih 4.005 članov, po njej pa prek 4.800. Teh dveh številk ne gre seštevati, saj so nekateri posamezniki zaradi obnovitve članstva evidentirani dvakrat, vsekakor pa gre za veličastno število. 70-letno delovanje društva lahko razdelimo v štiri značilna obdobja,
V Kraljevini Jugoslaviji je biia glavna naloga društva negovanje slovenskega jezika. Zato je nastala dobro vodena in odlično obiskana knjižnica s čitalnico. Društvo seje ukvarjalo tudi s kulturnimi in prosvetnimi dejavnostmi, prirejalo je predavanja, zabave, plesne tečaje... Zelo uspešna sta biia šahovska sekcija in mladinski odsek, manj sreče pa je imelo društvo s pevskim zborom. Glasilo društva "Od-
mev" je zaradi denarne stiske izšlo samo desetkrat.
Med drugo svetovno vojni, v času NDH je bilo delovanje društva prepovedano, zato so bili uradni sestanki samo na začetku, ko so potekala pogajanja z novimi oblastmi o delovanju slovenskega društva. V obdobju prepovedi so člani skrbeli za premoženje društva, zlasti za knjige, v prostorih društva, ki seje tedaj imenovala "Narodni dom", pa so našli zavetišče pregnani in izseljeni slovenski otroci.
Prva javna prireditev v tretjem obdobju, to je v času nove Jugoslavije, je bila že oktobra leta 1945. Društvo se je preimenovalo v "Slovenski dom". V prvih povojnih letih je bil zelo dejaven socialno-zdravstveni odsek, ki je pomagal pri vračanju izseljenih in pregnanih Slovencev ter skrbel za slovenske študente, za katere sta bila v prostorih društva organizirana internat in menza, V novih prostorih na Masarykovi 13 je imela pomemben prostor knjižnica s čitalnico. Velika pozornost je bila namenjena amaterskim kulturnim skupinam: dramska skupina pod vodstvom Hinka Nučiča je bila več let v ponos društvu, v šestdesetih in sedemdesetih letih je bil zelo pomemben pevski zbor, ki je prirejal redne koncerte v Glasbenem zavodu, har-monikaški orkester si je s kakovostjo pridobil evropski ugled, s sekcijo društvenega plesa pa je društvo postalo zibelka zagrebškega roken-rola. Se danes se marsikdo spomni priljubljenih plesnih prireditev -"plesnjakov v Slovencu". Prva leta četrtega obdobja, v samostojni Republiki Hrvaški, so biia malo krizna. Predvsem zaradi nesporazumov in nestrpnosti med manjšim številom članov in upravnih organov, pa tudi zaradi novih okoliščin, ko so Slovenci na Hrvaškem postali tujci v novi hrvaški domovini. S spremenjenim imenom društva se je skušalo doseči povezavo s predvojnim "Slomškovim prosvetnim društvom". Leta 1994 je novo vodstvo društvu vrnilo staro ime, predvsem pa velik ugled. Slovenski dom je danes eno od najbolj dejavnih in uspešnih društev v Zagrebu, z rednimi predavanji, koncerti, prireditvami, predavanji veleposlanikov, pevskimi zbori, izleti, razstavami, zabavami.... in z Novim odmevom!
Ob 70. obletnici društva nameravamo izdati monografijo, ki bo slonela na arhivskih podatkih. V pripravo se je vključilo tudi uredništvo Novega odmeva, ki si želi, da bi kakovostna monografija povedala čim več o sedmih desetletjih delovanja društva. Zato prosimo vse člane, ki imajo kakršenkoli dokument, program ali fotografijo, nemara pa tudi lep m vsebinski spomin, da z njim seznanijo uredništvo Novega odmeva.	Silvin Jerman
MINISTER ŠKOLČ V SLOVENSKEM DOMU
Pni otvoritvijo Tedna slovenskega filma 9, novembra 1998 je naše društvo obiskal slovenski minister za kulturo Jožef Školč. Člani Slovenskega doma smo ministra seznanili z zgodovino društva, posebej pa s sedanjim: aktivnostmi in načrti. Povedali smo mu, da bo najbolj pomemben dogodek v letu 1999 proslava 70. obletnice obstoja in nepretrganega delovanja našega društva, kar pomeni da smo najstarejše društvo Slovencev v svetu. Obisk ministra smo izkoristili za pogovor o finančnih zadevah. Ob proslavi 70. obletnice želimo izdati monografijo o zgodovini društva. To je zahtevno delo, povezano z veliko pripravami in zbiranjem arhivskega gradiva. Potrebovali bi pomoč strokovnjakov pri sami izvedbi in tiskanju monografije. Minister je obljubil finančno pomoč, pa tudi druge usluge, ki so v domeni ministrstva za kulturo. Po obisku Slovenskega doma je imel minister Školč sestanek s hrvaškim kolegom Božom Biškupičem. Zato smo ga prosili, da tudi njega seznani s problemom prostorov, v katerih naše društvo deluje že petdeset let. Pričakujemo pomoč pri iskanju načina, da ohranimo društvene prostore na Masa-rykovi ulici. Na otvoritvi filmskega tedna smo se o tej temi pogovarjali z ministrom Biškupičem, ki je dejal, da je seznanjen s tem problemom in da lahko pri njegovem reševanju računamo tako na njegovo podporo kot podporo ministrstva za kulturo. Darko Šonc
SLOVENSKI DOM
SEKZW	NAŠ DRUGI DOM
SESTANEK
UPRAVNEGA
ODBORA
R.eir\i seja upravnega odbora (UO) je bila 11. decembra lani v knjižnici Slovenskega doma. Predsednik Slovenskega doma Darko Sonc je člane odbora seznanil z zapleti, zaradi katerih predstavniki našega društva niso bili na skupni prireditvi slovenskih društev v Splitu. 5. decembra. Na dan prireditve, je bil namreč zaradi snega blokiran promet med Zagrebom in Splitom. Ziito se prireditve tllHU mogli udeležiti niti prcdHlnvniki hrvaške vin d.-
Povivovitlrc pnmnimu MiiiIii Ituviilknr k lin sin-
vimihmi prclinil piiAlinvna
lelegmnm i/ Zagreba: v imenu hrvaške vlade in urada /a nacionalne manjšine je telc-utnm poslala Mila Šimič, v imenu Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in Slovenskega doma pa Darko Sonc, Člani UO so se sezna-
nili tudi z dejavnostjo Sveta nacionalnih manjšin Republike Hrvaške. Predstavnik slovenskih društev Darko Šonc je v Svetu, ki deluje komaj leto dni, že sprožil vrsto vprašanj, pomembnih za Slovence na Hrvaškem. Svet je pristojnim oiganom hrvaške oblasti v pisni obliki posredoval predloge za spremembo ustavnega zakona, volilnega zakona in zakona o društvih. Predlagal je tudi, da ustrezni organi sprožijo postopek za sprejem posebnega zakona (lex specialis), ki bi obravnaval in normiral vsa vptätnja s področja pntvic in svoboščin nacionalnih manjšin na območju Republike Hrvaške. V pripravi teli dokumentov sin aktivno sodelovala predsednik in podpredsednik Zveze Darko Sonc in Franc Straiek. < iletlc vračanja Slovencev v preambulo hrvaške ustave se pospcScno zbirajo in obdelujejo argumenti, podatki in dokazi, da so Slovenci na Hrvaškem avtohtona nacionalna manjšina. Res pa je, da je pojem vprašljiv, saj ga mednarodno pravo ne definira.
Franc Strošek
DUHOVNA SEKCIJA ANTON MARTIN SLOMŠEK:
KDOB POJE, DVAKBAT MOLI
{^Slomškovi sekciji so slovenske maše jedro, na katerega se navezujejo ostale dejavnosti, zlasti delo pevskega zbora, ki redno sodeluje pri slovenskih mašah. Kdor poje, dvakrat moli, pravi slovenski pregovor. V nedeljo, 25. oktobra pa smo zaradi odsotnosti dirigenta prof. Vinka Gtasnovtca povabili v Zagreb poseben pevski zbor: osemčlansko družino Sečnik iz Ljubljane, Mama Anica, oče Tone, štiri hčere Marija, Andreja, Marta in Neži ter dva sinova Janez in Metod so dovršeno peli Schubertovo mašo, ki so jo prepletale večno lepe Marijine in mašne pesmi. Na srečanju po maši so nas razveselili še s koncertom slovenskih narodnih pesmi, ki so jih posrečeno povezovali s Slomškovimi citati. Koncert seje nadaljeval še s skupnim petjem slovenskih pesmi, Škoda le, daje bilo zaradi slabega vremena pri maši manj ljudi kot običajno in tudi Sečnikovi si niso mogli ogledati Zagreba.
Pevski zbor duhovne sckcije Anton Martin Slomšek je 30. novembra sodeloval na tribuni Collegium Hergešič v Evropskem domu. O dominikanskem redu na Hrvškem in v Sloveniji je govoril dominikancc dr. Marijan Biškup. V dominikanski oskrbi je cerkev Ranjenega Jezusa na Trgu bana Jelačiča, kjer imamo slovenske maše, zato smo s toliko večjim veseljem sprejeli povabilo za sodelovanje na tribuni. V mesecu decembru in januarju smo se pri mašah spomnili obletnice smrti Micike Sotošek, Svetke Korič in Minke Klarič. Da ne bi šlo mimo nas božično razpoloženje, smo zimski premor prestavili na mesec februar. Tako smo Mavovo Pastoralno mašo slišali dvakrat v januaiju, seveda ni manjkalo božičnih pesmi. Če je bilo 3. januarja prav neugodno zimsko vreme, je bilo 17. januarja pravo pomladno vreme. Ljudem se ni bilo treba bati ne prehladov ne padcev zaradi slabe ceste, tudi napovedani in težko pričakovani obisk g. Andreja Urbaneta je privabil praktično vse člane Slomškove sekcije. Po dogovoru z g. dekanom Antonom Trpinom - za nas pa nepričakovano - so prišli iz Ljubljane snemati za oddajo Obzorja duha na TVS. Letošnje leto je leto starejših ljudi. Delo Slomškove sekcije pa kljub visoki povprečni starosti članov preveva optimizem in upam, da se bo to zaznalo tudi v televizijski oddaji.	Martina Komati
V SPOMIN NA
FRANCETA
PREŠERNA
V se
Nazadnje še, prijat% kozarce zase zdignimo, ki smo zato se zbrat% ker dobro v srcu mislimo. Dokaj dni naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudi.'
sebina zadnjega verza iz Zdravljiceje bila najlepše povabilo, da se X. februarja zberemo ljudje dobre volje in proslavimo naš kulturni praznik, dan spomina na Franceta Prešerna. Letos mineva 150 let od smrti našega največjega pesnika. I uliko smo ponosni, da smo edini narod na svetu, ki se na dan, ko je pesnik umrl, v domovini in po svetu dostojno pokloni njegovi veličini s kulturnimi prireditvami. Letos smo se zagrebški Slovenci in naši gosti zbrali v preddverju male dvorane Va-Itnslava Lisinskega. Proslava seje začela s hrvaško in slovensko himno, ki ju je odpel mešani zbor Slovenskega doma. Vse navzoče je pozdravil predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. O pomembni isti praznika in o Prešernu je spregovoril tudi slovenski veleposlanik Boštjan Kovačič. Naš pri-j.ilclj. velik dramski umetnik Josip Bobi Marotti 11' odrecitiral dve pesmi Franceta Prešerna, nam najlepšo O, Vrba, srečna, draga vaš domača... in žalostno pesem V spomin Andreja Smoleta. Pevski
zbor se nam je v tej sezoni prvič predstavil pod novim vodstvom dirigenta Franceta Keneja ter nas s kakovostjo prijetno presenetil. Zapeli so pesem Luna sije, ki je prirejena po Prešernovi pesmi Pod oknom in ki sta jo uglasbila Jurij Fleišman in Matej Hubad. Svečana proslava je bila končana s pesmima Vide Täufer Roža na poljani, ki jo je uglasbil Albin Krajnc ter Juijevanjem. Vse navzoče je predsednik na koncu povabil na skupen ogled predstave Uršule Cetinski Alma, ki je bila organizirana v sodelovanju s Cankatjevim domom iz Ljubljane. Vlogo je odigrala ugledna umetnica Polona Vetrih, ki je z avtorico besedila tudi režirala predstavo. Almo, monodramo o življenju, potovanjih in ljubeznih Alme Karlin, svetovne popotnice iz Celjaje Cankarjev dom predstavi! oktobra leta 1995, na prvem mednarodnem festivalu Mesto žensk. Predstavo, ki odkriva biografijo stoletja, je možno razumeti kot prikaz poti samostojne slovenske ženske gledališke stvarnosti. Predstava je bila odigrana na festivalih Sarajevska zima (marec 1996), Chi e altro? v Trstu (maj 1996) m Theater der Welt v Baaslu (september 1996). Alma je bila odigrana 64-krat pred okoli 1200 gledalci, v slovenskem in angleškem jeziku. Po predstavi smo ob kupici dobrega slovenskega vina še malo pokram-lj ali.	Polona Jurinič
Alma Maximiiiana Vithelmina Karlin seje rodila 12. oktobra 1889 v Celju. O njej bomo obširno pisali v jesenski številki Novega odmeva, ko bo minilo 110 let od Alminega rojstva.
SLOVENSKI DOM
SEKZW	NAŠ DRUGI DOM
MISA ZADUSNIGA ZA JOSIPA GOSTIČA
SLOVESNOST V SPOMIN JOŽETU GOSTIČU
Peljemo se iz Ljubljane proti Zagrebu. 28. november 1998 je! Ob IS. uri bodo v zagrebški operi odprli razstavo o življenju in delu Marjane Radev in Jožeta Gostiča. V avtu smo tnje: moja svakinja, ki je Jožeta Gostiča občudovala na začetku kariere v Ljubljani, moj mlajši zet Marko, ki ga ob Gostičevi smrti še ni bilo na svetu - in jaz: strica Jožeta sem občudovala in imela rada, ko sem komaj znala reči kako besedo. Premišljujem, kako bo nocoj. Bodo med občinstvom tudi taki, ki so leta 1959 ploskali jubilantu Gostibu kot Chenieru, koliko bo tistih, ki so se poslovili od ljubljenega Manrica nekaj tednov pred njegovo smrtjo? Razstava je odprta. Od govornikov poznam gospoda Geor-gija Para in gospo Barbieri. Spoznala sem tudi ravnatelja opere g. Vladimira Kranj čevič, ki nas je posebno ljubeznivo sprejel. Čez čudoviti šopek, ki mi ga izroči gospa Bariberi, srečna in ganjena opazujem ljudi okrog sebe. Skoraj nikogar nc poznam osebno, pa vendar me obide prelep občutek: to so Zagrebčani, to je publika, to so gledalci, ki so mojemu stricu Jožetu Gostiču naredili življenje lepo, ki so mu pokazali in dokazali, daje njegova umetnost za Zagreb veličastno darilo. Čarobnost večera je dopolnila premiera, nova uprizoritev Trubadurja. Mladi, manj mladi, gospe in gospodje vseb starosti, dragi ljubitelji velike umetnosti: večera z vami -28. novembra 1998 - ne bom nikoli pozabila. Hvala vam! Breda Gostič-Hieng
iSječanje na
velikane koji su nas trajno zadužili odraz je stupnja civilizacije. U prilog tome govori podsječanje na Josipa Gostiča, velikog, nezamje-njivog i neponov-ljivog ptvaka Opere Hrvatskoga narodnog ka-zališta u Zagrebu od 1937. do 1963. godine, najprije izložbom u foyeru HNK-a, njegovoj matičnoj kuči kojoj je davao sjaj i u nju unosio poozdanost, a zatim 19. prosinca misom za-dušnicom u njegovom zavičajnom Homcu kraj Ljubljane. Misu u crkvi Marijinog roiJenja, ko-jom se svake Badnje večeri orio njegov lijepi glas, predvodio je župnik Alojzij Golob koji je izrekao nekoliko toplih rečenica o velikom um-jetniku i njegovim posljednjim trenucima pred smrt na sam Božič 1963. godine. Homčane je osobito potreslo i navelo ih da potpuno shvate veiičinu Gostiča kao pjevača svjetskog ugleda (od 1951. do smrti bioje i prvak Bečke državne opere i sudionik praizvedbc opere "Ljubav Da-naje" Richarda Straussa na Salzburškim svečanim igrama 1952.), a ne prvenstveno kao srdačnog čovjeka i drugog sumještanina kojemu su se divili i pouekad zajedno s njim "pope-vali", bioje dolazak solista i članova zbora Zagrebačke opere na čelu s ravnateljem Vladimirom Kranjčevlčem koji su najprije položili cviječe na Gostičev grob i zapalili sviječe a zatim uz orguljašku pratnju Maria Penzara sud-jelovali u pjevanoj miši za pokojnika. Solisti su bili Branka Beretovac, Irena Kavkalevska, Milivoj Juras, Miljenko Suran, Ivica Trubič i Ozren Bilušič. Opernim umjetnicima i dirigentu Kranjčeviču koji se i sam obratio vjemi-cima u dupkom punoj crkvi prisječajuči se velikih Gostičevih kreacija i nagiasivši njegovo go-
lemo značenje kao umjetnika i kao čovjeka za hrvat-sku glazbenu kulturo s kojom je bio trajno i nerazdvo-jivo povezan pu-nih četvrt stolječa, pridružili su se članovi neka-dašnje zagrebačke kazališne galerije koji su toliko puta oduševlje-no pljeskali "svojemu Joži", te članovi Sloven-skog doma iz Zagreba. Mladi zagrebački pje-vači, koji su za ručkom nad stolom izvjesili nat-pis "Gostičevci", bili su pod dojmom njegove veličine, koje zacijelo do tada nisu bili potpuno svjesni, što je najljepše izrazio u svojem obračanju tenor Miljenko Buran Zagrebačke su goste pozdravili u ime županice opčine Domžale Cvete Zalokar Oražem Vera Vojska, predsjedttik Kultumog društva Jože Gostič iz Homca Borut Jenko i župnik Golob. U ime Slovenskog doma Silvi n Jerman uručio je župniku Golobu monografiju o nadbiskupu zagre-bačkom kardinalu Alojziju Stepincu, a domačini su poklonili poprsje Josipa Gostiča, rad kipara Miha Kača. Silvinu Jermanu za Slovenski dom i Vladimiru Kranjčeviču za HNK. Lju-bazni domačini priredili su i ručak s biranim gorenjskim specijalitetima u gostionici Re-pinšek. Razišli smo se s obečanjem da če se u ožujku 2000. u prigodi 100. obljetnice Gos-tičeva roienja prirediti izložba u surad-nji s Kulturnim društvom Jože Gostič. Nadati se i monografiji o Gostiču kao i spomen-ploči na kuči u kojoj je on stanovao u Zagrebu.
Marija Barbieri
IZ ŽIVLJENJA PEVSKIH ZBOROV
l^novo sezono smo stopili z novim digirentom, s Francetom Kcuejem, ki prihaja iz Slovenije, iz Globokega, Vadimo enkrat na teden po dve uri. Sčasoma se je zbor povečal. Vedno pride kakšen nov član. Napredujemo in smo zadovoljni. Prvi nastop v novi sestavi je bil na slovenski praznik, 8.
februarja v Koncertni dvorani Va-troslav Lisinski. Zapeli smo himni, slovensko in hrvaško, in še tri pesmi: Luna sije (France Prešeren, Jurij Fleišman/Matej Hubad), Jurjevanje (Fran Žgur, Emil Adamič/Miro Kokol) in Roža na poljani (Vida Taufer, Albin Krajnc). Niso nastopili vsi člani, saj so nekateri prišli precej pozno in še ne znajo "uglasiti" glasov. V načrtu imamo tudi druge nastope - o njih pa v naslednjem Novem odmevu. Na vaje
hodimo radi, saj se na teh srečanjih vedno veliko poje. Celo ko naš dirigent že odide, si vedno zapojemo še kakšno pesem. Za to se vselej najde pravi povod: če kdo slavi rojstni dan, zapojemo "roj-stnodnevno pesem", včasih pa pojemo kar tako - iz čistega veselja. Pridite tudi vi! Odločite se in se nam pridružite. Nikoli nas ne bo preveč. Verjemite, da nam je lepo. Se boljše pa bo, če boste veselje doživeli tudi sami.
Miroslava Maria Bahun
SLOVENSKI DOM JMWVIwl 
NAŠ DRUGI DOM
PREDAVANJE ANTONA TUŠA
J^dik prijatelj Slovenskega doma in član generalskega zbora Hrvaške vojske je sredi oktobra spregovoril o izredno zanimivi temi, o regionalni in nacionalni varnosti. Upokojeni general Anton Tus je pO odmevnem predavanju v polni dvorani Slovenskega doma izčrpno odgovarjal ludi na različna vprašanja navzočih.
Tm
SREDE S TUJIMI PT VELEPOSLANIKI 1
Prvo predavanje in srečanje s tujimi veleposlaniki smo po poletnem oddihu pripravili z veleposlanikom Poljske Jer-zijem Chmiclewskini, ki je nasledil veleposlanika Wieslawa Walkijevicza, velikega privrženca in prijatelja Slovenskega doma. Na predavanju, ki je bilo 21. oktobra, nas je veleposlnik Chmielewski seznanil z željami Poljske, da popestri sodelovanje tako s Hrvaško kot s Slovenijo, tako na gospodarskem kot na kulturnem področju. Hrvaška Pliva je z velikim zagonom prišla na poljski trg, kjer je kupila tovarno zdravil. Veleposlanik meni, da je blagovna menjava veliko manjša, kot so možnosti in želje. Predstavitev Poljske ne bi bilo celovito, če v glasbenem programu ne bi slišali Cbopenove glazbe. Zato sta nam Veljko Glodič In pevka Rahilka Burzevska izvedla nekaj Chopenovih skladb. Po predavanju smo odprli še razstavo slikarke Vlaste Bradač. Kot po navadi smo ob kozarcu vina ali vodke pokram-Ijali s poljskim in drugimi navzočimi veleposlaniki ter številnimi gosti.
V sredo, 13. januaija je svojo državo predstavil turški veleposlanik Selahattin Alpara, Predavanje smo napovedali z besedami, da je Turčija naša soseda, saj je njeno veleposlaništvo na Masarykovi ulici. Sicer pa je
Turčija zelo oddaljena dežela, ki ima evropske in azijske značilnosti. Veleposlanik je dejal, daje Turčija v dogajanja na našem območju vpletena že dolga stoletja, da ima veliko turških državljanov korenine na Balkanu, veliko tu-kajašnjih prebivalcev pa v Turčiji. Tudi zato je Turčija odigrala pomembno vlogo pri ustavitvi vojne na Balkanu, posebej etničnega čiščenja. Turčija je neodvisnost Hrvaške in Slovenije kot protiutež srbski agresiji in nacionalizmu. Zato so se medsebojni odnosi razvijali zelo hitro, s koncem vojne pa so se odprle nove možnosti sodelovanja v turizmu, kulturi, trgovini in infrastrukturi. Turčija je pomembna gospodarska sila v regiji; je država z velikim bogastvom, močnim kmetijstvom in industrijo, obenem pa poecni delovno silo, kar pomeni konkurenčnost pri proizvodnji. Turčija ima velike možnosli za sodelovanje s Hrvaško, pripravljena pa je tudi izdamo pomagati pri obnovi Bosne in Hercegovine: Veleposlanik Selahattin Alpara je predavanje končal z zelo optimističnimi mislimi. Po njegovih besedah ne smemo pozabiti, daje skrivnost trajnega mira in varnosti v regiji tesno povezana z gospodarskim razvojem in blagostanjem narodov.
Predavanji smo pripravili v sodelovanju s Koordinacijo hrvaških društev prijateljstva.
Darko Sonc
VIKI GROŠELJ ZNOVA V SLOVENSKEM DOMU
mačini verjamejo, da se na vrhu te gore sestajajo duhovi in da se jih ne sme vznemirjati. Beseda manasa pomeni "duh". Viki Grošelj nam je povedal, daje Manaslu tudi gora smrti, saj so se na njej smrtno ponesrečili nekateri naši junaki. Izkušeni himaiajec Viki nam je dogajanja prikazal brez patetike, resnično, obenem pa zanimivo. Bili smo pretreseni z nesrečo in pogrebom Nejca Zaplotnika ter s pripovedjo o poznejšem potovanju k umrlem očetu , a tudi navdušeni od pogledih in opisih nepalskih in himalajskih lepot. Na predavanju smo videli fotografijo, ki je nastala tik pred nesrečo, ki jo je doživela sphtsko-ljubljanska odprava leta 1983, ko sta se pod ledenim plazom ponesrečila Nejc Zaplotnik in Ante Bučan.
Viki je trikrat hodil po isti poti proti Manas-luju, v Katmanduju pa je bil vsaj dvajsetkrat. Tam je kot doma. Ko nam je prikazoval diapozitive in ko smo poslušali opise, smo se počutili, kot da skupaj hodimo po Katmanduju, opazujemo Nepalce, njihove življenjske navade. Hitro smo se seznanili z mestom, uiicami, trgi, barvami, spominki, prenočišči, budističnimi hrami, vsevidnimi Budovimi očmi, menihi, Hindujci, histeričnimi isvetimi opicami, sežiganjem umrlih ob reki Bagmati. V mislih smo obrnili molilni mlinček in zapihali v molilne
zastavice. Om mani padme hum. Veter piha in moli sveta besedila namesto budistov ali pa nas vseh,.. Prisluhnemo zgodbi o jetiju, ki ga še nihče ni videl. Jeti je očitno zelo gibčna zadeva in prava vaba za turiste. Hoteli pri Pokhari imajo posebne terase za ogled najbolj svete gore Macha-puchare. Ta gora je imenitna po lepoti in obliki. Je pravi himalajski Matterhom in ni čudno, da tam spijo bogovi. Nekatere razdalje se premagujejo z avtobusi, včasih pa popotniki pomagajo avtobusu. Po večini pa je treba iti peš. In to dneve in dneve navzgor, pa tudi navzdol, po deset ur na dan. V kratkem se zamenjajo štirje letni časi, Pragozdovi, gorske reke, slapovi, viseči uiostovj, vratolomne poti, riževe terase, sveto drevo pipal, božična roža, samostani, slikovite vasi, šerpe, nosači in kuharji, otroci, dekleta, veselje do življenja in veličastni razgledi, na okolje in planinske vrhe,
Silvester Fišter
^^Slovenskem domu je bilo 28. oktobra lani predavanje Vikija Grošlja z naslovom "Manaslu, gora smrti, zmagoslavja in sporni, tlfl".
Namaste je nepalska beseda za dobrodošel, kako je kaj, upam, da te bom kmalu videl... Tako Nepalci pozdravljajo znane in neznane, v Slovenskem domu pa bi radi enako pozdravili imenitnega gornika Vikija Grošlja, ki nam je |uiiicsel to besedo in ki zelo rad pove, kjeje hodil, v katere daljave in višave je bil zagledan. Poslušamo ga z velikim zadovoljstvom in smo ponosni na njegove uspehe, posebej pa smo veseli, ker velikokrat pleza s hrvaškim junakom Stipom Božičem iz Splita. Na predavanju smo slišali zgodbe o treh poteh na Manaslu. Do-
SLOVENSKI DOM JMWVIwl NAŠ DRUGI DOM
SLOVENCI V
HRVAŠKEM
ŠPORTU
v
Sestnajstega decembra smo spremljali zanimivo predavanje o slovenskih Športnikih in športnikih slovenskega rodu, ki so delovali v hrvaških športnih organizacijah, Očitno je Vilko Luncer pravi človek za tako predavanje, saj se je s športnim novinarstvom ukvarjal že od srednješolskih let, spremljal je dogajanja na sedmih olimpijadah (od Meksika 1968 do Catgaryja 1988) ter na več kot sto svetovnih prvenstvih in Balkanijadah, bil pa je tudi dolgoletni glavni urednik SN. Je dober poznavalec raznih športnih panog; atletike, smučanja, bicikiizma, tenisa, namiznega tenisa, olimpizma, sociologije športa...
Neverjetno dolga je vrsta slovenskih športnikov v raznih športnih disciplinah. Na predavanju je bilo omenjenih kar 35 priimkov, med katerimi so nosilci olimpijskih medalj, evropskih in državnih prvenstev ter rekordov.
Zanimivo je, da sodelovanje slovenskih in hrvaških športnikov sega v sedemdeseta leta minulega stoletja, ko so se družili slovenski in hrvaški Sokoli ter planinci na skupnih izletih. Tako je Lun-cerjev praded Dane Hermana iz Zagreba postavil prvo planinarsko zastavo na Plešivici že leta 1875. Sodelovanje športnikov obeh držav se nadaljuje tudi danes, tako med slovenskim in hrvaškim olimpijskim odborom, kot tudi med najmlajšimi športniki (Janica Kostelič in slovenski smučaiji). O Slovencih v Zagrebu je Miroslav Krleža v pogovoru z Enesom Čengičem dejal: "Svaki je peti Zagrepčanin bio slovenskog porijekla. Slovenci slabo nauče govoriti hvatski jezik, ali vrlo rado hrvaluju ..." Po predavanju se je nadaljevalo prijetno druženje z nekdanjimi športniki - člani Slovenskega doma in povabljenimi gosti.
Marijan Horn
UMETNOST JE KOT POŠTENOST: RESEDE NISO NIČ, DEJANJA PA VSE
^zagrebški Slovenci, zbrani v Slovenskem domu smo imeli 18. novembra lani izjemno čast in veselje videti prelepo razstavo slik Irene Polanec, njene bleščeče in večne Eve, o katerih smo lahko le sanjali. Počastila nas je tudi sama avtorica, v svetu slavna slovenska slikarka, Slovenka leta 97. Poslušali smo tudi Terezo Kesovijo, dolgoletno Irenino prijateljico. Zapela je nekaj prav lepih pesmi s svojim svežim in zvonkim glasom.
Irena Polanec se je rodila v Mariboru, kjer še danes živi in ustvatja. Večino svojega ustvarjalnega časa preživi v Parizu, kamor je odšla ravno iz Zagreba, kjer je končala gimnazijo. Tedaj se zelo mlada in neuveljavljena slikarka si je Pariz izbrala za mesto umetniških stiovauj, upanj in samopotrdi-tve. V Parizu je ostala kar 20 let. Delala je, garala in se počasi dvigovala. Sama pove, da j e bi la to trnova pot. Dvigneš se počasi, kot po planinski stezi, kjer so možni tudi padci, celo smrtonosni, ampak, ko prideš na vrh, je pogled tembolj veličasten
Ustvarjanje Irene Polanec sloni na treh barvah. Cma - barva brezna, pogube in smrti. Rdeča - barva moči, ljubezni, a tudi vojne. Zlata - barva zmagoslavja, krona vsega. Zlata je barva oltarja, posvečenega prostora. Zlati so tudi okvirji soproga Bojana, ki še bolj poudarjajo umetniški izraz Ireninih slik Večne Eve. Njen ciklus "Večna Eva" sestavlja zbirka portretov, ki razkrivajo širok spekter različnih psihičnih stanj in reakcij, ki jih doživlja avtorica ali katerakoli "večna Eva" in ki se pogosto skrivajo za poudarjeno lepim videzom (kot je Irena sama). Česar slikarka ne doseže z izrazom oči, z gibi obraza ali rok, nadomestijo simboli. To so sadeži, ponavadi jabolka, školjke. Takšna simbolična dekoracija daje slikam pravšnjo mero erotike. Slikarka Irena Polanec razstavlja po vsem svetu. Pariz, London, New York, Los Angeles, Tokio, Milano, Zuerich, Monte Carlo, Muenchen, Dunaj in zdaj Slovenski dom Zagreb. Sodeluje z mnogimi galerijami po Evropi in je članica mnogih umetniških združenj in akademij. Je prva in edina Slovenka, ki sojo leta 1979 sprejeli na Salon. Je dobitnica vrste priznanj. Med drugimi je za izjemen prispevek k ugledu francoske kulture dobila zlato medaljo častne komisije Le merite et Devovement France, veliko nagrado pokrajine VAR (francoska Ažurna obala), bronasto medaljo za slikarstvo akademskega združenja "Arts - sciences - lettres", Francoska nacionalna zveza za kulturo ji je dodelila nagrade Sodobni ustvarjalec, Grand Prix zlato medaljo za
slikarstvo, nagrado Zlata slika Francije ter zlato medaljo z roze-to Solidarité' Culturelle Française za razstavo v Les Arcsu sur Argens. Ob izteku tisočletja so v Franciji izdali knjigo Femmes artistes d'hier a aujourd'hui, ki govori o petsto lotih ženskega slikarstva. Knjiga predstavlja slikarke, ki so in ki bodo, po mnenju pariških kritikov, zapustile sled v zgodovini likovne umetnosti. Med njimi je tudi Irena Polanec, edina slikarka iz Slovenije. Med druženjem z Ireno Polanec smo izvedeli za njeno drugo ljubezen - publicistiko. Z znamenitim francoskim pisateljem in dolgoleniim direktoijem največjega francoskega dnevnika "Le Figaro" Louisom Pawelsom je soautorica knjige "L'Arche de Noe", ki govori o izvirni likovni umetnosti. Z vrsto razstav, ki jih je imela po Sloveniji, je navdušila tudi slovensko občinstvo. V reviji Jana je bila izbrana za Slovenko leta '97. Za ta časten naziv seje potegovalo 15 izjemnih žensk. Irena je dobila 6.247 glasov, sledila pa ji je pisatljica Desa Muck z 2.371 glasovi (seveda bi bilo v Slovenskem domu lepo videti in slišati tudi njo!)
Večne Eve in Slovenka leta so bile resnično med nami. Zato lahko še enkrat rečemo: Irena, "Iz sveg ti srca fala". Hvala za umetniško doživetje, za lepoto slik in resnično kulturno doživetje. Naj mi drugi umetniki ne zamerijo, ampak prepričana sem, da so bile Večne Eve Irene Polanec umetniški vrhunec leta 1998 v Slovenskem domu.
Katarina Furjan
SLOVENSKI DOM
SEKZW	NAŠ DRUGI DOM
POUK SLOVENSKEGA JEZIKA -
0 ZIMSKIH RADOSTIH
Zima. Dolgo pričakovano letno obdobje se konačno začelo. Ampak zima ni prava zima, če je ne preživite na snegu, oziroma na smučanju. Ker nišam u skupini od 140 000 (ali celo več) naših "buržuj-skilt" sodržavljanov (po besedah našega Vrhovnika in Očeta Domovine) kateri si lahko privoščuju smučanje od Crans Montane do As-pena bil sam "osojen" na domačo ponudbo. Skromno študensko življenje (kronični deficit denarja) in prosti čus omejen z ispitnim rokih na fakulteti pogajali so vikend ali enodnevna smučanja na Krvavcu, Rogli na žalost tudi na zagrebškem Sljemenu, Pri smuka na Krvavcu je bila prava premija prema zelo dragom Sljeme-nu, katero naše mestne oblasti tako kvalitetno obdržavajo da to sploh ni možno zaupat. Vsaki svoboden dan, brez obligacijah/obvez sam poskušal izkoristiti na smučanju z dužbo in drllŽino najpogostejše na Krvavcu. ItTV Krvavec je od Zagreba oddaljen okoli 150 kilometrov in dostopno je žc za dve uri normalne vožnje «vlom. Najlepše smujčišče v Sloveniji (moje mnenje) ima zelo ugodne t ene tako da študentsko-dijaška celodnevna vozovnica stane 3000 SIT, ■i otroška je še cenejša, Gneču na ličnicah praktično ni možna, Ijodje tu /xlo prijazni, a vreme je zelo lepo in Mitično (90 % dni smučarske sezoni i Ve so smučar ali izletnik utrujeni ud nnšeg nacioanlnog športa številka I., začeli okrepiti v gostilnah in kirfuh bo ponujen z autohtomm slo-»■n%kimi jedimi kot so: burek (več uiil i. srbski pasulj, čevapi, nabodalo
Kniten le kulinarske polucije je ii.u/tičo [udi glasbeno onesneženje t obliki američanske RAP in hrvaške l' n mlofolk a la Dražen Zečič glasbe, 11 pum ušesa v tem prekasnem pej-i u nedolžnim ljudjem. Ampak > ' im bom tam spet prišel pa če tudi lin "pihal" "Vjctar s Dinare".
Hrvnjc Kupasič, učenec 3. skupili piiiikii slovenskega jezika
NASA PLAKETA RADIU EREŽICE
.^adio Brežice je lani prižgal 35. svečko. Pričelo seje 28. oktobra leta 1963 ob 9. uri dopoldne na valovni dolžini 1584 kilohereov. Bilje ponedeljek in praznik občine Brežice. Uradne otvoritve prostorov radia seje udeležilo veliko lokalnih radovednežev. Celih 20 let je radio deloval v treh prostorih - sprejemnici, napovedovalnici in snemalnici. Najprej seje oglašal ob nedeljah popoldne in danes od 5. zjutraj do 22. ure zvečer. Dojenček je torej zrase! v človeka, ob boku pa so mu ves čas stali v glavnem zagnaneži - od napovedovalcev, moderatorejv, novinarjev, tehnikov do urednikov, ti so bili Alojz Pililer, Bogo Javurnik, Vlado Podgoršek, Franci Hedi, Srečko Zore, nazadnje Irena Ulčarin Lidija Kostevc. Prvi tehnik je bil Ljubo Šteger, prvo mesto napovedovalke pa je dolgo časa pripadalo Boženi Češnovar - Zorko. Vsak izmed njih, prav tako mnogi neimenovani, so dali težo programu in s svojim "esprijem" privabili poslušalce s Krško-brežiškega polja in še mnogo dalje, saj se nam v program oglasijo poslušalci iz Novega mesta, Kočevja, Zasavja, Ptuja, Zagreba ... Zdajšnji radijci smo 35. jubilej obeležili s prireditvami od 20. do 26. oktobra.
Otvoritveni večerje pripravila Natja Jenko Sunčič z literati Žarka, ki so pisali na temo radia, prireditev so popestrili izjemni glasbeniki, udeležil pa se gaje tudi predsednik Kultumo-prosvetnega društva Slovenski dom Zagreb Darko Sonc. Natji Jenko Sunčič je izročil zahvalno plaketo, ker je kot pobudnica z delavci in poslušalci Radia Brežice leta 97 zbrala 1011 knjig za Slovenski dom v Zagrebu. Ropot studio Marketing je organiziral večer in noč za poslušalce radia s slovenskimi in hrvaškimi pevci zabavne glasbe in slavno Radijsko uro v režiji slovenskega igralca, Krčana po rodu, Slavka Cerjaka, ki je bila prerez minulega dela na radiu. Današnji Radio Brežice deluje na oglaševalskem trgu v zaostrenih razmerah kot družba z omejeno odgovornostjo. Svoj materialni položaj si mora uttjevati v konkurenci že obstoječih in na novo nastajajočih komercialnih medijev. Radijci si želimo ohranjati tradicionalno podobo "ljudskega" ali "družinskega" radia in omogočiti poslušalcem potrebno informiranost na političnem, kulturnem, športnem, gospodarskem in zabavno- glasbenem področju zmožnostjo kontakta na vseh naštetih. Radio Brežice oddaja na frekvencah 88,9 in 95,9 MHz, radijci pa smo posebej veseli, kadar se nam oglasijo rojaki iz Hrvaške in nam povedo, da nas poslušajo. Na poti v 35 letno delovanje Radia je direktorstvo prevzel Peter Špilcr.
Natja Jenko Sunčič
KONCERT N0NETA CERTUS IZ MARIRORA
i^Slovenskem domu je 23. decembra lani gostoval znani vokalni ansambel NONET CERTUS iz Maribora, ki je priredil samostojni koncert umetnih, narodnih, sakralnih in božičnih pesmi za predpraznično razpoloženje. Nastop je bil za številne poslušalce velik umetniški užitek, saj so člani noneta celotni program odpeli s posebnim veseljem in v želji, da njihovi rojaki v Zagrebu začutijo.slovensko besedo in pesem, ki v njihovi notranjosti ne sme nikoli utihniti. Nonet Certus je glasovno in strokovno zelo dobro sestavljen, kar omogoča njegovo izenačenost in zelo lepo in skladno zvočnost. Prisotna je bila zelo dobra izvedba vsake pesmi z veliko notranjega občutja. Na splošno je bilo pri vsaki pesmi opaziti dobro izbran tempo, ritem, dinamiko, agogiko in dikcijo, kar vse tvori kvalitetno umetniško interpretacijo. Moram omeniti zelo dobre soliste z lepimi glasovi z veliko dinamike in muzikalnosti, pa tudi celotno skupino, ki se glasovno izvrstno ujema, Zelo lepo oblikovane fraze in njihovo dobro izpete končnice tvorijo umetniško celoto. To je rezultat poznavanja vokalne tehnike, posebno pravilnega dihanja in dobre, pravilne izgovorjave. Poslušali smo torej izvtstuo skupino, ki lahko kvalitetno izvaja in širi slovensko vokalno gl^9beno bogastvo v domovini in po svetu. Posebno priznanje zasluži umetniški vodja in dirigent Franci Divjak, ki strokovno zelo dobro pozna vse elemente vokalne glasbenos-ti. Upam, da nas bo Nonet Certus iz.Maribora še kdaj obiskal in razveselil s svojim petjem, nanvprinesel še veliko umetniškega užitka in nas povezal z našo lepo in drago Slovenijo.	Prof. Josip Klepac
PREDAVANJE DOKTORJA MIRNIKA
V polni dvorani Slovenskega doma je 20. januarja predaval naš ugledni član, doktor kemičnih znanosti, univerzitetni profesor Mirko Mirnik. V predavanju nam je odkril zanimive podrobnosti o germaniza-ciji Slovencev v devetnajstem in na začetku dvajsetega stoletja. Videli smo krstne liste, šolska spričevala, občinske listine in poštne odločbe od leta 1822 do 1918 za Celje in okolico. Dokumenti kažejo, da je bila germanizacija najbolj trda na pošti, saj so vsi dokumenti pisani v gotici. Predavanje se je začelo s predvajanjem dragocenega tonskega posnetka slovite hrvaške operne dive Zinke Kune, ki je v lepi slovenščini odpela našo znano pesem Gor čez Izaro. Doktor Mimik je priznal, da je bilo to njegovo prvo predavanje v slovenskem jeziku in prvo, ki ni povezano z njegovo stroko - kemijo. (Spi)
SLOVENSKI DOM	SEKZW	NAŠ DRUGI DOM
POSLOVILI SMO SE 00 STAREGA LETA
K0t po navadi smo prihod novega leta praznovali še v starem letu: 30. decembra, ne pa rta Silvestrovo. Zabavala nas je "skupina" iz Slovenije, iz okolice Sevnice ali Brestanice, kije bila najeta en sam dan prej... Nastopil je samo solist Branko Sotošek, ki pa je z instrumenti in napravami zvenel kot cel orkester! Presednik društva je zadnji dan najel še enega izvajalca, in sicer iz domačih krogov! To je bil S„ ki se je že izkazal v vlogi škofa za Martinovanje in Božička za otroke. S. je - ne bodi len - na hitro ustvaril skeč "Kdo je oče". Zgledoval se je po "Brankovem orkestra" in napovedal novo vrsto gledališke umetnosti "multi-mono dramo". Sam je odigra! šest vlog, predstavil seje kot režiser in avtor besedila. Scenografijo pa je prepustil domišljiji gledalcev. Pravijo, da uspešno.
Občinstvo je ostrmelo, ko je S. ob koncu svojega programa napovedal Trio KPJ. Nekateri so menda kar zbežali iz dvorane. Trio K.PJ so bile Katarina, Polona in Jelena, ki so vlogi ženske žirije izbrale "najčlana" Slovenskega doma za leto 1998. Prebrale so zelo duhovite kriterije ocenjevanja. Najčlan je postal Silvin. Dobil je na pergamentu zvito diplomo, namesto pokala pa "zlato jabolko". Za drugega "naja" so razglasile Marijana, dolgoletnega priljubljenega vodrtelja prireditve "V petek se dobimo". Za nagrado je dobil "srebrno pomarančo". Tretji je bil večni kavalir, čebelar, ki rad pomaga z nasveti iz svoje stroke, priljubljeni član, ki je vedno pripravljen za zabavo in veselje... Trio KPJ je vse njegove vrline duhovito opisal, na recimo nekšen negativen način, namesto bronastne medalje pa pripravil limono, z besedami "da je tako in tako dosti sladek". Na navdušenje vseh bilje to - kdo drug kot - Medeni. Posebno darilo, veijetno, kot "naj-naj" je dobil predsednik Šonc. Po plesu ob izvrstnem igranju "ansambla" Branko, so ob polnoči počili šampanjci! Nazdravilo se je "novemu -staremu" letu. Marijan je nastopil z novo pesmico, s katero seje zahvalil za nagrado. Čestital je tistim, ki so godovali, ter "novostarletnem" slav-ljencu in mu - kot novorojenčku - podaril steklenico otroškega brezalkoholnega šampanjca. Čestitkam se je pridružil Branko, ki je prvemu in drugemu "naju" podaril zgoščenko ansambla Ivana Puglja "Noč je za vse". In noč se je resnično nadaljevala vesela za vse!
S. Ernest
SVEČANO MART1NJE UZ VINA ANDERLIČ
v
J\ao i svaki puta znatiželjno smo prelistavali još "vruči" Novi odmev, a glavni urednik časopisa kratko se osvrauo na odredene sadržaje. Nismo baš bili strpljivi jer nas je čakalo mlado vino obitelji Anderlič. No naši mališani su nagradeni zauspješno rješenje križaljke u prošlom bro-ju Novag Odmeva. Po lijepom običaju "krštenja vina" 11. studenog imali smo posebnu priliku degustirati visokokvalitetna vina Vinogradniške kmetije Anderlič iz Maribora. Komentiranje poznatog enologa, stručnog poznavaoca vina i tehnologije priprave vina, otvorilo nam je nove vidike i saznanja o čarobnom napitku zvanom vino ! Vinova loža uzgajala se več 3-4 ttsuče godina prije naše ere, a k nama je prenešena za vrijeme Rimljana. Obitelj Anderlič uzgaja na 10 hektara vinograde gdje je posadena plemenita loža po najnovijim metodama i uz suradnju stranih i domačih stručnjaka. Od visokokvalitetnih vrsta grožda proizvode se ograničene količine vrhunskih vina. Njihova vina su na lAedunarodnim sajmovima dobila najviše nagrade za kvalitenr. Zlatna medalja dodijeljena je Tramincu, što se mogu sjetiti, no najbolje da pitamo gospodina Franca jer medalja je bilo puno. Svjetski poznati enolog dipl.ing. Dušan Terčelj upoznavao nas je s tehnologijom proizvodnje vina, te o velikom broju uvjeta r umiječa kojc vršni proizvodači vina moraju poznavati, Kvaliteti! vina odreduju stnrčnjaci organoleptički, kušanjem, tako da se odreduje miriš, okus, buke, no i kemijske analize ¡maju svoju važnost. Za kvalitetu nisu samo bitni uvjeti klime i tla uz vrstu lože, več i vrijeme berbe i način prera-de grožda, alkoholno vrenje i špremanje vina. Uglavnom se vina dijele na konzumna stolna vina s manjim sadržajem alkohola, i desertna vina s večirn sadržajem alkohola i s manjom ili večom količinom neprovrelog šečera. Proizvode se takoder i pjenušava vina, šampanjci, po-sebnom tehnologijom za koje se specijaliziraju neki drugi proizvodači. Zrelo groždc sadrži 5585 % vode, do 30 % šečera (glukoze, fruktoze, manje količine saliaroze), 0,5-1,4 % organskih kiselina (vinske, jabučne i dr.}, 0,15-0,9 % bjelan&vina, 0,3-1,0 % pek-trna, 0,3-0,5 % vitamina {A, BI, B2, B6. C itd). Na obroncima Melj-skog hriba i Pekla uzgaja obitelj Anderlič visoko vrijedne sorte vinove lože. Kao vješti podrumari proizvode visokokvalitetna vina od kojih smo probali: Laški rizling, Renski rizling, Beli pinot, Sivi pinot. Sauvig-non, Chardonnay, Rumeni Muškat, Muškat Otonel, Traminac ... Da smo barem bili riši i pokazali više znatiželje za jako zanimljlvo izlaganje gosp. Terčelja, ne bi danas osječali krivicu da smo se pokazali kao obični ... konzumenti alkohola. Vrijedna je uzrečica "Pij malo, pij dobro" koju bi uvijek trebali imati na pameti. Tako dobro vino se rijetko može nači, a još rjede i plahti. Obred krštenja vina obavio je njegova presvetlost škof Slovenskog doma, gospodm Silvin. I onda smo pili, pili ...	Jelena Balent
INDIJSKI VEČER
Za naše člane smo 15. decembra pripravili predavanje z naslovom Slike m zvoki Indije. Predavanje nam je omogočilo, da to eksotično deželo spoznamo kar iz Slovenskega doma. Najprej smo si ogledali video film, ki nam ga je posodilo indijsko veleposlaništvo. Zelo zanimivo je bilo videti pripoved o življenju m glasbi znanega indijskega vir-tuoza na sitarju. Igranje na stiarju je zelo zahtevno in čisto posebno. To glasbilo je imelo velik vpliv na tehniko igranja rok kitaristov. Drugi del filma je govoril o indijskih "čarovnikih". Ta dejavnost ima zgodovinsko tradicijo v Indiji in je zelo priljubljena. Da bi obiskovalcem še bolj pestro približali indijsko kulturo in običaje, nam je plesalka Say Lak-
smini odplesala klasični indijski ples Bhara-tya - ram. Zelo imeniten nastop so imeli tudi člani glasbene skupine, ki so nam izvedli "venček" indijskih pesmi. Navdušili so celo dvorano, ki je zaploskala v ritmu.
Darko Šonc
SLOVENCI NA HRVAŠKEM
V PETEK SE
Po bolj klavrnem oktobrskem prvem petku je bilo novembrsko srečanje tako, da so se nekateri nasmejali do solz, Voditelja sta izvedla smešnico na temo izbira miss Hrvaške. Predstavila sta sc v ženski lasulji in z lento z napisom miss ter se na svoj itačin prerekala, katera je prava miss, katera pa njena prva spremljevalka. Smešnice so zaznamovale tudi naslednji' petke. V decembru na aktuaino temo izplačila pokojnin in Zagrebške banke. M. je izvedel smešnico na play-buck, pripravljeno po besedilu Zorana Š. Repli-nrnl je mlajši kolega S. s panojem ženskih fotografij in predlogom, da naredi smešnico o play-boyu.
Posebnost prvega petka v januarju, ki je bil pravzaprav drugi petek v letu 1999 (prvi petek je bil na novo leto), je bila ta, da so v programu sodelovali sami slavljenci. Začelo se je s klavirsko točko slavljenca Mnthriira Bibiče. Odigral je skladbe, značilne za Avstrijo neposredno po drugi svetovni vojni (skladba iz filma Tretji človek), med vojno (pesem Lili Marlen) in pred svetovnima vojnama (Straussov Dunajski valček), Na melodije valčka sta v dvorano s svojima hčerkama priplesala voditelja, ki sta imela na klobuku napis Srečno 1999. Nato se je vmešal Slavko Kramar s čestitko in darilom za voditelja - dobila sta dve knjigi s šalami, da bosta imela literaturo za programe prvih petkov. Durdica Miketa je povedala dve svoji pesmi. Zvonko Beker - nekdanji član znanega in priljubljenega orkestra ustnih haimotiik Branka Kralja -je igral na ustno harmoniko. Silvin je prebral nekaj svojih aforizmov. Na končuje 19-letni Miran Gosta s sestrično Vanjo Korkut zaigral in zapel svojo skladbo na svoje besedilo "Kraj tebe". Program slav-Ijencev je bil sprejet z veliko simpatijo in je bil nagrajen z dolgim ploskanjem. Potem so bili povabljeni januarski slavljenci, da spregovorijo nekaj besed. Vsi so sproščeno govorili, v glavnem so izrazili željo, da se takšni večeri nadaljujejo, poudarili pa so tudi, da se počutijo kot v svojem drugem domu. Marija Hanžek je z intonacijo dosegla, da so vsi v dvorani zapeli. Zadnji, ki je dobil mikrofon, da nekaj spregovori, Tone Vrbnjak pa je samo nestrpno zavpil: "Čakam šampanjec!" In počil je 'šampanjec. Zapelo se je Kol'ko kapljic, tol'ko let. Nekateri so hitro spraznili kozarce, da se jim natoči več pijače, da bi bilo več kapljic! I Ipamo, da se bo domače družinsko ozračje nadaljevalo v celem letu 1999.	S. Ernes!
DOBIMO
VELIČASTNA PROSLAVA SLOVENSKIH DRUŠTEV V SPLITU
Zvtza slovenski društev na Hrvaškem je S. decembra pripravila proslavo 50. obletnice Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter 7. obletnice mednarodnega priznanja Republike Hrvaške in Republike Slovenije, Prireditev smo pripravili pod pokroviteljstvom in s strogo namenskimi sredstvi hrvaške vlade in njenega urada za manjšine. Proslava je potekala v Splitu, mestu, kjer deluje slovensko društvo Triglav, ki je sprejelo kandidaturo za izpeljavo tega enkratnega in pomembnega dogodka.
Proslava se je začela že v jutarnjih urah, ko je bila v prostorih društva Triglav odprta razstava idrijskih čipk. Vse razstavljene čipke so izdelale marljive članice čipkarskega tečaja, ki ga društvo Triglav že nekaj let organizira v svojiil postorili. Na otvoritvi razstave sta bila tudi državna sekretarka Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar in predsednik komisije Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu Marijan Schiffrer, ki sta v Split prišli že dan prej, da bi se seznanila z delovanjem društva Triglav, Pred slovensko akademijo je bila v preddveiju Doma hrvaške vojske Lora odprta razstava slik članov slovenskih društev. Razstavo je odprl Gus-
tav Zupan. Akademija seje začela s himnama, ki sta jih zapela pevska zbora društev Bazovica z Reke in Triglav iz Splita. Pred polno dvorano, pred uglednimi gosti iz javnega in političnega življenja Splita sta spregovorila državna sekretarka Logarjeva in podžupan splitsko-dalmatin-ske županije Ante Nosič. Zbora z Heke in Splita sta izvedla posebej pripravljen pevski program, ki se je končal s skupno izvedbo venčka slovenskih pesmi Trije fantje špilajo. Slovesnost so z nastopom obogatili sopranistka Božena Svalina, klavi-ristka Vesna Garin in harmonikar Nikša Lendlč.
Člani Slovenskega doma iz Zagreba se zaradi slabega vremena in žametov na cesti niso mogli udeležiti proslave. Čeprav so se že zbrali v avtobusu in se napotili v Split, so morali ostati v Zagrebu, zaradi cesarje bil program prikrajšan za njihov nastop. Morali bi nastopiti igralec Bobi Josip Marotti, pevski zbor in povezovalec cele prireditve Jvica Kunej. Na srečo je bil v Splitu kot gost tudi Vlado Ravnikar, ki je kot "stari maček" in kulturnik prevzel vodenje cele priredtve. Po akademiji je bil pripravljen sprejem za vse obiskovalce in člane društev, ki so sodelovali v pogramu. Ob kozarcu vina sta zopet zazveneli slovenska pesem in beseda.
Prireditev ob obletnici ljudskih pravic in mednarodnega priznanja Hrvaške in Slovenije se je žal - zaradi izjemno slabega vremena - iztekla brez članov Slovenskega doma iz Zagreba, ki pa so bili v mislih in s srcem s svojimi rojaki iz splitskega Triglava, reške Bazovice in šiben-skega društva Dr. France Prešeren. Kako dolgo bomo čakali novo priložnost, da se vsi srečamo na enem mestu?
Darko Sonc
SLOVENCI NA HRVAŠKEM
SVET
NACIONALNIH MANJŠIN REPUBLIKE HRVAŠKE
(Jeja Sveta nacionalnih manjših Republike Hrvaške je bila 2. december 1998 v Židovski občini Zagreb. Navzoči so bili predstavniki vseh nacionalnih manjšin na Hrvaškem, razen italijanske, ki še ni članica Sveta. Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem predstavlja predsednik Darko Šonc, občasno pa tudi podpredsednik Franc Strašek. Predsednica Sveta Sanja Tabakovič je povedala, da bo decembra seja Venecijanske komisije, da bo za sejo pripravila referat v angleškem jeziku in da bo na seji v imenu Sveta sodeloval tudi podpredsednik Jaroslav Vojta. Po širši razpravi je svet to odločitev soglasno podpri. V referatu bodo sprožena tudi naslednja pereča vprašanja: spremembe in dopolnila ustavnega in volilnega zakona ter spremembe in dopolnila zakona o društvih. Referat omenja nujnost, da hrvaškr državni sabor sprejme posebni zakon (lex specialis), ki bi obravnaval in normira! celotno problematiko nacionalnih manjšin v Republiki Hrvaški. V razpravi o vsebini referata sta aktivno sodelovala tudi predstavnika slovenske manjšine Šonc in Strašek.
Naslednji sestanek Sveta je predsednica Sanja Tabakovič sklicala 16. decembra, po vrnitvi s seje Venecijanske komisije. Povedala je, da je bil njen referat zelo odmeven in daje dobil prednostno mesto: sprva je bil uvrščen pod 9. točko, nato pa so ga uvrstili na sam začetek dnevnega reda. Navzoči so z največjim zanimanjem pospremili del referata, ki govori o tem, da je Svet ustreznim hrvaškim organom že predlagal spremembe in dopolnila zakonodaje, ki se nanaša na nacionalne manjšine. Predlog sloni na ustavi Republike Hrvaške, Konvenciji o temeljnih pravicah in svoboščinah iz leta 1950, Evropski listini o regonalmh in manjšinskih
jezikih iz leta 1992 in Okvirni konvenciji o pravicah nacionalnih manjšin iz leta 1995. Republika Hrvaškaje podpisnik vseh omenjenih mednarodnih listin.
Franc Strašek
VELEPOSLANIK KOVAČIČ V SPLITU
iS^ovenski veleposlanik Boštjan Kovačič je konec oktobra obiskal Split. V prostorih slovenskega društva Triglav gaje pozdravil predsednik društva Boštjan Kordiš, člani mešanega pevskega zbora pa so izvedli krajši program. Veleposlanika Kovačiča in slovenskega generalnega konzula v Split Jožeta H lepa sta sprejala tudi splitsko-dalmatinski župan Brani-mir Lukšič in župan mesta Splita Ivan Skarič. Pogovarjali so se o možnostih krepitve sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško na vseh področjih, še zlasti pa v turizmu in trgovini. Med obiskom v Splitu je veleposlanik Kovačič obiskal tudi uredništvo Slobodne Dalmacije.
(ds)
SLOVENSKI KONZULAT V SPLITU JE TRERA OHRANITI
Vt
Sloveniji so se pojavili predlogi, da bi zaprli slovenski konzulat v Splitu, ki deluje od sredine leta 1995. V zvezi s tem je konec januaija poslanec Liberalne demokracije Slovenije Davorin Terčon na predsednika parlamentarnega odbora za mednarodne odnose Jelka Kacina naslovil javno pobudo za ohranitev konzulata. Njegova ukinitev bi imela neugodne posledice za skupnost Slovencev v Dalmaciji, neugodno pa bi vplivala tudi na dvostranske odnose s Hrvaško.
Terčon je zapisal, da je konzulat pomemben za številne slovenske turiste, ki v Dalmaciji preživljajo poletne dopuste, pa tudi za ohranjanje stikov s Črno goro oz. Zvezno republiko Jugoslavijo, s katero Slovenija še nima vzpostavljenih diplomatskih odnosov. fsta)
NADZORNI ODBOR ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM
^^redsednik nadzornega odbora Zveze slovenskih društev na Hrvaškem (NO) Milan Grlica je 28. oktobra sklical sejo z eno samo točko dnevnega reda: razprava o materialnem in finančnem poslovanju Zveze v dveh časovnih obdobjih - od ustanovitve Zveze 1991 do septembra 1996, ko je bil sedež Zveze na Reki in od septembra 1996 do konca leta 1997. ko je bil sedež Zveze v Zagrebu. Članom NO je bila čeloma dokumentacija na voljo več kot mesec dni. Zato je bila razprava na seji vsebinska argumentirana. Soglasno je bil sprejet sklep, da je bilo materialno in finančno poslovanje Zveze pravilno od njene ustanovitve do konca leta 1997. To je odgovor vsem tistim, ki so dvomili in se trudili, da bi članstvo in širšo javnost prepričali o domnevnih nepravilnostih v finančnem poslovanju Zveze. Pomembno je, da Zveza pri izvajanju načrtovanih programov pomaga vsem slovenskim društvom, ki jih tudi finančno podpira.
Franc Strašek
ZAMEJSKI I
SLOVENCI V
DRŽAVNEM
ZBORU
REPUBLIKE
SLOVENIJE
./^redsednik parlamentarnega odbora za Slovence v zamejstvu in po svetu Marijan Šiffrer je 18. decembra 1998 v Državni zbor Republike Slovenije povabil predstavnike zamejskih Slovencev. Srečanja so se med drugimi udeležili predsednik Državnega zbora Janez Podobnik, zunanji minister
Boris Frlec, državna sekretarka za Slovence v zamejstu in po svetu Mihaela Logar, predstavnica Inštituta za narodnostna vprašanja Republike Slovenije dr. Vera Kržišnik-Buldč. slovenski veleposlanik v Zagrebu Boštjan Kovačič in kulturni ataše slovenskega veleposlaništva Alenka Vipotnik. Tradicionalnih srečanj zamejskih Slovencev so se doslej udeleževali samo predstavniki društev in organizacij iz Italije, Avstrije in Madžarske, tokrat prvič pa smo bili povabljeni tudi predstavniki Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in predsedniki slovenskih društev na Hrvaškem. Zvezo in zagrebški Slovenski dom sta predstavljala Darko Šonc in Franc Strašek, reško Bazovico predsednik Marijan Keber, splitski Triglav pa predsednik Boštjan Kordiš. V krajšem poročilu je predsednik Zveze Šonc navzoče seznanil s perečimi vprašanji, ki so jih prestavnih slovenskih društev na Hrvaškem že sprožili pri ustreznih or-
SLOVENCI NA HRVAŠKEM
POGOVARJALI SMO SE
ganih, predstavnikih Republike Hrvaške in nevladnih organizacijah- Poudaril je, da bo za rešitev nekaterih vprašanj potrebna vsestranska pomoč matične države Slovenije.
Franc Strošek
NOV PREDSEDNIK "BAZOVICE"
i^nko Žibert, dolgoletni predsednik Kulturno prosvetnega društva Bazovica na Reki in prvi predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem je 22. oktobra 1998 na seji upravnega odbora društva Bazovica odstopil s položaja predsednika Bazovice in delegata v Svetu Zveze slovenskih društev na Hrvaškem v Zagrebu. Upravni odbor je takoj po odstopu Vinka Ziberla za predsednika izvolil Marijana Kcbra (dotedanjega podpredsednika), za podpredsednika in delegata v Svet zveze slovenskih društev na Hrvaškem pa Draga Rizmana. Rizmanovo imenovanje mora na svoji prvi redni seji potrditi še Skupščina Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.	Franc Strašek
SVET ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM
Predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Sonc je sejo Sveta Zveze sklical za 27. oktober 1998 v Slovenskem društvu "Triglav" v Splitu. V ospredju rasprave je bila priprava skupne oziroma osrednje proslave vseh društev, članic Zveze. Po obširni in temeljiti razpravi je bil sprejet sklep, da bo prireditev posvečena 50. obletnici sprejetja ■.plašne deklaracije o človekovih pravicah in nacionalnih manjšinah, 7, obletnici slovenske državnosti in 7. obletnici hrvaškedržav-juiHti. Soglasno je bil sprejet sklep, du jc organizator osrednje prireditve Zveza, njen izvršni producent I m društvo Triglav. Stroške osrednje proslave bo pokrila Zveza. Pokrovitelj proslave je Vlada Repu-
blike Hrvaške - Urad za nacionalne manjšine. V programu bodo s prispevki sodelovali člani Slovenskega doma iz Zagreba, Slovenskega društva Bazovica z Reke in Slovenskega društva Trigiav iz Splita. Društvo Slovencev "Dr. France Prešeren" iz Šibenika bo sodelovalo na proslavi, toda brez posebnega prispevka. Po končani seji so se člani Sveta Zveze sešli s slovenskim generalnim konzulom v Splitu Jožetom Hlepom in ga seznanili z načrtovanim programom osrednje proslave vseh slovenskih društev na Hrvaškem. Zadovoljen s programom je obljubil pomoč pri kakovostni izvedbi načrtovane slovesnosti.
Franc Strašek
SIMPOZIJ 0 NACIONALNIH MANJŠINAH V REPUBLIKI HRVAŠKI
AL
tuslimanski center v Zagrebu je v počastitev 50. obletnice Splošne deklaracije o človekovih pravicah in nacionalnih manjšin, 7. obletnice hrvaške državnosti in 7. oblemice državnosti BiH pripravil simpozij o nacionalnih manjšinah in o odnosu večinskega naroda in manjšin na Hrvaškem. Simpozija, ki je bil 13. in 14. novembra lani, sta se udeležila tudi predsednik in podpredsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Darko Sonc in Franc Strašek. V zelo odmevnem referatu, ki je bil po oceni navzočih odličen temeij nadaljnjih razprav, je Šonc sprožil tri aktualna vprašanja: vrnitev Slovencev v preambulo hrvaške ustave, znanstvena argumentacija o avtohtonosti Slovencev v Republiki Hrvaški in problem nepremičnin, ki jih uporabljajo nacionalne manjšine v Republiki Hrvaški. Po koncu prireditve so ljubeznivi gostitelji predstavnika Zveze slovenskih društev na Hrvaškem povabili na ogled notranjosti zagrebške džamije, ki preseneča z lepoto, bogastvom in enostavnostjo prostora.
PRERAD DETIČEK:
MOJSTER STARODAVNE HORNISTIČNE UMETNOSTI
S Preradom Detičkom smo se pogovarjali v dneh, ko je proslavljal 30. obletnico delovanja na Glasbeni akademiji v Zagrebu. Maestro je dolgoletni član Slovenskega doma in naš rojak, Mariborčan.
Franc "Svojom VTbun-skom svirkom Prerad Detiček služi na čast samom rogu i fantas-tičnosti njegovi bes-krajnosti u povijesti ijudskoga osiuskiva-nja i slušanja zvuka, uvodeči ga u našu svi-jest kao nešto poželjno i srcu drago, kao nešto bez čega bi nam življenje bilo besmisleni-je i sivlje. A to je ono najviše do čega možemo stiči kad zanemarimo potrošna dobra i kad, sami pod svemirom, otvorimo pitanja ljudske duše."
akademik Nedjeljko Fabrio
O svojem otroštvu in usodnih začetkih v Mariboru je Detiček povedal: "Rodil sem se leta 193 i v Zagrebu, vendar sem se še kot otrok s starši preselil v njihov rodni Maribor. Glasbene nadarjenosti nisem podedoval po starših; leta 1947 sem se čisto slučajno srečal z rogom. To so bila leta, ko se je težko živelo, ko zabave za mladino ni bilo in ko smo poleti lahko hodili samo na kopanje na Mariborski otok na Dravi ali pa na šolske plese. Na mariborski gimnaziji sem maturiral leta 1951. Gimnazijski profesor glasbene vzgoje je dijake vprašal, če si kdo želi igrati pihalni inštrument. Prijavili smo se vsi fantje iz prve klopi. Na razdeljevanje inštrumentov smo zamudili, kar je bilo zame usodno: klarineti in trobente, ki so bile tedaj zelo priljubljene, so bili že razdeljeni in ostali so samo rogi. V učenju tega težkega inštrumenta sem zelo dobro napredoval in že zelo mlad sem prišel v orkester. Sledil je študij na zagrebški Glasbeni akademiji, ki sem jo končal leta 1959 - kot prvi diplomi-
POGOVARJALI SMO SE
rani hornist. Sledila je specializacija na Con-servatoireu National Superieuru v Parizu."
-	Kako se je nadaljevala vaša glasbena kariera, ki so jo okronale tudi številne nagrade?
"Od leta 1953 do leta 1991 sem nepretrgoma igral v različnih orkestrih: v Zagrebški filharmoniji (nekdanji Državni simfonični orkester), v Simfoničnem orkestru HRT, Komornem orkestru HRT, Orkestru jugoslovenske radiodiftizije, orkestru Zagrebške opere. Dolga leta sem bil član Zagrebškega pihalnega kvinteta. Kot solist sem veliko nastopal z zagrebško, mariborsko, subotiško in ljubljansko filharmonijo, z Zagrebškimi solisti, pa tudi s simfoničnimi in komornimi orkestri Dubrovnika, Zagreba in Goettingena, Nastopal sem v večini evropskih držav in v ZDA. Preje! sem več pomembnih nagrad, med njimi dvakrat Nagrado Milka Trnina, Nagrado mesta Zagreba, Nagrado Vatroslav Lisinski, Nagrado Jugoslovanske radiodifuzije. Češka vlada mi je podelila Medaljo Bedrih Smetana."
-	Veliko ste se ukvarjali s pedagoškim delom.
"Od leta 1967-97 sem bil profesor roga, zadnji dve leti pa na Glasbeni akademiji v Zagrebu predavam komorno glasbo. Dva mandata sem bil prodekan in dva dekan na Akademiji. Štiri leta sem bil tudi profesor na Glasbeni akademiji v Sarajevu. Moji študenti so osvajali nagrade na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Sodeloval sem na vseh simpozijih za rog v Evropi, bil sem član raznih nacionalnih žirijev in predavatelj na dveh seminatjih za dirigente."
-	Kakšno glasbo skladatelji ustvarjajo
za rog?
"Največ skladb za rog je nastalo v 20. stoletji. Glavni klasični skladatelji so Mozart, Hayden, Telemann, Vivaldi. Zelo malo je skladano v romantiki. Ko sem začel nastopati kot solist, so bile napisane samo tri krajše kompozicije hrvaških skladateljev. Zelo sam ponosen, ker je na mojo pobudo nastala vrsta kompozicij: pet koncertov za rog in orkester skladateljev Baranoviča, Bjelinskega, Kulje-riča, Miletiča in Šuleka, sonate za rog in klavir, za rog in orgle, rog in godalni kvartet, rog in violino ... Štejem si v čast, ker je večina teh kompozicij posvečenih meni."
-	Kakšo glasbilo je pravzaprav rog?
"Rog je najbolj naraven inštrument na
svetu, saj je on sam del narave. Rog je "pihal svoje" že mamutom in lopatastim jelenom v kvartaru, pozneje v starem Egiptu, Mezopotamiji in Asiriji, v Indiji celo dva tisoč let pred krščanstvom, v nordijskih gozdovih in pozneje v starorimskem cirkusu in na bakanalijah... če renesansnih lovov in večglasnega igranja lovcev na como da caccia niti ne omenjamo.
Današnji koncertni rog je za učenje zelo težak inštrument že s tehnične plati: imate tri tipke -ventile, s katerimi morate dobiti tri in pol oktave, od najbolj globokih do najvišjih tonov. Vse to se doseže z ustnicami in dihanjem, za kar pa je potrebno dosti vaje. Velik orkester potrebuje najmanj šest hornistov. V zagrebških orkestrih jih je dovolj, manjkajo pa v Dubrovniku, Osijeku in Splitu. Vojna in današnje stanje na Hrvaškem sta naredila svoje in na žalost je sedanja generacija hornistov na odhodu."
-	Poskrbeli ste za zapise za prihodnost.
"V svoji glasbeni karieri sem posnel pet LP plošč, za potrebe radia pa celo standardno literaturo za rog in pihalni kvintet. Leta 1996 sem posnel CD s koncerti za rog skladateljev Šuleka, Baranoviča, Kuljeriča in Bjelinskega. leta 1997 pa Antologijo hrvaške glasbe za rog skladateljev Klobučatja, Lhotke, Bjelinskega, Matza, Miletiča, Markoviča in Cossetta."
-	V Hrvaškem glasbenem zavodu je bila 25. oktobra proslava ob 30. obletnici vašega dela na Glasbeni akademiji.
"Htvaškemu komornemu orkestru s solisti je dirigiral Pavle Dešpalj. Na koncu programa je nastopilo 27 hornistov v uverturi Beethovnovega Egmonta v priredbi Andelka Klobučarja, Med njimi sem bil tudi jaz kot slavlje-nec, na žalost pa ni bilo nobenega slovenskega homista. Razveselila me je prisotnost članov Slovenskega doma, ki so mi iskrena čestitali. Zelo mi je žal, ker se povabilu ni odzval nihče iz slovenskega veleposlaništva. Razveselil bi me vsaj telegram ali šopek rož..."
-	Ste dolgoletni član našega društva.
"V Slovenski dom sem se včlani! že kot
študent leta 1951. Priljubljeni "Slovenac" je bil dolga leta kulturno shajališče Zagrebčanov - tako Slovencev kot Hrvatov. Redno smo hodili na plese in družabne prireditve v Slovenski dom. Pozneje sem tja zahajal manj, saj ni bilo časa: delo od jutra do večera, koncerti, gostovanja..."
-	Poznate Novi odmev?
"Pozdravljam zamisel o izhajajanju časopisa, kakršnega ponujate Slovencem na Hrvaškem in v domovini. Uredništvo pa pozivam: Novi odmev uaj izhaja bolj pogosto."
- Ali se strinjate, da so slovensko-hr-vaški kulturni stiki vzorni?
"Sodelovanje v kulturi je dobro, želim pa si, da bi bilo tako tudi na ostalih področjih, posebej v politiki. Kulturno sodelovanje bi bilo lahko še boljše, če bi si bolj prizadevali za izmenjavo prireditev, še zlasti v glasbi. Glasba ne pozna meja! Rad se spominjam nastopov s slovenskimi kolegi, posebej z dirigentom Antonom Nanutom in Jožetom Falotom, Danes takih sodelovanj skoraj ni več."
Polona Jurinič
MILA ŠIMIČ, PREDSTOJNICA URADA ZA NACIONALNE MANJŠINE RH
SLOVENCI NA HRVAŠKEM SO ZAVEDNI IN OSVEŠČENI
i/rad za nacionalne manjšine deluje že od leta 1991. Kakšne so njegove naloge?
-	Hrvaška je sprejela vse mednarodne dokumente, ki urejajo vprašanje manjšin, najvišje standarde pa je vključila tudi v ustavo in ustavni zakon o človekovih pravicah in svoboščinah ter o pravicah etničnih in nacionalnih skupnostih ali manjšin. Lani je vlada na pobudo našega urada sprejela dokument z naslovom Modeli uresničevanja etničnih pravic pripadnikov nacionalnih manjšin v Republiki Hrvaški. Modeli omogočajo integracijo pripadnikov manjšin in preprečujejo njihovo getoizacijo ali asimilacijo. Konkretno to pomeni, da pripadnikom manjšin njihove etnične pravice na področjo šolstva zagotavljamo prek ministrstva za šolstvo, področje literature pokrivamo prek Narodne univerzitetne knjižnice in osrednjih knjižnic za manjšine, področje družbenih raziskav prek ministrstva za znanost in tehnologijo, področje zaščite kulturne dediščine prek kulturnega ministrstva, področje elektronskih medijev prek sistema HRT-ja, ostala področja - od informiranja do kulturnih prireditev - pa prek organizacij nacionalnih manjšin, pri čemer njihove programe finančno podpira vlada. Seveda prek našega urada.
Koliko manjšinskih skupnosti živi na Hrvaškem?
-	Že v času nekdanje države so bili na Hrvaškem organizirani pripadniki osmih manjšinskih skupnosti - Italijani, Madžari, Židi, Čehi in Slovaki, Ukrajinci in Rusini ter Romi. Po osamosvojitvi Hrvaške so položaj manjšine dobili pripadniki nekdanjih jugoslovanskih narodov in narodnosti, in sicer Slovenci, Srbi, Bošnjaki -Muslimani, Črnogorci, Makedonci in Albanci. Ta položaj v neodvisni Hrvaški pripada tudi Avstrijcem in Nemcem. Vsi imajo svoja društva in organizacije. Slovenci so že dolga desetletja organizirani v Zagrebu in na Reki, po osamosvojitvi je nastalo društvo v Splitu^pred kratkim pa so se organizirali še Slovenci v Sibeniku.
V prvi hrvaški ustavi so bili Slovenci izrecno navedeni kot manjšina, po ustavnih spremembah iz leta 1997 pa ni več tako.
-	Naš urad na ustavne spremembe ni imel no-
POGOVARJALI SMO SE
bcncga vpliva, nihče nas ni nič vprašal. Ustavne spremembe so izključno v pristojnosti hrvaškega državnega sabora in njegovih poslancev. Mi smo del izvršne oblasti, ki izvaja sabor-ske odločitve. Urad lahko vladi predlaga poteze in ukrepe za izboljšanje položaja manjšin, vlada lahko saboru posreduje pobude, poslanci pa so tisti, ki sprejemajo končne odločitve.
Pa vendar, kaj menite o zdajšnjem besedilu ustave, ki se nanaša na manjšine?
-	Ustava je, kakršna je. Obvezuje tako nas, kot vse državljane. Predstavniki manjšin vedo, da naš urad ni odločal o ustavnih spremembah in nam zato nič ne očitajo. Pač pa so nekatere organizacije predlagale saborskim poslancem, da sprožijo nove ustavne spremembe. Med njimi je tudi Zveza slovenskih društev na Hrvaškem. Slovenci in Bošnjaki-Muslimani predlagajo, da se znova "vgradijo" v ustavo. Treba pa je vedeti, da tudi zdajšnja ustava, v kateri so naštete samo av-tohotne manjšine, v celoti varuje pravice vseh manjšin. Položaj tistih, ki niso omenjene v ustavi, ni niti za las slabši, kot je bil prej.
Svet nacionalnih manjšin predlaga, da bi Hrvaška sprejela poseben zakon (lc\ specialis), ki bi obravnaval celotno problematiko nacionalnih manjšin.
-	Podpiram to pobudo, čeprav predloga ne poznam do podrobnosti. Vedno je dobro, če v razpravi slišimo čim več različnih pobud, nato pa sprejmemo najboljšo. Evropske države različno urejajo vprašanje manjšin. Splošne rešitve, ki bi uredila to vprašanje, ni. Imamo primere, ko države v skladu s svojo ureditvijo, sprejmejo en sam zakon, ki obravnava manjšine, spet drugod pa so manjšine vtkane v posamezne zakone, glede na področja - od kulture do izobraževanje. V vsakem primeril so man: jšine dediščina države in država mora za njih
poskrbeti.
Kaj pa priporočajo evropske konvencije, evropske ustanove?
-	V zvezi s tem konkretnega predloga ni. Pač pa je recimo "venecijanska komisija" pri Svetu Evrope predlagala, da ustanovimo Svet nacionalnih manjšin, To smo tudi storili. Svet lahko skozi demokratično razpravo razsvetli določene probleme in daje pobude in stališča v zvezi s pravicami manjšin. To je telo, ki ima stalno možnost, da neguje dialog z vlado in drugimi ustanovami. Čeprav vlada sodeluje z manjšinskimi organizacijami, čeprav imajo manjšine svoje poslance v državnem saboru, se je pojavila potreba po telesu, prek katerega bi se nepretrgoma spremljale polTebe manjšin. Svet deluje že leto dni. Preccj časa je bilo potrebnega, da so se člani natančno dogovorili, s čem natanko naj se ukvarjajo. Zdaj pa se je že razvilo delovno vzdušje, ki je daje dobre rezultate.
Kakšne so vaše izkušnje s slovenskimi društvi na Hrvaškem?
-	Izkušnje so odlične! Bila bi presrečna, če bi tako dobro sodelovali tudi z drugimi manjšinami. Slovenci so zelo zavedni in osveščeni, želijo ostati to, kar so - v jeziku in kulturi, zavedajo se, da bi bilo škoda tratiti energijo za medsebojne obračune, kar se dogaja v nekaterih drugih organizacijah. S slovenskimi društvi je zelo prijetno sodelovati, saj se vselej vključijo v vse dejavnosti, kar omogoča da gremo vedno znova samo naprej. Predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc je zelo praktičen in odločen. Že velikokrat se je potrdila njegova odločnost za hitre in konkretne rešitve. Tako je bilo recimo pred leti, ko smo pripravljali prireditev vseh manjšin na Hrvaškem. Tudi po njegovi zaslugi je prireditev odlično uspela.
Zagotovo veste, da ima Slovenski dom v Zagrebu težave s prostori, ki so v postopku denacionalizacije.
-	Problem poznam in sem zelo nesrečna, ker ga ne morem rešiti. Bojim se, da zakon ni povsem rešil prostorskega vprašanja za društva. Slovenskemu domu priporočam vztrajnost. Borite se! Pristojne organe prosim, naj pokažejo posiuh za Slovence, ki so del Zagreba, del tukajšnje kulture, zagrebške identitete. Vsi vemo za priljubljeni "Slovenac" v središču mesta in bilo bi resnično nesprejemljivo, če ga tam ne bi bilo več. Bilo bi idealno, če bi vsa mesta pokazala razumevanje za svoje prebivalce, ki s sva--jo drugačnostjo bogatijo našo kulturo. Vem, da mestne oblasti nimajo denarja na pretek in da ne morejo razdajati prostorov, lahko pa društvom omogočajo ugodnejši najem ali odkup.
Se zlasti, če gre za društvo, kakršno je Slovenski dom, ki deluje že 70 let. Društva potrebujejo svoje prostore! Ali poznate Novi odmev?
-	O vašem časopisu mislim vse najboljše. Ne berem ga redno, vendar ga redno prejemam, kar govori o veliki odgovornosti in disciplini hrvaških Slovencev. Zadovoljna sem, ker jc Novi odmev vse bolj vsebinski in živopisen, poln fotografij in prispevkov o dejavnostih društva, pa tudi o dogodkih v Sloveniji. Veseli me, ker lahko vlada podpira tako kakovosten časopis.
Hinka Todorovski
IVAN PUNTIJÄR, VODJA ZAGREBŠKEGA ■PREDSTAVNIŠTVA PÄLOME
HRVAŠKI
KUPCI
CENIIO
PALOMINO
KAKOVOST
Tovarna papirja Paloma Sladki vrh je bila ustanovljena leta 1873 in je lani slavila 125-letnico delovanja. Paloma je španska beseda za golobico in tudi na Hrvaškem bi našli malo takšnih, ki ne poznajo Palominega simbola: dva velika in en majhen goiob simbolizirajo družino, saj so Palomini izdelki namenjeni družinski porabi. Pred kratkim so se v Palomi odločili, da simbol malo spremenijo. Razklenili so okvir, v katerega so bili vpeti trije golobi. Tako so - kot je povedal vodja Palominega predstavništva v Zagrebu Ivan Puntijar - tudi simbolično pokazali, da so golobi osvobojeni, da lahko letijo k potrošnikom.
tovarni papirja v Sladkem vrhu proizvajamo toaletni papir, papirnate brisače, robčke in serviete ter damske vložke. V tovarni v Ceršaku je proizvodnja biro konfekcije (registratorji in mape ter program škatel Trik), v Prevaljah na Koroškem pa proizvajamo izdelke iz bele lepenke (papirnati pladnji in krožniki). Mogoče bo privatizacija, ki še ni končana, nekoliko spremenila takšno poslovno sestavo Palome. Paloma ima tudi dve pod-
NOVICE IZ DOMOVINE
jetji v zahodni Evropi, in sicer Palomo West v Frankfurtu in Palomo Nort v Stockholm!], na Hrvaškem pa ima Paloma predstavništvo v Zagrebu, Nismo pravna oseba, za tovarno papiija Sladki vrh izvajamo raziskave trga, skrbimo za marketing in pripravljalne posle ter stike s kupci na Hrvaškem.
Kakšen je Palomin izvoz na Hrvaško?
-	Paloma v 48 držav sveta izvaža 84 odstotkov proizvodnje, 20 odstotkov izvoza pa gre na Hrvaško. Tu se povpraševanje po higiensko-papirni konfekciji iz leta v leto povečuje. Lani smo je prodali 11 tisoč ton, kar je več kot pred vojno. Paloma na Hrvaškem nima distributerja, ki bi bil nosilec posla, ampak izvaža prek 30 - 40 direktnih kupcev, s čimer je s skoraj celotnim asortimajem pokrita skoraj vsa država. Ker poslujemo z direktnimi kupci in ker se je že v začetku uveljavilo avan-sno plačevanje, nas zdajšnji nelikvidnostni problemi na Hrvaškem niso prizadeli.
Ali seje s sklenitvijo sporazuma o prosti trgovini izboljšal vaš položaj na hrvaškem trgu?
-	Sprostitev trgovine je zelo ugodno vplivala na naše poslovanje. Palomini proizvodi so na listi A, po kateri se bo carina postopno odpravila do leta 2000. Leta 1997 je bila carina 20-odstotna, lani 14-od-stotna, letos pa 8-odstotna. Prihodnje leto bomo pri izvozu na Hrvaško plačali samo še 1-odstotno pristojbino. Paloma je tako v primerjavi z zahodnoevropskimi izdelki občutno bolj konkurenčna. Sporazum je odpravil vse ovire v pretoku blaga. Pač pa še ni povsem urejeno vprašanje investicij in lastništva, kar je pomembno za tiste, ki razmišljajo o proizvodnji na Hrvaškem.
Ste imeli kaj težav zaradi slovensko-hrvaških nesoglasij?
-	Samo v prvih vojnih letih, ko so se pojavili nesporazumi v zvezi z državno mejo, so se problemi med Slovenijo in Hrvaško občasno prenašali na trg. To smo opazili v maloprodaji, ko so potrošniki včasih bojkotirali slovenske izdelke. Zdaj tega ni več.
Hrvaški kuuii cenijo Palomino kakovost,
-	Paloma se skuša čim hitreje odzvati na zahteve trga, zato smo se tudi na Hrvaškem prilagajali potrebam. Pripravili smo poseben program Exclusive, v katerem so toaletni papir in serviete v različnih barvah. Zdaj smo šli na trg z majhnimi žepnimi robčki, letos pripravljamo novo paleto tiskanih serviet. Pred nekaj leti smo največ prodajali najcenejši papir, že kakšni dve leti pa se najbolj povečuje prodaja najboljšega papiija. Kupci so prepoznali kakovost. Raje se odločajo za boljše in dražje, kot za poceni in slabo.
Krog kupcev boste skušali razširiti z okrepljenim marketingom.
-	V zadnjih letih zaradi določenih problemov nismo mogli biti v polni meri prisotni v hrvaškem medijskem prostoru. K sreči to ni prizadelo prepoznavnosti in ugleda naše blagovne znamke. Navsezadnje gre za proizvode, ki so potrebni vsak dan. Pomembneje tudi, daje Paloma na Hrvaškem prisotna že desetletja in ima skorajda položaj "domače proizvodnje". Letos bomo v marketing veliko vlagali, saj se želimo še bolj približati hrvaškim potrošnikom. Pripravljamo televizijske spote, predstavili se bomo na zagrebškem velesejmu, že od novega leta pa smo prisotni z jumbo plakati "Včerajšnje novice", S temi plakati opozaijamo tudi na ekologijo. Paloma skuša čim več proizvajati iz recikliranega papiija tn čim manj iz celuloze. Pripravili smo tudi ekološki program Natura.
Slovenskemu domu je Paloma pomagala pri obnovi prostorov.
-	V Slovenskem domu se zelo dobro počutim, programi so privlačni in zanimivi. Na žalost pa zaradi službenih obveznosti in stiske s časom bolj poredko pridem v vaše društvo. Paloma pomaga, kolikor lahko. Žal ne moremo prispevati denatja, smo pa vselej pripravljeni pomagati na drugačen način, recimo z nagradami za tombole tn srečelove.	Darko Šonc in Uinka Todorovski
POGOVARJALI SMO SE
O DRŽAVLJANSTVU REPUBLIKE SLOVENIJE (5. DEL) PRIDOBITEV DRŽAVLJANSTVA ZA TUJCE
¿Številni Slovenci na Hrvaškem, še posebej iz Zagreba se sprašujejo: "Kako je mogoče, da je množica tujcev: Hrvatov, Srbov, Makedoncev ... državljanstvo Republike Slovenije pridobila brez težav, meni, Slovcneu pa so vlogo v tej zadevi zavrnili?" Današnji prispevek je poskus odgovora na ta vprašanja. Dopolnjeni 40. člen zakona o državljanstvu Republike Slovenije se glasi: "Državljan druge republike, kije imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije, dne 23.12.1990, prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi, pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če v šestih mesecih od uveljavitve lega zakona vloži vlogo pri pristojnem upravnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče." Ne glede na izpolnjene pogoje iz prejšnjega odstavka se vloga za pridobitev državljanstva Republike Slovenije zavrne, če je oseba po 26.6.1991 storila kaznivo dejanje iz petnajstega ali šestnajstega poglavja kazenskega zakona SFRJ (Uradni list SFRJ, št.44/76, 34/84, 74/87, 57/89, 3/90 in 39/90), uperjeno zoper Republiko Slovenijo oziroma dnige vrednote, ki jih v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije varuje kazenska zakonodaja Republike Slovenije, ne glede nato, kje je bilo to dejanje storjeno. Če je za tako kaznivo dejanje sprožen kazenski postopek, se postopek za pridobitev državljanstva prekine, dokler kazenski postopek ni pravnomočno končati. Ne glede na izpolnjene pogoje iz prvega odstavka tega člena se vloga zavme tudi osebi, za katero so podani razlogi iz 8. točke 10. člena tega zakona. Otrok do dopolnjenega 18. leta starosti pridobi državljanstvo Republike Slovenije pod pogoji iz 14. člena tega zakona.
Ker se nekdanja SFRJ ni tazdružila sočasno, z dogovorom ni bilo mogoče urediti vprašanj, povezanih z novim statusom Republike Slovenije. Zato tudi vprašanja državljanstva prebivalcev nove države ni bilo mogoče urediti na način, ki je sicer mednarodnopravna uveljavljen, to je pridobitev državljanstva po samem zakonu (ex lege) ter možnost opcije in izselitve za osebe, ki s tem ne bi soglašale. Pridobitev državljanstva za osebe, ki do osamosvojitve Republike Slovenije niso imele državljanstva Republike Slovenije, je bilo zato potrebno urediti samostojno in izvirno, pri čemer je bilo nujno upoštevati dejstvo, daje bila Slovenija zlasti v 70-tih letih v okviru nekdanje SFRJ ¡migracijska republika, da je šlo za politično vodeno migracijo, da je bilo tudi mnogo fiktivnih prijav prebivališča ter da ljudje prepogosto niso razumeli posledic osamosvojitve. 40. člen, ki sloni na "izjavi o dobrih namerah", naj bi omogočil pridobitev slovenskega državljanstva pod izredno ugodnuni pogoji osebam, ki v Sloveniji dejansko živijo, najmanj pa od 23.12.1990 (od plebiscita). Prvi pogoj je stalno prebivališče v Sloveniji na dan plebiscita. Zakonodajalec je izrecno predpisal dodatni pogoj, da mora oseba v Sloveniji tudi dejansko živeti. Za osebe, ki so odšle na začasno delo v države izven nekdanje Jugoslavije, je Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije sprejel merila, ki so bila osnova za presojo dejanskega življenja v Sloveniji. Gre namreč za osebe, ki so v Sloveniji živele dalj časa in bile tu zaposlene, si tu ustvarile družine, zgradile stanovanjsko hišo ali kupile stanovanje, so pa na začasnem delu v tujini. Rok za vložitev prošnje je bil šest mesecev od uveljavitve zakona; potekel je 25.12.1991.
Na podlagi 40. člena je bilo v slovensko državljanstvo sprejetih okoli 170.000 državljanov drugih republik, ki so vsi postali dvojni državljani. Groba analiza kaže, daje med njimi 80 % nekvalificiranih delavcev, 20 % sprejetih jc bilo brez zaposlitve. Vredno je poudariti, da so bile v večini primerov sprejete cele družine. Povprečna dolžina prebivanja v Sloveniji do sprejema v slovensko državljanstvo je približno 8 let (med 5 in 15 let). Število zainteresiranih za slovensko državljanstvo je nesorazmerno naraslo po uveljavitvi stanovanjskega zakona, ki je odprl pravico do nakupa stanovanja glede na slovensko državljanstvo. Do dragega večjega vala prošenj je prišlo z mednarodnim priznanjem Republike Slovenije, saj so tudi tisti, ki so tedaj še verjeli v ohranitev Jugoslavije, to upanje izgubili. (Konec)
Viri: Zakon o državljanstvu Republike Slovenije, Ustava Republike Slovenije, Izjava o dobrih namerah. Uvodna pojasnila A. Mesojedec Pervinšek, upravna praksa.	Franc Strošek
NOVICE IZ DOMOVINE
KAI JE NOVEGA V SLOVENSKO-HRVAŠKIH ODNOSIH?
BLED - V okviru 6. Regionalnega poslovnega stičišča je bila 22. oktobra okrogla miza o poslovnih možnostih ter gospodarskem sodelovanju Slovenije in Hrvaške. V razpravi so sodelovali slovenski minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Scnjur, hrvaški minister za gospodarstvo Nenad Porges ter predstavniki podjetij, gospodarskih zbornic in drugih institucij iz obeh držav ter slovenski in hrvaški veleposlanik, Boštjan Kovačič in ivica Maštruko.
RADOVLJICA Gospodarska in socialna vprašanja, izkušnje z davkom na dodano vrednost in pokojninska reforma so bile glavne teme sestanka predstavnikov Zveze samostojnih sindikatov Hrvaške in Slovenije, ki je bil 21. oktobra v Radov-Ijici,
KOČEVJE - Konec oktobra sta se sešli delegaciji slovenske in hrvaške specialne policije, ki sta ju vodila svetovalec hrvaškega ministra za no-Iranje zadeve general polkovnik Mladen Markač in poveljnik slovenskih specialcev Srečko Krope. Dogovorili so se za sodelovanje v strokovnem izobraževanju: hrvaški specialci se bodo pri slovenskih kolegih seznanjali s potapljanjem i it alpskimi disciplinami, slovenski specialci pa se bodo na Hrvaškem učiii razminiranja.
ZAGREB - 9. novembra sta se sešla ministra za kulturo Jožef Školč in Božo Biškupič. Pogovarjala sta se o pripravi novega, triletnega programa sodelovanja na področju kulture.
MOKRICE-V petek, 13. novembra sta se sešli delegaciji slovenske in hrvaške vlade. Premiera Janez Drnovšek in Zlat-
vodila predsednika Mitja Deisinger in Milan Vu-kovič. Sogovorniki so izmenjali izkušnje o reševanju zaostankov na sodiščih, ki bremenijo obe državi, hrvaško delegacijo pa je zanimala tudi organizacija sodišč v Sloveniji.
ZAGREB - Ministra za gospodarstvo Metod Dragonja in Nenad Porges sta 27. novembra dosegla soglasje, da se vprašanje Jedrske elektrarne Krško reši po načelu solastniškega odnosa obeh držav.
BRNIK - Slovenski in hrvaški zunanji minister, Boris Frlec in Mate Granič sta I. decembra
ko Matcša, zunanja ministra Boris Frlec in Mate Granič, gospodarska ministra Metod Dragonja in Nenad Porges ter finančna ministra Mitja Gaspari in Borislav Ške-gro so se pogovarjali o izpolnjevanju dogovorov z zadnjega sestanka, ki je bil 25. avgusta. Ugotovili so, da je vprašanje Jedrske elektrarne Krško rešljivo, da je bil dosežen napredek v dogovatjanju o meji, da pravno-pre-moženjski sporazum ni sporen in da se bodo preučili pogoji mednarodne arbitraže za Ljubljansko banko.
ZAGREB-Na konferenci predsednikov vlad in zunanjih ministrov Srednjeevropske pobude, ki je bila 19. in 20. novembra, sta sodelovala tudi slovenski premier Drnovšek in vodja slovenske diplomacije Frlec.
MOKRICE - Na gradu Mokrice sta se 23. novembra srečali delegaciji vrhovnih sodič, ki sta ju
na gradu Strmol pregledala problematiko kopenske meje. Dosegla sta dogovor o 17 spornih točkah, kar pomeni, daje zdaj nerešen samo še en odstotek 670 kilometrov dolge meje.
BEZANEC - Zunanja ministra sta se vnovič sešla 12. januaija. Rešitve za preostali sporni odstotek kopenske meje nista našla, napovedala pa sta pospešeno pripravo začasne rešitve za Piranski zaliv. Če ne bo mo-
goče doseči dogovora o tJajni rešitvi, bosta Slovenija in Hrvaška za nasvet morda zaprosili Mednarodno sodišče za pravo motja v Hamburgu.
BRDO - Gospodarska ministra Metod Dragonja in Nenad Porges sta se 12. januaija pogovarjala o meddržavnem sporazumu o Jedrski elektrarni Krško. Pogajanja se bodo nadaljevala.
LJUBLJANA - Slovenski državni zbor je v začetku februaija zopet preložil glasovanje o ratifikaciji sporazuma o obmejnem sodelovanju s Hrvaško.
, ZAGREB - Hrvaški državni sabor je 19. februarja razpravljal o odnosih s Slovenijo.
ZAGREB - Gospodarska ministra sta se o usodi nuklearke pogovarjala 12. februarja.
LUBLJANA - 17. februaija sta se spet sešla zunanja ministra.
SODELOVANJE V GOSPODARSTVU
ZAGREB - Slovenska tovarna nogavic Polzela je 5. novembra v Zagrebu, v ulici Vincenta iz Kastva 14, odprla nove poslovne prostore in vele-prodajno skladišče.
SPLIT - 6, in 7. novembra je na poslovnem srečanju slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov sodelovalo prek 100 hrvaških in okoli 65 slo-
venskih obrtnikov in podjetnikov. Po številu največje srečanje te vrste doslej sta organizirali Obrtna zbornica Slovenije in Območna gospodarska zbornica Splitsko-daimatinske županije v sodelovanju s slovenskim generalnim konzulatom v Splitu.
ZAGREB - V okviru konference Srednjeevropske pobude je potekal prvi gospodarski forum, ki so se ga udeležili tudi številni predstavniki Slovenije, med njimi državna sekretarka v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Vojka Ravbar.
LJUBLJANA - Namestnica hrvaškega gospodarskega ministra Jasna Borie in državna sekretarka v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Vojka Ravbar sta se 18. novembra pogovarjali o nadaljnjem uresničevanju sporazuma o prosti trgovini.
LJUBLJANA - Slovenski gospodarski minister Metod Dragonja in predsednik uprave Privrcdne banke Zagreb Božo Prka sta se 3. februarja pogovarjala o možnem odkupu večinskega deleža Elana, ki je zdaj v lasti PBZ.
LJUBLJANA - O skupnih projektih in o možnem sodelovanju na hrvaškem in slovenskem trgu sta se 4. februajja pogovarjala predsednika uprav ljubljanskega Leka in zagrebške Plive, Andro Ocvirk in Željko Čovič.
ZAGREB - Ravnatelj hrvaške carinske uprave Josip Knezič je generalnemu direktotju Ine Da-vorju Šternu 9. februarja izročil odločbo, s katero je Ina postala prva hrvaška pooblaščena izvoznica v Slovenijo.
PRETEKLOST V SADANJOSTI
ANTON MARTIN SLOMŠEK:
LJUBEZEN DO MATERINŠČINE JE KLJUČ V NEBEŠKO KRALJESTVO
^V/egovo ime je pomembno tudi za Slovence v Zagrebu , saj se po njem imenuje duhovna sekcija v Slovenskem domu, nekaj časa pa je delovalo prosvetno društvo Anton Martin Slomšek. Po dolgih letih je nastopil čaš za njegovo bea-tifikacijo. Bi! je Prešernov vrstnik in je deloval v obdobju, ki je bilo najbolj kritično za obstoj našega jezika in bitja. Otroštvo in mladost
- A.M. Slomšek se je rodil leta 1800 na Ponikvi ob potoku Slom v prostrani kmečki domačiji, kjer je še danes na plošči napisano: V tem domu se je rodit Anton Martin Slomšek, knez in škof lavantinski, 26. novembra IS00, umrl v Mariboru 24. septembra ¡862. Slomšek je bil najstarejši otrok v družini z osmimi sinovi in hčerami, ki so zgodaj izgubili svoje starše, očeta Marka in mamo Marijo. Po njih je podedoval dobre lastnosti -točnost, globoko vernost, dar za petje, pripovedovanje. S štirinajstimi leti je vzel slovo od domačije in šel v svet, v Celje v nemške šole. Leta 1817 se j e začel učiti hu-manistiko, kjer je bil vpliv profesorja Zupančiča odločilen za njegovo nadaljnje delovanje, Zupančič je med učenci predramil ljubezen do domovine in slovenskega naroda, vpodbujal jih je, naj se lotijo materinega jezika, naj ljudstvu govorijo v domačem "omikanem" jeziku, ki naj bo razumljiv. Dal jim je citati Vodnikove in Jamikove pesmi, da bi bi pri njih vzpodbudil pesniški in govor-
niški čut. Leta 1819 je Slomšek končal celjska gimnazijo in se vpisal na ljubljanski licej, kjer je bil njegov sošolec France Prešeren. Postala sta dobra prijatelja. Dve leti pozneje seje vpisal na licej v Se-nju, ki ga je tudi dokončal, bogoslovje pa je študiral v Celovcu. Kot knjižničar bogoslovec je imel priložnost prebrati mnogo knjig - tako sije izpopoljnjeval svoj govorniški dar.
Ljubezen do slovenščine
- Mnogi so menili, da pouk slovenskega jezika ni potreben, ker ga otroci znajo že od doma. Trdili so, da je najpomembnejši nemški jezik, da slovenščina ni primerna za izobražence in da nima prihodnosti, saj vsaka vas drugače govori. Slomšek seje trudil, da bi njegov govor postal omikan, Govoril je: "Srečen čas, ko bode v jeziku slovenska ena hiša, en rod, en govor!" Primanjkovalo je knjig za branje in ni bilo prave slovnice. O tej tematiki se je Slomšek pogovarjal z Metelkom in Kopitarjem. Svojim mladim kolegom je hotel dati znanje, da bodo šli med ljudstvo kot dobro pripravljeni učitelji in da bi govorili; "Mladi lepi sad bode rastel, katerega bomo vsadili, v večnost bomo že stopili in še bode naš trud slovenščini žlahtni sad prinašal", Ohranjen je tudi njegov govor, v katerem j e dejal, daje največja dolžnost Slovencem dati učene ljudi, pionirje slovenskega jezika za takratno rabo. Vodil je šolo in vaje iz slovenskega cerkvenega govorništva. Slomšek je menil, da ima vsak na-
rod prirojeno pravico, da govori, moli in časti Boga v svojem jeziku ter da ljubezen do maternega jezika še ne pomeni sovraštva do drugih jezikov in narodov. Ohranila so se pisma, ki jih je Slomšek pisal nekdanjim gojencem in slušateljem slovenskih predavanj. V njih med drugim piše: "Veliko je polje, ki ga je treba v slovenskem jeziku obdelati. Malo imamo dobrih knjig, da bi jih dali v roke za znanje dovzetnemu slovenskemu ljudstvu, malo je delavcev, ki bi na tem polju delali. Drugi narodi napredujejo z orjaškimi koraki, ali naj naše ljudstvo ostane pust in neobdelan vinograd? Žetev je velika, delavcev pa malo ".
Od kaplana do lavantin-
skega škofa
- V mašnika je bi! Slomšek posvečen 8. septembra 1S24. Slomškov največji dobrotnik in duhovni oče je bil J. Prašnikar in i znak hvaležnosti je pri njem v Olimju daroval Bogu prvo sveto mašo. Lepa in prostrana Olimska cerkev je bila ta dan pretesna za množice' iz ^tajerske in sosednje Hrvaške. Bogoslovje je končal leta 1825, takoj nato pa nastopil prvo kaplansko službo na Bizeljskem. Že štiri leta pozneje je bil imenovan za spir-ituala v celovškem bogoslovju, leta 1842 je postal nadžupnik v Vuzenici, leta 1846 pa lavantinski škaf. Škof Slomšek
je v skladu s privolitvijo papeža Pija IX. leta 1859 škofijski sedež preselil v Maribor, kjer je ustanovil bogoslovje. Bogata dediščina
- Slomšek je bil veiik ljubitelj mladine. Želel je, da bi bili njegovi gojenci vneti za pouk in vzgojo mladine. Javne šole so bile samo nemške, zato je pripravil in vodil nedeljsko šolo, ki so jo obiskovali celo mladi pravniki in uradniki, ki so potrebovali slovenski jezik v svojem uradovanju. Veiik uspeh je doživel priročnik za nedeljske šole "Blaže in Nežica". Slomšek je napisal še "Kratkočasne pravljice za otroke", molitvenik "Križev pot", "Življenja srečen pot", "Dve lepi reči za pridne otroke"... Vse te knjige so izšle v Celovcu. Slomšek je tako postal ustanovitelj mladinskega slovstva. Najstarejši Slomškov rokopis pa je iz zdravstva - Slomšek je bil vedno pripravljen pomagati ljudem. Govoril je: "Po jeziku bo raslo vaše veselje do ljudstva in cvetela bo ljubezen ljudstva do vas." Ena izmed mno-
LOVENSKI UČITELJ.
VERI. VZGOJI PODOKU.
gih njegovih pesmi ki jih pojemo je tudi "Preljubo veselje oj kje si doma". Slomšek je govoril, da je najbolj dragocena človekova dediščina iz ljubkih otroških let njegov materni jezik. Ta jezik zasluži, da ga skrbno negujemo.
Blagoslovljeno je bilo njegovo delovanje, neminljivega pomena je vse, kar je s pisanjem, poukom in vzgojo ljudi počel v čast Božjo. S spoštljivostjo in veseljem bomo navzoči pri velikemu dogodku v Mariboru, kjer v stolni cerkvi stoji prazno okno, da se dopolni mozaik njegnvega življenja. Vstavili bodo sliko priprošnika in svetnika Antona Martina Slomška. Pomagal bo svojim ljudem in narodu v težavah in iskanju pravih poti.
Cvetka Matko
PRETEKLOST V SADANJOSTI
n
i^ekret o razglasitvi škofa Antona Martina Slomška za blaženega je konfregacija za svetnike objavila 7. marca 1998 v Vatikanu, v navzočnosti papeža Janeza Pavla II. Med drugimi je objavi I prisostvoval tudi mariborski škof dr. Franc Kramberger. Slovesna razglasitev prvega blaženega slovenskega rodu bo 19. septebra v Mariboru, med drugim papeževim obiskom v Sloveniji.
Postopek za beatifikacijo Antona Martina Slomška je sicer trajal več kot 70 let, kar je nenavadno dolgo. Polovico tega časa je trajal postopek v mariborski škofiji, drugo polovico pa v Vatikanu, kamor jc predlog z dokumenti za razglasitev svetništva prispel točno na 100. obletnico Slomškove smrti, 24, septembra 1962, Veliko razlogov je vplivalo na dolžino postopka: najprej 2. svetovna vojna, nato neugodne razmere za cerkev v SFRI, v drugem delu postopka pa huda natančnost vseh poklicanih v kongregaciji, ki so preverjali življenje, učenje in krepost kandidata. Pri tem so preučili gore pisnega gradiva, ki ga je zapustil Slomšek, ali posredna pričevanja o njem, pri čemer je bilo treba veliko gradiva prevesti iz slovenščine v latinščino. Prva ! potrditev, da bo kandidat uspešno prestal preizkus, je bila izrečena fe- I bruatja 97 na plenarni seji konkregacije za svetnike, ko so v papeževi | navzočnosti enotno potrdili Slomškove vrline. Naslednje znamenje je prišlo lik pred papeževim obiskom v Sloveniji, maja leta 1996, ko je papež Slomšku priznal heroično stopnjo kreposti.
V postopku beatifikacije je še en Slovenec, in sicer Friderik Baraga, prav tako škof, znan kot misionar med ameriškimi Indijanci, Njegovo življenje, učenje in krepost preveijajo že četrt stoletja. (J.P.)
SLOMŠEK NA HRVAŠKEM
Leta Î820 se je Slomšek odločil za bližnjico na bogoslovje: odšel je na modroslovno šolo na škofijskem liceju v Senju, kjer je bilo mogoče spričevalo prejeti že po letu dni šolanja namesto po dveh kot v Ljubljani, Celovcu in Gorici. Tveganje, ki je terjalo nemalo poguma, se Slomšku ni obneslo, saj je moral pred vpisom na celovško bogoslovje potrditi znanje iz predmetov, ki jih je v Senju uspešno opravil. Ilirski gubemij v Ljubljani mu namreč spričevala iz Senja, ki je sodil pod ogrsko upravo, ni priznal. Obrazložitev: "v avstrijskih deželah inozemska spričevala ne veljajo". V Senju je bilo Slomškovo vedenje vzorno, dobil je odlično oceno iz vseh predmetov, razen iz splošne zgodovine, ki jo je predaval tedanji podravnatelj škofijskemu semenišča Franjo Matečic. V kraju, ki je znan bo velebitski burji. seje Slomšek učil hrvaščine in italijanščine. V neki pridigi leta 1861 je v zvezi s tem obdobjem dejal, da se je v mladih letih kot dijak vozil po moiju in nekaj časa bival v primorskem mestu, v goli, k umiriti okolici. Ko pa seje vrnil v svojo ljubo domačijo, zagledal zelene gaje, rodovitno polje in vesele vinske gorice, se je od radosti raz-l"kal in poljubil zemljo, kjer mu je tekla zibelka.
Slomšek je štirikrat obiskal Zagreb, nazadnje leta 1837, ko je /olcl spoznati Ljudevita Gaja. Na žalost se je Gaj mudil na Dunaju, /alo se je Slomšek v uredništvu Ilirskih Novin sestal s pisanim društvom zagretih preporodovcev, ki so ga navdušeno sprejeli kot 'Ilira iz Koruške". Večeijali so v Narodni kavarni, Slomšek pa je prenočil v Črnem orlu na Ilici. Hrvaška je tedaj trpela, saj so v Budimpešti sklenili, da bo v vseh deželah ogrske krone imel veljavo le madžarski jezik. Slomšek je stisko Hrvatov razumel, saj se je zave-d:il. daje potrebno negovati materinščino med ljudstvom. Za druščino. ki jo je spoznal v Zagrebu pa je pozneje zapisal, da so to upanja Hiti ljudje, ase je bati, da jih ne zanese svobodnjaška omotica!
(O.S.)
Letos mineva 75 let od smrti Pavla Šavnika, enega od prvih profe-sotjev in predavateljev na zagrebški medicinski fakulteti. V "zlato knjigo" te visokošolske ustanove so se vpisali kar trije Slovenci: Fran Kogoj, Boris Zamik in Pavel Šavnik.
Prof.dr. Pavel Šavnik (Kranj 1882 - Zagreb 1924) je medicino študiral na Dunaju in v Innsbrucku, kjer je diplomiral leta 1912. Že kot študent je kazal nagnjenost do dermatovenerologije, zato je bil na tem oddelku sprva pomožni asistent in po diplomi tudi asistent. Med I. svetovno vojno je bil kot sanitetni oficir šef dermatoveuerološkega oddelka v lazaretih na soški fronti. Po končani vojni je nekaj časa služboval na kliniki v Muen-chenu, nato pa je odšel v Prago, kjer je kmalu postal privatni docent za svojo stroko. Ker je hitro obvladal češki jezik, je vodil tudi vaje in predavanja za študente in specializante. Iz Prage je Šavnika pot vodila v Zagreb, kjer ga je marca leta 1923 profesorski zbor Medicinske fakultete izbral za prvega rednega profesoija dermatovenerologije. Svoje klinike ni imel, pač pa je delal na nekaterih manjših bolniških oddelkih. Na Medicinski fakulteti so se odločili za odprtje dermatovenerološke klinike, vendar Šavnik tega ni dočakal. Le nekaj dni potem, ko je bil izbran za dekana fakultete, je nenadoma umrl. Njegovo življenje je v 42. letu starosti končal trebušni tifus, ki je bil v tistem času bolezen z veliko smrtnostjo. Prof. dr. Pavel Šavnik je napisal veliko znanstvenih del v nemškem, češkem, hrvaškem in slovenskem jeziku, v prvi vrsti o zdravljenju sifilisa ter o novih metodah odkrivanja te težke bolezni.	Albert Majder
dobre ljudi najde. Govori malo, pa tisto dobro, tako bo tebi čast.
Ni človeka brez sence. Imeniten stan, pa velika čast -je ledena laz, po kateri človeku rado izpodleti. Zdravje gre po curku doli, po niti pa gori. Potrpljenje je za vsako bolezen prvo in najpotrebnejše zdravilo. Kdor v jedi in pijači pravo mero drži, SLOMSKOVI "čflia navadno stare dni. ■i n Ilir ■	Zoper moč smrti iti rože na vrti.
flflU Al	časi so ravno taki kakršni so ljudje,
2H	Kdor ubogim daruje, Bogu posojuje.
ŽIVLJENJE Lenoba je vseh grdob največja grdoha, Lakomttel ima za denar dušo naprodaj. Le kdor zgodaj vstaja, se bolezni brani in zdravje ohrani. Mladi bahač, ki se noče učiti, bo star berač moral kruhanrusiti, Dei za solncem mora biti, za veseljem žalost priti. (S:, Kdor hoče prav srečno živeti, mora modro gl«v(>Q~~j-MfV^ pa žlahtno srce imeti.	»sgg^S® ( ?
Slomškove misli izbrala Cvetka Matko
PAVEL SAVNIK: OČE HRVAŠKE DERMATOVENEROLOGIJE
I			
KULTURNA OBZORJA	^ M ILI IVI		
KLASIČNO I MODERNO
Ï^Iiki broj plesača i poznavatelja plesa u zagrebačkom Hrvatskom narodnom kazalištu uoči početka baleta "Tango" ko-jim su Opera i balet Slovenskog narodnog gledališča Maribor gostovali sredinotn lis-topada, jasno je pokazivao kako se radi o nečem važnijem od uobičajenog gostovanja iz susjedstva: autorsld projekt, prvi samos-talni ejeiovečernji balet plesača, a sada ko-reografa i redatelja mladog Edward a Cluga došao je ovjenčan slavom. Slovenski baletni kritičari ispunili su stranice svojih glasila slapovima pohvala, usmeaa je predaja bila biža i slična. Nastupi u inozemstvu donosih su nagrade. S druge strane, zagrc-bačka baletna publika odmah se prisjetila "svog" baletnog i životnog para - Maje Sr-bljenovič Tiircu i Marina Turcua u nekiin od najblistavijih ostvarenja na pozomici KNK, te je logično s nestrpljenjem očekiva-na kčer, baštinica dara Valentina Turcu koja je u "Tangu" ne samo plesala več i asistirala Clugu. Vjerujem da nitko te večeri u gledalištu nije ostao razočaran -šesnaest skladnih mladih ljudi, odličnih, preciznih plesača slijedilo je koreografiju svog suplesača Edwarda Cluga. Temperamentna, dopadljiva, moderna s temeljima na klasičnom, ta je koreografija tražila puno ali i davala. Ljubitelji "bijelog baleta"
mogli su prepoznati neke "standarde" na nov način, a spremnost u izvedbi i naj-složenijih oblika, pokazuju odličnu kondi-ciju ansambla. Za Cluga tango znači život, ljubav i sukob ili kako je sam zapis.ao u dražesnoj pratecoj knjižnici - programu u kojoj su fotografije svih sudionika ali li naj-mladim danima: "Tango je bil rojen na ulicah in jaz ga želim prenesti nazaj na ulice našeg otroštva, naših sanj, naših src in želja. Zgodba o nas, ki nosimo tango v sebi..." Nastup mariborskog baletnog ansambla po-kazao je kako bi valjalo češče zaviriti na njihove predstave ili ih, nadajmo se na obostrano zadovoljstvo, ponovo vidjeti u vlastitoj sredini.
Olga Vujovič
K ČVRSTE KULTURNE VEZI
Ao sta se 9. novembra - ob začetku Tedna slovenskega filma - sešla kulturna ministra Slovenije in Hrvaške, Jožef Školč in Božo Biškupif, je hrvaški minister za Vjesnik izjavil, da bi bilo dobro, če bi tudi na drugih področjih sodelovanje potekalo tako uspešno, kot v kulturi. Ministra sta se pogovarjala o tradicionalno dobrih stikih gledališč, arhivskih ustanov, glasbenikov, likovnikov..., o informatizaciji in o sodelovanju na področju filma, zlasti v koprodukcijah, saj se obe kinematografiji srečujeta s podobnimi problemi. Posebno pozornost sta namenila Unescovi konferenci o nasilju v kulturi, nasilju s kulturo in nasilju med kulturami, ki bo na hrvaško pobudo potekala letos v Dubrovniku, Govorila sla tudi o udeležbi slovenskih umetnikov na jubilejnem 50. Dubrovniškem poletnem festivalu in 45, Splitskem poletju. Minister Školč je predlagal izmenjavo programov s festivali v slovenskem Primorju. Slovenija in Hrvaška sta podpisali Sporazum o kulturnem sodelovanju, ki bo dopolnjen s predlogi za naslednje triletno obdobje. Izmenjava programov že zdaj poteka dobro, recimo med Koprivnico in Domžalami, Čakovcem in Mariborom, Varaždinom in Mariborom, pa tudi med drugimi mesti, umetniki in kulturnimi ustanovami. Na vprašanje, koliko sta k uspešnemu sodelovanju prispevala ministra, je hrvaški minister Biškupič odgovoril, da ima največje zasluge za uspeh - sama kultura,	Polona Jurinič
IRENA GRAPENAUER V HGZ - Svetovno znana flavtistka iz Ljubljane je bila 20. oktobra gostja Zagrebških solistov na koncertu v Hrvaškem glasbenem zavodu. Na programu so bila dela Stratika, Telemanna, Joliveta in Francaixa.
23. SALON MLADIN - Oktobra je bila v okviru delavnice "Projekt Muzeja modeme umetnosti" na poskusni sceni Zagrebškega gledališča mladih izvedena plesna predstava "Bela" Bare Kolenc iz Ljubljane. Nagrado mednarodnega arhitektonskega natečaja Solution je dobila Dalila Perosa iz Slovenije.
TRIJE DNEVI STRIPA - Konec oktobra so ob tridnevnem mednarodnem festivalu stripa v zagrebškem KIC-u odprli razstavo "Ko nihče ne gleda", Razstavljena so bila tudi dela slovenskih avtorjev.
30. OBLETNICA DELA PRERADA DE-T1ČKA - Priznan hrvaški homist slovenskega rodu je 25. oktobra v veliki dvorani Hrvaškega glasbenega zavoda proslavil 30.obletnico pedagoškega dela na Glasbeni akademiji v Zagrebu. Svečani koncert v prepolni dvorani so odprli homistične fanfare, streli iz pušk in pasji lajež iz prvega stavka Lovske simfonije Leopolda Mozarta v izvedbi Hrvaškega komornega orkestra in dirigenta Pavla Dešpalja. Vesel začetek se je nadaljeval s Haydnovim koncertom za dva roga in komorni orkester. Veličasten je bil nastop Radovana Vlat-kovica, ki sodi med najuglednejše homiste v svetu. Izvedel je Mozartov koncert za rog in orkester. Na končuje 27 homistov, med njimi tudi slavlje-
nec Prcrad Dctiček, izvedlo uverturo iz Beethovnovega Egmonta v obdelavi Andelka Klobučarja. Dostojanstveno koncertno proslavo obletnice pedagoškega dela je po lovskem pozivu roga začinil srnin golaž,
BORIS CAVAZZA V HRVAŠKEM FILMU -
Priznani slovenski igralec je oktobra snemal vlogo Italijana v filmu Zeljka Seneiiča Dubrovniški zaton (Dubrovnički suton). Snemanje je potekalo med belimi kamnitimi stenami starega mesta. Ca-vazza, rojen v Milanu, je tolmačil lik evropskega opazovalca iz Milana. V Senečičev film je vskočil namesto angleškega igralca Miehaela Yorka, ki je zbolel. V zameno je angleška agencija hrvaškemu režiserju ponudila Oliverja Reeda, Rogerja Moora, Anthonjja Quinna, Masimitiana Schella in Bena Gazzaro. Toda tik pred začetkom snemanja je Senečič v hotelu Slon v Ljublja-
KULTURNA OBZORJA
ni vlogo ponudil Borisu. Premiera filma v produkciji Patria filma bo verjetno na letošnjem Puljskem filmskem festivalu. Ekipa je Cavazzo ogovarjala z vzdevkom Profesor; tako ga imenuje tudi podmladek študentov na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, kjer od leta 1986 predava igralstvo.
59-letni igralec je bil v sedemdesetih in osemdesetih letih zelo priljubljen tudi na Hrvaškem. Igral je v Zafranovičevem filmu Muke po Mateju, Golikovem filmu Vila Orhideja, Sedlarjevem filmu V sredini mojih dni z Mileno Zupančič in v Goličevem TV-filmu Adag-gio. Hrvaški gledalci se ga spomnijo tudi po dramah slovenske televizije. Cavazza je tokrat prvič snemal v Dubrovniku. Nekoč je kot po-morec plul na ladji Dubrovnik, kije nosila ime mesta, v katerega so ga vabili na Dubrovniške poletne igre. Zadnjič je po ulicah starega mesta stopal poleti 1981, ko je z ansamblom SNG iz Ljubljane nastopil v scenskem delu Igorja Stravinskega Zgodba o vojaku (režija Milko Šparcmblek). Boris Cavazza ni samo gledališki, filmski in televizijski igralec, univerzitetni profesor, scenarist in režiser, ampak tudi šan-sonjer in - skupaj z igralko Mileno Zupančič -ambasador Unicefa z diplomatskim potnim listom. Januarja seje odpravil na svojo prvo misijo v Namibijo, da bi se prepričal, kaj je Unicef naredil z denarjem, namenjenim otrokom teh dežel.
VEČER ČEŠKE POEZIJE - Hrvaško-češko društvo prijateljstva je konec oktobra v Model's Caffeu organiziralo večer češke poezije. Pesmi je izbral in prebral češki veleposlanik Jiri Ku-dela, tri pesmi češkega nobelovca Jaroslava Seigerta pa je recitiral naš cenjeni član, dramski umetnik Ivica Kunej. Poslušalci so z navdušenjem spremljali češko pesem, uživali pa so tudi v znamenili beeherovki.
LAHKA NOČ DENISA KRAŠKOV1ČA -
TEDEN SLOVENSKEGA FILMA - Prireditev, ki je potekala od 9. do 13. novembra v Kulturno-informativnem centru, je organiziralo slovensko veleposlaništvo v Zagrebu, projekcije pa je omogočil Filmski sklad Slovenije, Teden filma seje začel s kultnim igranim filmom Vesna režiseija Františeka Čapa iz leta 1953. Prireditev je odprl veleposlanik Boštjan Ko-vačič, navzoča pa sta bila tudi kulturna ministra
SAM t TI ML'. NEXT YEAR
. WOOWKCUA
CANKARJEV DOM
Od 6. do 25. novembra je bila v galeriji Arterija samostojna razstava kipaija Demsa Kraško-viča. Njegov oče je Slovenec iz okolice Kočevja, zato je v Kraškovičevih skulpturah prisoten domači kraj - les kočevskega gozda. Kraškovič je leta 1994 diplomiral na ALU v Zagrebu, od leta 1996 pa predava na kiparskem oddelku v Šoli za uporabno umetnost in dizajn v Zagrebu. Razstavljal je po Hrvaški, Sloveniji in Italiji.
Jožef Školč in Božo Biškupir. ki nista skrivala zadovoljstva ob uspešnem sodelovanju. Festival se je nadaljeval s filmi Dolina miru (1956) režiserja Franceta Šdglica, Ples na dežju (1961) Boštjana Hladnika, Tistega lepega dne (1962) Franceta Štiglica in Nasvidenje v naslednji vojni (1980) Živojina Pavloviča. Konec novembra je Teden slovenskega filma potekal tudi na Reki.
OPATIJA 98-12. novembra se je v zlati dvorani hotela Imperija! v Opatiji tn v cerkvi ^v. Vida na Reki začela 35. glasbena tribuna Opatija 98. Najboljši hrvaški ansambli in solisti so izvedli več svetovnih premier hrvaške sodobne glasbe, pa tudi nekaj sodobnih skladb slovenskih skladateljev Iva Petriča in Milka Lazarja. Med nastopajočimi je bil tudi priznani slovenski trobentač Stanko Arnold.
GOSTOVANJA ANE PUSAR JERIČ - Novembra je ljubljanska sopranistka Ana Pusar Jerič gostovala na odru zagrebškega HNK. Nastopila je v vlogi Tatjane v operi Evgenij Onjegin P.J. Čajkovskega in v vlogi Itmgarde v operi Porin Vatroslava Lisinskega.
OB LETU OSOREJ - 20. novembra sta v Mestnem dramskem gledališču Gavella v Zagrebu gostovala priznana slovenska dramska umetnika Polona Vetrih in Ivo Ban s predstavo Ob letu osorej avtorja Bernarda Slada in v režiji Borisa Kohala. Uspešnica v produkciji ljubljanskega Cankarjevega doma, ki se uprizarja tudi po 260-krat na leto, je navdušila na žalost maloštevilno zagrebško publiko. Odlično in prepričljivo je bilo igranje Vetrihove in Bana v vlogi ljubimcev, ki se enkrat na leto, na isti datum in na istem mestu sestajata dolga leta... vse do neizogibne starosti.
REKA V ZNAKU STRIPA - 17. decembra je bila na Reki odprta 14. mednarodna razstava risb, kije letos v znamenju stripa. Tri mesece bodo v Modemi galeriji na ogled stripi 141
umetnikov iz 22 držav z vseh celin. Selektor Darko Glavan je k sodelovanju v največjem razstavnem projektu, posvečenem stripu, povabil tudi slovenske umetnike, med njimi emi-nentnega slikarja Kostjo Gatnika,
KELTi V ARHEOLOŠKEM MUZEJU -17. decembra je bila v Arheološkem muzeju v Zagrebu odprta razstava Kelti na Celjskem. Razstavo je pripravil Pokrajinski muzej iz Celja, avtorica pa je Darja Pirkmajer. direktorica tega muzeja. O razstavi, ki je plod obsežnih izkopavanj in raziskovanj keltskih najdišč na celjskem območju, je na otvoritvi spregovoril ravnatelj Arheološkega muzeja Ante Rendič-Miočevič, o Keltih pa avtorica Darja Pirkmajer. Med gosti so bili podžupan Celja Burnik in pomočnik hrvaškega ministra za kulturo dr. Šarid. V razstavnih vitrinah je največ orožja - mečev, kopij in nožev, nekaj pa je tudi nakita in keramike.
O Keltih ne vemo veliko, zato se o njih razpredajo različne teorije in zgodbe, kakršno je recimo davno zapisal že stari Diodor: "Njihov videz je izzival grozo. So visoke postave, mišice jim igrajo pod belo kožo. Imajo svetle lase, ki pa niso naravno beli, saj si jih perejo v apneni vodi in jih češejo od čela navzgor, Podobni so gozdnim prikaznim. Imajo goste lase, težke kot konjska griva. Nekateri si brijejo brado, drugi, posebno veljaki, pa si ob gladko obritem obrazu puščajo brke, ki jim prekrivajo cela
usta in jim pri jedi in pitju služijo kot cedilo, na katerem ostajajo koščki hrane... Oblečeni so, kar je presenetljivo, v izvezene srajce močnih barv. Nosijo hlače, imenovane bracae in piašče - pozimi debele, poleti pa tanjše - ki se na ramenih zapirajo s fibulami. Plašči so progasti ali karirasti s tesno približanimi polji v raznih barvah." Na ozemlje današnje Slovenije so se keltska plemena naselila 300 let pred Jezusom Kristusom. Močno pleme Tauriska, ki je naseljava-lo plodna področja ob rečnih dolinah vse do Va-raždina, mogoče celo do Siska, je na zahodu mejilo s Krani, na severu pa z veliko plemensko zvezo, ki jo rimski viri imenujejo Regnum nori-cum. Noriško kraljestvo je od polovice 1. st. p.n.š. obsegalo večji del današnje Slovenije in je bilo vedno v dobrih odnosih z rimskimi sosedi. Noriški Kelti so široko tržišče Rimskega carstva oskrbovali s prvorazrednimi proizvodi.
KULTURNA OBZORJA
od kaljenega do trdega železa, Rimljani so jih ščitili pred vpadi dragih plemen. Po ustanovitvi Akvileje (leta 181. p.n.š.), ki je postala gospodarska in vojna odskočna deska za osvajanje našega današnjega ozemlja, so se stiki med no-riškimi Kelti in Rimsko državo še poglobili, kar je prispevalo k poznejši mirni priključitvi No-riškega kraljestva k Rimskemu carstvu leta 15. p.n.š, Kljub rimskemu zavzetju današnjih slovenskih krajev, keltsko prebivalstvo ni izumrlo, ampak se je stopilo z Rimljani in tako ohranilo svoje etnične značilnosti. Razstava o Keltih je bila pred tem postavljena v Arheološkem muzeju v Zadru.
JORDAN V VARAŽDINU IN ZA-PREŠIČU - Priznani hrvaški slikar slovenskega rodu, profesor na zagrebški Likovni akademiji Vasilije Josip Jordan se je 20. decembra predstavil v varaždinski galeriji Dora Art s samostojno razstavo, za katero je sam izbral 14 olj na platnu, ki so v glavnem nastala prejšnje leto. Razstavo je odprl prof. Josip Depolo. Zanimivo je, da je Jordan v osmih letih že tretjič razstavljal v isti galeriji, kar potrjuje zanimanje Varaždincev za njegovo delo, pa tudi avtotjevo naklonjenost varaždinski likovni publiki. Druga rastava V.J. Jordana je bila odprta 29. decembra v Galeriji Skuijeni v Zaprešičti.
GRAFIČNA GLASBENA MAPA CONTRA - Predstavili so jo na predavanju Muzeja Mirnara 21. decembra. To je bil enkraten mul-timedijski projekt, ki je združil slikarje in izvajalce kontraba-siste, kar je bila svoje, vrstna svetovna premi-jera. Projekt je doka-[ zai, da sta likovna umetnost in glasba neraz-p družljivi od svojega prvega dotika v dalj-nji in danes še neimenovani preteklosti. V projektu je sodeloval naš rojak Vasilije Josip Jordan. Njegova dela se skoraj od začetka prepletajo z glasbenimi motivi. Glasba Jordana obkroža vsak dan: v mladosti se je učil violino, njegova hči Jelena igra violo, sin Martin pa čelo. Grafični list Živalski karneval se stilsko in tematsko veže na zgodnji ciklus del, slikan na sprednji plošči neuporabnih violin. Izvajalca glasbe sta bila kontrabasista Mirni Mar j a novic Conski in Žorž Draušnik.
SLOVENIJA - ALPSKA DEŽELA - Ta odmevna razstava Pokrajinskega arhiva Maribor se je po "potepanju" po celi Hrvaški - od Dubrovnika do Reke in Karlovca -končno usta-
vila v Zagrebu, v Kulturno-informacijskem centru. O razstavi smo podrobno pisali v prejšnji številki Novega odmeva.
ŠOLA KITARE V VARAŽDINU - 4. januarja se je v Varaždinu začel Drugi mednarodni seminar kitare Ivan Padovec, na katerem je sodelovalo okoli dvajset učencev osnovnih in srednjih glasbenih šol iz Hrvaške, Slovenije in Italije. Seminar nosi ime po znanem varaždin-skem skladatelju. Mladi kitaristi so svoje znanje širili pod vodstvom eminentnega hrvaškega kitarista prof. lštvana Roemerja.
27 VISOKIH CEJEV JANEZA LOTRIČA - Eden od največjih tenoristov na svetu, naš rojak in staini gost kulturne rubrike Novega odmeva Janez Lotrič je v prvem tednu januaija znova nastopal v zagrebškem FINK, in sicer v treh predstavah Donizettijeve opere Hči polka. Lotrič v predstavi herojsko poje devet cejev! In ne samo to. Po njegovi zaslugi je ta opera razburkala zagrebško sceno, Lepo je bilo videti, da je dvorano napolnila mlada publika, oblečena v usnje in disko toalete, pred blagajno je bila dolga vrsta, povpraševanje po vstopnicah je bilo ogromno. Večemji listje 8. januaija objavil velik intervju z našim umetnikom pod naslovom Najbolj priljubljen Slovenec na Hrvaškem. Lotrič je v intervjuju govoril o svojem pvem nastopu v Zagrebu leta 1988 v Verdijevem Trubadurju. V Zagrebu so ga takoj podprli, za razliko od Slovenije, kjer vselej kritično spremljajo začetnike. V Dunajski državni operi, kjer je stalni gost, je odpel osem vlog, zdaj pa ga čakajo že nove. Marca bo nastopil na premieri Cavallerie rusticane, aprila pa v Glumačih. Leta 2000 bo verjetno gostoval na Japonskem. Prav zdaj se pogaja z Opero v Buenos Airesu, Teatrom Colon in milansko Scalo. Veliko poje tudi v Gradcu. V Mariboru je pel na premieri Aide, v Ljubljani pa v predstavah La bohemc in Ples v maskah. S slavno Marjano Lipovšek namerava januarja leta 2000 izvesti serijo koncertnih izvedb Trubadurja, tudi v Zagrebu. Oktobra je začel snemati za zgoščenko Gotovčevega Era z onega sveta z dirigentom Nikiom Barezom. Snemanje se bo nadaljevalo maja letos. Vloga Era mu je posebno pri srcu: doslej jo je odpel že okoli 70-krat.
Konec januarja je Lotrič dvakrat gostoval v HNK kot Manrico v Verdijevem Trubaduiju.
PIANISTI V OSIJEKU fN ZAGREBU- V Osijeku se je 10. januaija začelo Prvo medna-
rodno pianistično tekmovanje EPTA (Evropsko združenje klavirskih pedagogov). Na tej mali Epti so vse do 16. januarja tekmovali mladi pianisti do 18. let. Prijavilo se je 61 pianistov iz 14 držav, med njimi tudi iz Slovenije, žal pa se noben slovenski glasbenik ni uvrstil v finalno tekmovanje. Tekmovanje pianistov od 18. do 32. let je bilo 29 januaija v Zagrebu.
PRISOTNOST V PROSTORU - Pod tem naslovom so 14. januarja v galeriji Kovačič -Macolič v Varaždinu odprli razstavo del dveh sodobnih mariborskih likovnih umetnikov Darka Golije in Samuela Grajfonerja, kiparja in grafika. Na otvoritvi razstave v prekrasni stari gotski hiši v središču mesta sta govorili pomočnica hrvaškega kulturnega ministra Seade-(a Midžič in direktorica Umetniške galerije iz Maribora Meta Gabršek-Prosenc. Razstava je začetek plodnega kulturnega sodelovanja med Mariborom in Varaždinom, ki ga je spodbudila prof. Dunja Pavelič-Bezjak, Varaždinka, ki živi in dela v Mariboru. V mariborski Umetniški galeriji je že mesec dni odprta razstava del treh eminentnih varaždinskih umetnikov Gordane Kovačič, Slavena Maculiča in Vladi-mirja Gašpariča - Gape.
Golija in Grajfoner sta zelo cenjena slovenska umetnika, V Mariboru delujeta v okviru šestčlanske likovne skupine MI in poučujeta na Pedagoški fakulteti. Kiparska izobrazba je dala Samuelu Grajfo-neiju (1962) specifično izhodišče, ki je oblikovalo njegov grafični jezik. Razmišljanje kiparja se pri njem izraža na dva načina: v njegovi povsem jasni predstavi o prostoru in telesnosti v prostoru ter v težnji instalirati grafične liste v različnih fazah nastanka. Dialog plastičnega objekta z izhodiščnimi oblikami predmetov našega bivanjskega okolja ter s prostorom postavitve je ključni problem kiparstva Darka Golije (1965). Razstavljena dela so nastala v zadnjih petih letih in so plod kiparjevih reakcij na povsem Dsebna srečanja in dogodke, prenesena v govorico sodobnih industrijskih materijalov.
GOSTOVANJA V KD "VATROSLAV LISINSKI"
SEPTEMBER
- V oratoriju za soliste, zbor in orkester Alexander's Fest G.F. Haendla je kot solist nastopil basist Marcos Fink iz Ljubljane
KULTURNA OBZORJA
OKTOBER
-	Na mednarodnih dnevih jazza Zagreb '98, ki jih prirejata Jazz klub Zagreb in Hrvaško društvo skladateljev, je nastopil Big Band RTV Slovenija z dirigentom Lojzetom Kranjčanom in gostom dirigentom iz Zagreba Miljenkom Prohaskom. Vokalna solistka je bila Alenka Godec.
NOVEMBER
-	V okviru Plave oktave je 6. novembra Zagrebški filharmoniji dirigiral stalni gost - dirigent Uroš La-
jovic. Na sporedu so bila dela Majurčeve,  Haydna in
Brahmsa. 24	_ .<•
.novembra je slavna slovenska skupina ^^	MM New Swing ^^L Quartet pros- ^B oblet- ^
nico delovanja. L^_^B
Člani skupine so nastopili z Big Bandom Simfoničnega pihalnega orkestra Hrvaške vojske pod taktirko Miljenka Prohaske. New Swing Quartet je začel delovati v Šentjurju pri Celju leta 1968, navdalinjen z glasbo legendarnega Golden Gate Quarteta. Neguje črnski gospel -song in negro spiritual, kar za "bele" interpreta-toije ni enostavno. Uigranost prvega tenotja Darcta Hertnga, drugega tenorja Ota Pestner-ja, baritona Tomaža Kozlevčarja in basa Marjana Petana je že na začetku nastopa nabito polno dvorano dvignila na noge. Drugi del programa je bil stilno oblikovan do popolnosti; sestavljen je bil iz niza znanih črnskih pesmi ob spremljavi odličnega ansambla Ratka Divjaka. Pesmi Stand By Me in Oh, Happy Day je z New Swing Quartetom pela tudi publika Skupina je zagrebški publiki predstavila najnovejšo zgoščenko I Saw the Light, izdano ob 30. rojstnem dnevu New Swing Quarteta.
DECEMBER
-	Zagrebški kvartet saksofonov je na koncertu gostil Slovenski kvintet trobil ter solista Mladen Barakovič, bas kitara in Borna Šer-car. bobni.
JANUAR
-	V okviru Bele oktave je kot gost-dirigent Zarebške filharmonije znova nastopil Uroš La-jovic. Na sporedu so bila dela Raspighija, Marcella in Mozarta. V okviru Majstorskega ciklusa HRT in v organizaciji Koncertne direkcije Zagreb sta s Simfoničnim orkestrom in zborom HRT nastopila pianist Pavica Gvozdič in tenorist Branko Robinšak iz Ljubljane.
Kulturne dogodke spremljala Polona Jurinič
gA
f/ DNEVI SLOVENSKE KNJIGE
r Karlovcu so bili oktobra lani že šestič zapored Dnevi slovenske knjige. Razstavljene so bile nove knjige iz Slovenije, predstavljen pa je-bil tudi hrvaški prevod knjige slovenskega pisatelja in akademika Kajetana Kovica "Put u Trento". Na otvoritveno slovesnost so prišli akademik Kovič. župan Novega mesta Franc Koncilja. predstavnica novomeške knjižnice "Miran Jarc" Jadranka Matič - Zupančič, pomočnica hrvaškega kulturnega ministra za mednarodno sodelovanje Seadeta Midžič, predstavnica slovenskega veleposlaništva Alenka Vi-potnik, koordinatorka za knjižnice nacionalnih manjšin pri Nacionalni in vseučilišni knjižnici v Zagrebu Ljubica Radovič ter predstavniki mesta in županije Karlovca.
Prireditev je odprla predstavnica kariovške mestne knjižnice "Ivan Goran Kovačič" Neda Eleta. Povedala je, daje karlovška knjižnica osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem, saj je doslej zbrala in obdelala prek 5 tisoč naslovov iz Slovenije. V glavnem gre za leposlovje, dela slovenskih in tujih pisateljev, tu pa so tudi najpomembnejše knjige z ostalih področij človekove dejavnosti. Enciklopedije, priročniki, monografije in turistični vodiči so na voljo v študijskem oddelku, ostale knjige pa so razvrščene v oddelka za odrasle in otroke. Večino knjig so darovali slovensko ministarstvo za kulturo, Zavod za odprto družbo iz Slovenije in novomeška knjižnica "Miran Jarc", gmotno podporo pa karlovška knjižnica prejema od hrvaškega Ureda za nacionalne manjine, ki prispeva plačo za enega knjižničarja. Gospa Eletova je še opozorila, da bo treba strokovno urediti tudi knjižnice v slovenskih društvih na Hrvaškem.
Knjigo Put u Trento in avtorja Kajetana Kovica je predstavila Jadranka Zupančič. Kovič se je rodil lela 1931 v Mariboru, kjer je tudi maturiral. Iz svetovne književnosti je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Nekaj časa je bil novinar, potem pa urednik in glavni urednik Državne založbe Slovenije. Prve pesmi je objavil leta 1953 v legendami zbirki "Pesmi štirih" (skupaj z J. Menartom, T. Pavčkom in C. Zlobcem), pozneje pa je izdal še 13 samostojnih pesniških zbirk. Knjiga za otroke "Maček Muri" (v hrvaščini "Mačak Marko") je izšla v nakladi 100 tisoč primerkov. Večjo naklado je imel samo še Levstikov "Martin Krpan" (200 tisoč primerkov). Kovič veliko prevaja iz francoščine in nemščine; med drugim je prevedel Prešernove nemške pesmi v slovenščino. Napisal je tri romane in zbirko novel Iskanje Katarine. Njegova dela so prevedena v angleški, italijanski, nemški, japonski, hrvaški, češki, slovaški, španski, albanski in grški jezik. Roman "Pot v Trento" je v hrvaščino prevedel Ivan Brajdič.
OSilvin Jerman
srednja pozornost večera je bila namenjena predstavitvi in pogovoru z uglednim slovenskim pesnikom, pisateljem, prevajalcem in akademikom - Kajetanom Kovičem. Bilo je posebno doživetje prisluhniti lasmi pesnikovi interpretaciji izbranih pesmi, iz njegovih številnih pesniških zbirk (Vetrnice, Ogenjvoda, Labrador, Poletje, Sibirski ciklus), saj nas njihova zvočnost, ritmičnost in lirska intenzivnost zmeraj na novo prepriča, daje to poezija enega od vrhov slovenske lirike. Posebna pozornost pa zasluži avtotjeva interpretacija lastnih verzov, kot da bi skozi njegov glas prihajala ta izčiščena in večpomenska lirika, do posebno veljavne in dodatne sugestivnosti govorjenega. Kajetan Kovič seje poleg intenzivne osredotočenosti na poezijo, s pisanjem za otroke in mladino ter prevajanjem ukvaijal tudi s pisanjem proze, saj njegovo pripovedno delo za odrasle obsega nekaj izredno zanimivih romanov in krajših zgodb (Ne bog ne žival, Tekma ali kako je arhitekt Nikolaj preživel konec tedna, Iskanje Katarine, Pot v Trento, Profesor domišljije). Tako smo lahko prisluhnili odlomku iz hrvaškega prevoda Poti v Trento, ki gaje podal sam avtor, ob tem pa nam je razkril genezo romaua, ki se dogaja od konca preteklega do šestdesetih let tega stoletja na različnih za te čase bolj ali manj značilnih prizoriščih Srednje Evrope. Obiskovalci večera so tako prisrčno nagovorili pesnika, da se je večer sklenil v doživetem sožitju med avtorjem in publiko, med slovenskim in hrvaškim jezikom, saj literatura in knjiga iščeta in najdeta zmeraj nove poti v naša doživetja in lastne svetove.	Jadranka Matič-Zupančič
USTVARJALNICA
DOM IN SVET
TI SPAVAŠ
Gled 'o sam Te kako spavaš i odmaraš Ujelo svoje, a u meni tinja želja, da bar sanjaš ime moje.
Ti usmda sladak sanak i za Tebe svijeta nemdr Ja, zamišljen, skoro vapim kako mene sanjal' treba.
Motrio sam netremice Tvoja usta, oči, lice,
pa se prenem, sebi kažem, sad ja sanjam besmislice,
U tom času Ti sa smješkom pomaknula usne svoje, ja presmtan, skoro cvjetam. Ipak sanjaš ime moje.
Al'promjenih svoje misli. Neka moja draga drijema. To su moje slatke želje a istine u tom nema.
Medeni
Uredništvo se opravičuje avtorju pesmi "Ti spavaš", ki smo jo v prejšnji številki objavili narobe podpisano in z nekaj tiskarskimi napakami. S tem je pesem, kot je opozoril tudi sam avtor, izgubila vrednost, rimo in verz. Tokrat objavljamo pravo različico in upamo, da se bo sodelovanje med avtorjem in uredništvom nadaljevalo.
POGLED U MINULO LETO
Poglejmo vsaj malo v leto nazaj, čeprav bo kdo vprašal: čemu to, zakaj?
Izkušnje preteklosti vedno lahko nam dober nasvet za naprej povedo. Bilo spodrsljajev je, tudi napak, to za Slovenski dom ni dober znak.
Bilo nam lepo je ko zdrah ni bilo no, v letu minulem bilo ni tako.
Smo pevci imeli načrte, želje,
ki niso, na žalost, uresničili se.
Smo se dirigenta "znebili" givbo, kar je za dva zbora usodno bilo.
Uspehov ni tam Iger iskrenosti ni, hinavščina vedno le škodo rodi.
Tam, kjer se delijo med sabo ljudje, rakovo pot vam v življenju vse gre.
Zato naj v bodoče iskrenost velja, hinavščino vsak pa pusti naj doma.
V Domu naj delo nam teče tako, da vsem nam resnično naš drugi dom bo!
Marijan Horn
BRANIMIR ŽGANJER
(22.12.1919 - 2.1.1999)
Sonce vzhaja, zahaja in spet se vrne. Mesec vzhaja, zahaja in spet se vrne. Človek pride, odide in se ne vrne več. Ostanejo spomini, ki sčasoma blede.
iSpomini na Branimira Žganjera ne bodo zbledeli, saj je v svojem skoraj osemdesetlet-nem življenju ustvaril bogat in raznovrsten opus. Klasični filolog, slovenski in hrvaški književnik, pesnik, prevajalec in kritik, je pisal učbenike za latinščino in razprave s področja klasične Filologije. Prevajal je Plauta (od 21 znanih Plautovih komedij jih je v verzih izrednega dosega iz latinščine prevedel 16), nekatera Plautova dela je z uspehom uprizorila dramska skupina zagrebške Klasične gimnazije, na kateri je dolga leta poučeval. Znan je njegov rek, s katerim je pohvalil učence, ki so poetično obdelali domačo nalogo: "No, ti zagotovo ne boš sužnjelastutk". Posebno pozornost zasluži njegov književni opus v slovenskem in hrvaškem jeziku. Pisal je novele, pesmi, humoreske, pa tudi mladinsko prozo. Tematika njegovih del obsega v glavnem življenje Slovencev izven meja domovine. Pesmi in prozo je objavljal v književnih časopisih v Zagrebu, Ljubljani in Mariboru. Za slovenske časopise je pisal o kulturnih dogajanjih, posebej o gledališkem življenju na Hrvaškem -in obratno, s čemer je veliko prispeval k zbliževanju slovenske in hrvaške kulture. Imel sem srečo, da sem poznal tega velikega ljubitelja in poznavalca gledališča. Bil je vsestranski erudit, s katerim je bil vsak pogovor vedno lepo doživetje - en sam užitek. Sonce bo vzhajalo, Branimira Žganjera pa ne bo več. Ostala bo le njegova misel, njegovo obsežno delo. plemenito kot je bil on sam. Preberite ga in ga boste spoznali. Hvala mu!	Ivica Kunej
slikoviti prizori loškega potoka
Pred časom smo prejeli pismo iz Loškega Potoka. Uredništvo tamkajšnjega časopisa Odmev nas je prosilo, da jim pošljemo prispevek o delovanju našega društva. Njihovo zantmanje za društveno življenje zagrebških Slovencev je spodbudilo našo radovednost. Po nekaj telefonskih pogovorih smo se odločili za izlet v Loški Potok. Tja smo odšli 57. oktobra lani, s polnim avtobusom že rednih izletnikov.
Loški potok je skledasta suha kraška dolina, na nadmorski višini od 700 do 880 mettov, ki je nastala iz več vrtač. V njej se vrstijo polja, pašniki, senožeti, njive in gozdovi, po njej teče ponikalnica Mežnaijev potok. Med polji je slikovita cerkev sv. Florijana z osmerokot-nim tlorisom. V Loškem potoku je zrasla vrsta naselj, kjer je pač bila možnost za življenje. No, zaradi slabih možnosti za kmetijstvo so se ljudje sezonsko izseljevali, posebej gozdni sekači in tesarji. Bilje običaj, da se moški ob odhodu na delo v druge kraje na posebni prireditvi poslovijo od svojih družin.
Današnji Hrib - Loški Potok, ki je bil cilj našega potovanja, deli opisani preval na dva dela, Z izvrstnim voznikom, smo se natanko ob 10.30, uri ustavili na cesti občine Loški Potok, lil kam zdaj? Naj poiščemo stavbo občine? No, nedaleč stran smo opazili gospoda, ki nam je mahal. Ko je vstopil v avtobus, seje predstavil: Sem Janez Novak, župan občine Loški Potok. Morali boste biti potrpežljivi, ker bom z vami 5 ur, Povabil nas je v gostilno in nas gostoljubno počastil s kavico. čajem, sokovi, žganjem. Kar prileglo se je. Čeprav nam različnih dobrot - slaščic in peciva - ni manjkalo niti v avtobusu.
Po kratkem okrepčilu smo se povzpeli na Tabor, v eno od šestih vasi, ki sestavljajo občino Loški Potok. Bili smo 850 metrov nad morjem. Prekrasen pogled na prelepi kraj Loškega potoka. Ostale vasi so Mah log, Hrib - Loški Potok, Šegova vas, Draga in Retje. Župan je pojasnjeval, da sicer ni turistični vodnik, da ta posel opravlja oseba, ki je danes uradno v Ljubljani, župnik pa je zaradi bolezni v družini odšel domov. Opravičilo je bilo nepotrebno. Napovedanih pet ur jc opravi! imenitno, kot prisrčen sogovornik in velik poznalec razmer v teh krajih,
Zvedeli smo, daje bil Tabor zgrajen kot trdnjava-ta-
DOM IN SVET
TRADIGIONALNI PLANINSKO-ZGODOVINSKI POHODI
bor za borbo proti Turkom. Od trdnjave ni veliko ostalo. Iz njenega zi-dovja je zgrajena današnja župna cerkev sv, Lenarta. Zraven župne cerkve je prekrasno urejeno pokopališče s cerkvijo sv. Barbare z letnico na portalu iz 17. stoletja. V njej je slika slikarja Antona Postla Kamenja-' nje sv. Štefana. Ena od najbolj urejenih grobnic na pokopališču pripada družini Rus. Rusovi so v naselju Travnik odprli prvo parno žago. z njo pa tako obogateli, da so imeli v posestvu polovico Loškega potoka. O skrbi meščanov za pokojnike, ne glede na to, kje in kako so umrli, priča spominska plošča za vse padle v drugi svetovni vojni od 1941 do 1945 leta. Pred kratkim' so verniki - in teh je okoli 80 odstotkov tukajšnjega prebivalstva - obnovili križno pot iz Drage.
Hrib-Loški Potok leži ob vznožju Tabora. To je upravno, gospodarsko in kulturno središče občine, ki šteje okoli 10.000 prebivalcev. Gospodarstvo danes ni bogve kaj razvito. Pred osamosvojitvijo Šlovenije so tu delovali obrati negdanjih TOZD-ov, podjetij, s sedeži izven Loškega Potoka, vendar so :tje, ki dobro poslujejo Kovino-plastika v Retju, ki je tudi največja vas v občini. Da bi delavci lažje prišli na delo, bodo zgradili novo cesto za Retje, Oštra klima ni ugodna za uspešno kmetijstvo. Vegetacija se začenja dva meseca pozneje, kol recimo v Ljubljani. Zeleneti začne šele meseca maja, Z gozdovi je poknto okoli 80 odstotkov zemljišča. Pogoji za turizem so, saj je kraj obkrožen s hribi tudi čez tisoč metrov. Skakalnica za 60 metrske skoke je že tu. V Loškem Potoku so zelo dejavni na kulturnem področju. Izdajajo mesečnik Odmevi, ki je pomemben vir obveščanja. Praznovali so 100. obletnico gasilstva. S posebno slovesnostjo so se spomnili 110. obletnice rojstva publicista, pesnika in prevajalca Antona Debeljaka (1887-1952), rojenega v Šegovi vasi Loškega potoka. Ponosni so tudi na književnico Zofko Kveder, kije živela v Retju.
O izletu bi težko vse povedali, omenimo pa dve pretresljivi pripovedi, ki smo ju med vožnjo proti hrvaški meji pri Čabru slišal i od župana, Tik pred vojno je Hitler nemške prebivalce s tega območja preselil v Nemčijo, kar je bilo zanesljivo znamenje, da se bliža vojna. Toda -namesto, da bi jih obvaroval pred vojno, jih je poslal - na fronto. Hiše v tem naselju so danes prazne. Druga pretresljiva pripoved je iz časa Ilalijanske okupacije, ko se je nek italijanski častnik zaljubil v lepo loškopotoško dekle. Neko nedeljo, ko so bili pobožni meščani pri sveti maši, dekle pa je kuhalo kosilo za svojo družino, jo je italijanski častnik posilil. Dekle gaje ustrelilo z njegovo pištolo, Italijani pa so se maščevali s pobojem številnih prebivalcev tega naselja.
Po kosilu nas je ljubeznivi župan popeljal na stari grad Snežnik. Tam se je od nas poslovil. Čakala ga je druga županska dolžnost: /družiti zaročence v dosmrtno zvesti zakon. Mi smo si pa ogledali stari grad, ki je v virih prvič omenjen že leta 1268. Grad je trinadstropna stanovanjska stavba z renesančnim obzidjem. Tik ob njem so umetna jezerca in park s štirivrstnim in več dvovrstnimi kostanjevimi in lipovimi drevoredi. Notranjost je opremljena z dobro ohranjeno grajsko opremo in pohištvom, ki je povečini iz 19. stoletja. Posebej zanimiva je lovska zbirka. Nevednežni, kakršni smo, nismo vedeli, da snežniški grad ne spada v območje Loškega Potoka in daje to druga občina Loške doline. Kljub temu smo se z navdušenjem poslovili od še enega prekrasnega delčka Slovenije, z željo in obljubo, da si bomo krasote tega kraja še kdaj ogledali,
Silvin Jerman
Pitjšnji Novi odmev je bil že v tisku, ko je 24. oktobra lani potekal 22. pohod "Po poteh brežiške čete" v organizaciji Športne zveze Brežice, Planinskega društva Brežice in Občinske organizacije Zveze borcev, Ta pohod je spomin na 18 padlih fantov Brežiške čete, prvih upornikov proti nacističnemu etničnemu čiščenju Slovencev z območja okoli Sotle. Bili so izdani in surovo pobiti pri Kunejevem hramu na Gorjanah.
14. novembra je bil 12. množični pohod po kultumo-zgodovinski Levstikovi poti od Litije do Čateža. O tem, čemu je posvečena ta prireditev, smo podrobno pisali v 4, št. Novega odmeva. Na tokratnem pohodu se je spet zbralo nekaj tisoč pohodmkov, med njimi tudi slovenski predsednik Milan Kučan. Bilo je lepo vreme in res pravo doživetje.
Novembra je bil 6. tradicionalni planinski pohod na Čemšeniško planino v organizaciji PD "Zagorje". Udeležilo se gaje tudi 50 zagrebških planincev, in sicer v organizaciji HPD Zagreb-Matica - mladinska sekcija. Pohod se je začel v Trojanah, od koder so šli pohodniki na Čemšeniško planino - planinski dom in Črni vrh (1204 m), do Zajčeve koče (742 m) in do vasi Tabor, kjer jc čakal avtobus.
5.	decembra je potekal 7. nočni pohod iz Trbovelj na Mrzlico (1122 m), ki je minil v pravem zimskem vzdušju. Udeležilo se gaje okoli tisoč pohodnikov; največ je bilo domačinov. Zagrebčani smo na Marzlici prespali in naslednji dan, na dan Sv. Miklavža odšli čez preval Podmeja na Partizanski vrh ali Sveto Planino (1011 m). Prebijati smo se morali skozi sneg, ki je bil ponekod visok tudi čez pol meh-a. Potem smo obiskali zapiti dom v Vrheh in hojo končali v Trbovljah.
6.	decembra je bil Spominski planinski pohod Litija - Tišje, osemnajsti po vrsti, ki je zelo priljubljen ne samo med Slovenci, ampak tudi med hrvaškimi planinci. Na tokratnem pohodu je sodelovali okoli 50 Zagrebčanov. Pohod pripravlja zelo aktivno društvo PD "Litija" v spomin na bitko II. Štajerskega bataljona, ki je bila 24.12.1941 na Tisju.
20.decembra smo se povzpeli na Javomik (1242 m) - vrh s planinsko kočo. Vsako leto PD "Litija" organizira ta pohod v spomin na 23. dccem-ber 1943, ko je pri Škvarčuna Javomiku ugasnilo življenje sedemiiištiride-setih borcev III. bataljona Gradnikove brigade.
Novo leto 1999 sejezačelos 17. novoletnim pohodom na Kum (1219 m), ki ga je uspešno pripravilo PD "Trbovlje". Kot ponavadi se je zbralo precej planincev, željnih svežega zraka po praznovanju božiča in novega leta.
9, januarja 1999 je bil 21. pohod Rogla - Osankarica v organizaciji PD "Zreče" v spomin na 8. januar 1943, ko je padlo 69 borcev I. Pohorskega bataljona v junaški borbi z veliko močnejšo nemško silo. Nemci so živega ujeli enega samega ranjenega partizana, ki pa so ga pozneje ustrelili. Vsako ieto se planinci in ostali padlih spomnijo na bojišču Pohorskega bataljona, kije od doma Pohorskega bataljona na Osankarici (1193 m) oddaljen približno 20 minut hoje. Po pohodu j e bila v hotelu v Zrečah novoletna planinska veselica, ki se je je udeležilo okoli 800 planincev. Svoj prispevek k enkratnem razpoloženju je dalo tudi 50 planincev iz Zagreba.
Januaija je potekal planinski pohod "Zdravju naproti" na Goro Oljko (733 m). Ob tej priložnosti je PD "Polzela" organiziralo posebni vlak Celje - Šmartno ob Paki. Na to posebno planinsko točko - vrh s planinskim domom in cerkvijo - se je množica pohodnikov povzpela v lepem vremenu.
Zdenko Jurinič
jih po privatizaciji ukinili. Edino
ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU
Slovenski dom Zagreb je Leonu Stukfju ob 100. rojstnem dnevu poslal čestitko z naslednjo vsebino:
Spoštovani gospod Štukelj,
z globokim spoštovanjem Vam ish-eno čestitamo za visok življenjski jubilej in Vam želimo, da bi Vas tudi v stotem letu Vašega bogatega in vzornega življenja spremljali zdravje, zadovoljstvo_ in osebni mir. Tako kot Vi, gospod Štukelj, so tudi številni drugi Slovenci nabirali znanje na uglednih zagrebških ustanovah, Nekateri so v Zagrebu ostali in si tu ustvarili življenje. V hnaškem glavnem mestu zdaj živi okoli 7 tisoč Slovencev. Veliko jih je včlanjenih v Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom, ki bo prihodnje leto praznovalo 70 let delovanja, Člani Slovenskega doma smo ponosni na Vaše dosežke in Vaš prispevek k ugledu naše matične domovine v svetu. Dovolite nam. da Vam ob Vašem osebnem jubileju podarimo člansko izkaznico našega društva.
V veliko čast nam bo, če nas boste prihodnje leto, ko bomo tudi mi praznovali visok in okrogel jubilej, obiskali v Zagrebu.
SLAVILI SMO SKUPAJ Z LEONOM ŠTUKLJEM
.¿Tonec minulega leta sem na Bledu sodelovala pri ustanavljanju Kluba slovenskih olimpijcev. Kot je znano, je bila prireditev posvečena 100. obletnici rojstva slavnega slovenskega olimpijca Leona Stuklja (1898), večkratnega osvajalca ziatih in srebrnih olimpijskih kolajn v obdobju od 01 v Parizu leta 1924 do OI v Berlinu leta 1936. Slavljenec zaradi lažjega prehlada na žalost ni mogel priti na Bled, kljub temu pa sta ustanovitev našega Kluba in simpozij na to temo minila v znamenju njegovega resnično izjemnega osebnega jubileja-
Predsednik Kluba slovenskih olimpijcev je postal gimnastičar Miroslav Cerar, njegova podpredsednika pa smučar Bojan Križaj in roko-metašica Alenka Cuderman. Bilo je zanimivo po tolikih letih videti skupaj številne slavne športne obraze.
Na Bledu sem srečala svoji kolegici iz atletske reprezentance Jugoslavije, metalki krogle in diska Mileno Usenik (danes znano akademsko slikarko) in Mileno Čelesnik, s katerima sem nastopila na Olimpijskih igrah v Rimu leta 1960. Prišla je tudi tekačica čez ovire in sedmerobojka Marijana Lubej. Zelo smo se razveselile srečanj a, Prišel je tudi naš skupni zvezni kapetan Marko Račič (roj. 1920), ki je še vedno aktiven v Ljubljani, in sicer kot mednarodni atletski sodnik, pisec slovenskih atletskih almanahov in organizator velikih tekmovanj v Sloveniji. Žal mi je, ker na srečanju ni bilo naših prav tako ljubih in tesnih prijateljic Drage Stamejčič-Pokovec, Alenke Bikar in Brigite Bukovec. Na poti proti Ljubljani nas je Marko Račič, na katerega me vežejo tudi spomini na Beograd, kjer je na evropskem prvenstvu leta 1962 naša štafeta 4x100 metrov osvojila 4. mesto, povabil v svojo vikendico v Radovljico, kjer nam je podaril lepe umetniške slike v spomin na naše vnovično srečanje. Na Bledu sem za darilo svojemu soprogu, športnemu novinarju, kupila modro kravato z
originalnim podpisom Leona Štuklja, Zdaj čakam, kdaj nas bo naš predsednik Miro Cerar znova povabil pod slovensko olimpijsko zastavo.
Dogovorili smo se, da bodo naše trofeje in eksponati razstavljeni v Ljubljani, v muzeju slovenskega olimpizma.
Dan pozneje, 12. novembra je bila v Novem mestu proslava 10. rojstnega dne Leona Štuklja. Slavljenec in predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora, španski markiz Juan Antonio Samaranch sta bila prehla-jena, pa vendar sta se skupaj pojavila pred prebivalci Novega mesta, ki so bili tako navdušeni, kot pred 74. leti, ko se je tedaj mladi Štukelj vrnil iz Pariza z osvojenimi olimpijskimi medaljami. Rojstni dan velikega slovenskega športnika in človeka so s svojo navzočnostjo počastili predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, predsednik slovenske vlade dr, Janez Drnovšek, član Mednarodnega olimpijskega odbora iz Hrvaške Antun Vrdoljak, predsednik slovenskega olimpijskega komiteja mr. Janez Kocijančič, posebni Satnaranchev svetovalec Artur Takač in številne ugledne osebnosti iz političnega, javnega, kulturnega in športnega življenja Evrope in Slovenije. Slovesna akademija v športni dvorani, v kateri so sodelovali priznani svetovni telovadci, je. bila remek delo kulture, umetnosti, radosti življenja in športa, zlasti gimnastike. Govoril je tudi Leon Štukelj. Kot vedno, kratko, jedrnato in modro! Užitek ga je bilo poslušati m ga občudovati. Sto let, pa toliko vedrine in svežine.
Slovenija seje - najprej na Bledu, nato pa še v Novem mesto - dostojno oddolžila svojemu velikemu sinu, nekdanjemu Sokolu, olimpijcu in svetovnem olimpijskem ljubljencu, Leonu Štuklju.
Bila sem počaščena, ker sem sodelovala na slovesnostih, na katerih sem se še enkrat počutila kol del ugledne in velike olimpijske družine. In to 38 leto po mojem zadnjem sodelovanju na Olimpijskih igrah leta i960, kjer sem tekmovala v teku na 100 in 200 metrov, v istih disciplinah, kot znamenita ameriška "čma gazela" Wilma Rudolph, ki je na žalost leta 1994 umrla za rakom na želodcu, vendar je nismo pozabili do današnjih dni. Ponosna sem na vse te ljudi in na svoje spomine nanje.
Olga Sikovec-Luncer
I
1
t
1,0
ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU
ZA VSAKOGAR NEKAJ
ŠPORTNA DOGAJANJA
ROKOMET - V začetku lanskega oktobra se je v dvorani Krim na Galjevici v Ljubljani odigrala tekma lige prvakinj med domačim Krimom in ko-privniško Podravko. Ceia tekma je potekala v izenačeni igri. V drugem polčasu je stekla igra gol na gol in tako je bilo vse do konca. Na koncu je z več sreče zmagala Podravka z 27 : 26.
Konec oktobra sta se odigrali dve kvalifikacijski tekmi med slovensko in hrvaško reprezentanco za letošnje svetovno prvenstvo v Egiptu.
Prva tekma je bila v Ljubljani, v dvorani na Kodeljevem. HrvaŠka jc bila favorit in je poli ebovula samo točko z dveh tekem. Toda slovenski rokometaši so odigrali zelo odločno in borbeno, gostje pa se niso najbolje znašli. Končen izid je bil 31 : 25 za Slovenijo. Največ zaslug za
10	jc imel - s sedmimi zadetki -Iztok Puc, ki je po osvojeni zia-
11	olimpijski medalji za Hrvaško v Atianti prvič igral za Slovenijo.
V Zagrebu je bila povratna tekma kvalifikacij. V prvem polčasu je hrvaška reprezentanca igrala nervozno, kar je Sloveniji! izkoristila in povedla z dvema goloma, tudi po zaslugi odlične obrambe zagrebškega vratarja Rolanda Pušnika, V drugem polčasu je tekma potekala v istem ritmu. Odlično je branil drugi zagrebški vratar Mirko Itašič, ki je nekaj let branil po Sloveniji. Hrvaška se je počasi vrnila v igro. Zadnje minute so hrvaški rokometaši odlično odi Krfili in zmagali z 28 : 25 in se lako uvrstili na svetovno prvenstvo.
KOŠARKA - V dvorani Tivoli v Ljubljani se je odigrala lekma košarkaške Eurolige med Union Oimpijo in Zadrom. Slovenski prvak je bil velik favorit, saj je krepko vodil v svoji skupini. Košarkarji Zadra so začeli dobro, toda odlična Olim-pijina obramba jih je zaustavila in s hitrimi protinapadi dobivala na prednosti. Ob polčasu je bilo
| že petnajst košev razlike. V drugem polčasu so se Zadrani poskušali približati rezultatu, toda uspelo jim je samo znižati razliko. Izid je bil 76 : 65 za Union Olimpijo.
SMUČANJE - Konec oktobra je bil v avstrijskem Soeldnu prvi veleslalom nove sezone, v katerem je do svojih prvih točk za svetovni pokal z dvanajstim mestom pripeljala šestnajstletna Zagrebčanka Janica Kostelič. Zelo dobra je bila tudi Špela Pretnar z 8. mestom. Po uvodni
tekmi v Avstriji seje "smučarska karavana" odpeljala v ZDA v ■ Park City. Tam sta bila na sporedu veleslalom in slalom. V Amerdd so bili še boljši rezulta-
ti "naših" smučark. V veleslalo-
mu je bila Janica Kostelič četrta, Urška Hrovat pa peta. V slalomu so slovenske smučarke dosegle fantastičen uspeli. Urška Hrovat je zmagala, Alenka Dovžan je bila šesta, Nataša Bokal pa osma. Prvič v zgodovini svetovnega pokala je hrvaška smučarka stopila na zmagovalni oder. To je uspelo Janici Kostelič s tretjim mestom.
V začetku novega leta je bila v Mariboru tradicionalna tekma za zlato lisico. Na tekmi seje zbralo na desettisoče gledalcev. Veliko jih je prispelo iz Hrvaške. V veleslalomu so bili dobri rezultati, Špela Pretnar je bila osma, Urška Hrovat enajsta, Janica Kostelič pa trinajsta. Slalomska tekma na žalost ni bila tako uspešna.
Sredi januarja je bila tekma v slalomu v avstrijskem St. Antonu. Tekma se je štela tudi za kombinacijo, v kateri je zmagala Janica Kostelič. Ta rezultat je dosegla z odličnim tretjim mestom v slalomu. Škofjeločanka Nataša Bokal je dosegla odlični četrti čas.	Rok Jurinič
VELIKONOČNA TORTO
Sestavine - za testo: 18
dkg moke, 18 dkg sladkorja, 6 jajc, malo surovega masla, I zavitek pecilnega praška, 1 zavitek vanilijevega sladkorja.
Za nadev; 15 dkg zmletih orehov, 15 dkg margarine, 15 dkg sladkorja, sneg 2 beljakov, 1 dl mleka.
Ostalo: 30 dkg čokolade za kuhanje, sok 1 pomaranče, čokoladne drobtinice, sladka velikonočna jajca - pirhi.
Priprava: penasto umešamo 4 cela jajca in 2 rumenjaka s sladkorjem, dodamo moko s pecilnim praškom, vanilijev sladkor in surovo maslo. Vse rahlo premešamo in pečemo v srednje vroči pečici.
Za nadev: orehe prelijemo z vročim mlekom, dodamo margarino, pre-tlačeno s sladkorjem. Ko se ohladi, primešamo še trd sneg iz preostalih 2 beljakov. V posodi na majhnem ognju stopimo 10 dkg čokolade z 2 žlicama vode. Raztopljeno vlijemo v ravno posodo in naredimo čokoladno ploskev, debelo približno pol centimetra. Ko se posuši, z nožem ali žlico nastrgamo tanke vejice različnih dolžin. Z njimi na koncu okrasimo torto. Lahko uporabimo tudi kupljene čokoladne palčke.
Ohlajeno torto prerežemo na 3 ploskve (zgornja mora biti malo debelejša, ker bomo v sredini izdolbli gnezdo). Navlažimo jih s pomarančnim sokom in premažemo z nadevom.
Raztopimo preostalo čokolado, z njo premažemo torto in jo posipamo s čokoladnimi drobtinicami. Počakamo, da se posuši. Na sredino torte razporedimo čokoladne vejice in kupljena sladka velikonočna jajca.
Na koncu torto potresemo s sladkdotjem v prahu (glej sliko).
Ivanka Nikčevič
NE POZABIMO SLOVENSKIH JEDI
PEČENA ŠUNKA
V TESTU
Sestavine:
kos prekajene šunke, moka, voda, kvas, ščep kumine, lovorov list.
Pripravimo lep kos prekajene šunke.
Postavimo kvas in iz moke, vzhaj enega kvasa in vode umesimo testo.
Vanj vgnetemo strto kumino in lovorov list. Pokrijemo ga s prtičem in pustimo, da vzhaja.
Vzhajano testo razvaljamo, nanj postavimo šunko in jo zavijemo vanj. Položimo v namaščen pekač in postavimo v pečico.
Pečemo pri srednji temperaturi; za en kilogram šunke računamo eno uro pečenja, odvisno od tega, kako močno je šunka prekajena. Še toplo ah hladno, po želji, narežemo na rezine.
K šunki v testu ponudimo hrenovo stijenko. Primemo vino: rose ali suho rdeče vino, npr. modri pinot, modra frankinja
Slavica Benko
ZA VSAKOGAR NEKAJ
VESOLJSKE STEZE
SODOBNE
POLITOLOGIJE
K, v bistri poletni noči pogledate v nebo, morda uzrete majhno zvezdico, ki tako slabo utripa, daje opazna samo, ko je nebo povsem jasno. Za nas je to le bleda pikica, za Bučeglavec, junake naše pravljice, pa je to sonce njihovega sveta. Njihove glave so okrogle, podobne buči. Po njih so dobili ime, čeprav so nam sicer kar precej podobni. Dolga stoletja so prenašali vladavino sosednjega planeta, ki je zavladal zato, ker si Bučeglavci niso bili sposobni sami izbrati svojega vladatja, Severni in južni Bučeglavci so raje poklicali tujca, kot da bi jim kraljeval nekdo z nasprotnega dela njihovega planeta. Trpeli so visoke davke in težko delali. Ostalo jim je komaj za preživetje, njihovi gospodarji pa so uživali v ogromnem bogastvu. S kolena na koleno so se prenašale legende o starih časih, ko so veljale njihove tradicionalne pravice. Nebo so prosili, naj jim povrne svobodo. To so zgodovinske okoliščine, v katerih seje pojavil naš junak, mladi...
No, tu bomo najprej nekaj pojasnili. Da bi Zemljani lahko sploh razumeli celo zadevo, bomo originalna imena in nazive zamenjali z nam razumljivimi oblikami, V nasprotnem bi se bralcu izgubil velik de! smisla, marsičesa pa tudi ne bi bilo mogoče zapisati (beseda Bučeglavec je v originalu podobna zvoku male žlice, ki pade na kuhinjska tla z višine približno 85 cm).
Tolomon, rojen v času vladavine osovraženega Klcptokrata, je že kot mladenič spoznal težak položaj svojega naroda. Bil je eden redkih, ki so imeli priložnosti končati visoke šole v tujini. To je bil privilegij samo nekaterih. Rad je bral, se družil in pomagal, zato so ga imeli povsod radi. Trudi! seje razložiti in pojasniti, zakaj Bučeglavec tako težko živi in kako bi vsem bilo bolje, če bi svoj planet osvobodili in z njim upravljali sami, demokratično, Vsi so ga pozorno poslušali in mu pritrjevali, obenem pa so se prestrašeno ozirali proti sencam oboroženih policajev guvemetja Klep-tokrata, s katerimi ni bilo šale. Ko so se gospodami zavedli nevarnost, je bila ideja o odporu že globoko zasaj ena v srca občanov. Tolomona so takoj prijeli in ga zaprli, vendar je bilo že prepozno. Bučeglavci so se dvignili in v pravičnem boju enjtrat za zmeraj pregnali okupatorje. Tolomona so osvobodili in ga postavili za vladarja, ki bo končno zagotovil pravično in demokratično življenje. Tolomon seje takoj vselil v Kleptokratovo trdnjavo in izginil izpred oči javnosti.
Narod seje več tednov veselil in rajal v pričakovanju boljšega življenja. Ko so se zbudili z glavobolom od pijače, so začeli zastavljati vprašanja, odgovora pa ni bilo.
Na ulicah so se prikazale uniformirane osebe, med katerimi je tu in tam kdo spoznal koga, ki je prej služil v Kleptokratovi policiji. Počasi so se vrnili k svojemu delu, vprašanja pa so ostala. Tolomon se je pojavil v prelepi in od prej znani črni limuzini in v množici so se takoj našli posamezniki, ki so pojasnili, da ima težke obveznosti, ki jih ne more pravočasno opraviti brez ustreznega vozila. Na glavnemu trgu je imel veličasten govor: Bučeglavcem nikoli več nihče ne bo gospodaril. Sami bodo na svojem, povsem osvobojeni, v pravični državi pod njegovim modrim vodstvom. Sprva bo malo težje, moramo biti stalno pripravljeni ubraniti se od možnega napada ex-okupatoija, ki se pripravlja na nov boj. Plače se bodo vsak čas povišale, davki pa znižali. Narod je bil zadovoljen in vesel. Toda sčasoma so plače začele padati, davki pa so naraščali. Širile so se govorice, da je grožnja z novo vojno samo pravljica in da sosednji planet zanjo nima več nobenega interesa, saj so bili stroški kolonizacije že dolgo časa večji od dobička iz vse bolj iz-ropanih rudnikov. Nekateri so počasi začeli godrnjati, da v čem je sedaj bolje kot prej, od česa naj bi res bili osvobojeni, od dela, bolezni, nesreče? Takšni skeptiki so počasi izginjali, za njimi pa tudi tisti, ki so o njih povpraševali. Tolomon se je spet pojavil na oblctnico osvoboditve, obkrožen s številno stražo in bogato "svito". Lepo je govoril, narod paje dolgo ploskal in vzklikal. Toda po mitingu so šli domov molče.
Nekaj let pozneje se je pojavil Pompo-lon, odličen govornik, ki so ga množice poslušale kot hipnotizirane. Nekdo je rekel, da je v času upora To-lomonu naredil pomembne usluge in da ga zato niso takoj "pobrali" in odstranili. Goreče je razlagal, daje Tolomon prelisičil ljudstvo in jim "sedel za vrat". Naj Tolomona odstavijo in izberejo njega, ki bo poskrbel za odpravo krivic, višje plače in nižje davke. Narod, ki mu je bilo vsega dovolj, ga je poslušal. Tolomon je padel, kot bi ga odnesel vodni val, na splošnih volitvah je zmagal Pompolon. Pompolonje takoj po zmagi sebe razglasil za dosmrtnega predsednika, se naselil v trdnjavi, znižal plače in povečal davke. Rekel je, da je Tolomon toliko pokradel, da bo treba dolgo in trdo delati, da bi poplačali dolgove... Šepetalo seje, da za tri Pom-polonove konkubine gradijo veličastne vile na obali morja. Še edino, cesarje bilo vedno dovolj - tako kot tudi prej - je bila peneča pijača, "po kateri je nekaj ur veselo, potem pa glava boli"... Ko v bistri noči Bučeglavci gledajo v nebo, včasih v daljavi uzrejo majhno zvezdico. Za njih je to le bleda pikica, za nekatere, ki živijo na tretjem planem, pa sonce, ki daje življenje, in ko zrejo v nebo, se Bučeglavci sprašujejo, ali so s svojimi problemi res sami v vesolju...
P,S. Po zadnjih galaktičnih novicah je tam trenutno na oblasti kralj Mita, Bučeglavci živijo težje kot kdajko-li prej in še vedno ne razumejo, kaj je narobe.
Silvester Kmetic
VOJNA TAJNA - STROGO TRANSCENDENTALNO
RESNICA ... malo večja babuška Odkritja človeške civilizacije bodo slej ko prej dosegla rob svetlobnega obzorja, saj čme luknje v vesolju predstavljajo ravno trivš-jalne točke, oziroma resi-dualne točke, ki jih je treba vešče zaobiti, da bi bilo mogoče vzročno-posle-dično opisati funkcijsko odvisne spremenljivke, v tem primeru brezčasovno resnico v danem časovnem trenutku ali pa časovno odvisen civilizacijski vek (v tem primeru ima čas lastnosti fizikalne veličine). Zaradi lega se je treba usmerjali in stremeti proti cilju - črni luknji resnice. V želji, daje pri tem ne bi nikoli dosegli, je treba zaobiti trivijalen cilj -črno luknjo po svetlobnem obzoiju in iz njega is-topiti, ker gravitacija super težke mase (Vesoljski sesalec), ki je odvisna od njene prostornine, požira vse materialno, vse fotone na kritičnem in podkri-tičnem dosegu.
Borut Aparnik
OTROŠKI KOTIČEK
DRAGI OTROCI, STARŠI IN STARI STARŠI!
J. o pot moram reči, da sem se z veseljem lotila pisanja. Od izida zadnje številke Novega odmeva smo tudi mi v Otroškem kotičku naredili veliko. Imeli smo prvo uro pravljic, to je bilo v soboto 21. novembra 1998 ob 10. uri. Zbrali smo se Petra, Oliver, Dejan in Jurij. Prebrali smo nekaj zgodbic o medvedku Pikiju pisatelja Kajetana Kovica, potem pa smo risali. Najbolj pridna je bila Petra, ki je narisala kar dve. Nekaj slikic bomo objavili v Otroškem kotičku, druge pa bodo počakale na razstavo v Slovenskem domu.
Pred novim letom nas je obiskal tudi Dedek Mraz. Otrokom je podaril knjige, ki jih je s pomočjo Maše Sotlar dobil v Mladinski knjigi in založbi Pisanica, in sladkakrije. Skupaj z Dedkom Mrazom smo preživeli prav prijeten večer, tudi zapeli smo. Ob veselem vzdušju smo se kar težko poslovili, vendar smo si obljubili, da se kmalu spet vidimo ob uri pravljic ali pa. ko bo maškarada v Slovenskem domu. Potem so se za vas začele šolske počitnice, pa božični in novoletni prazniki, ki običajno prineseje tudi darila, Upam. da ste med počitnicami uživali, da ste se nasmučali, nasankali, da ste drsali, se kepali, delali sneženega moža in še druge vragolije. Mogoče se bo kdo od vas spomnil in narisal ali pa opisal, kakšno svoje zimsko doživetje. Prispevke željno pričakujemo!
Slavica Benko
Tudi tokrat bomo objavili izide žrebanja za nagradno slikovno križanko. Do petka 22. januaija smo prejeli 6 pravilnih rešitev,
1.	nagrado - knjigo Svinjski pastir, pisatelja H, C. Andersena, dobi Vedran Planinšek
2.	nagrado - knjigo Dupleška mornarica, pisatelja Toneta Partljiča, dobi Mario Filli-pan
3.	nagrado - knjigo Pravljica o catju Sal-tanu, pisatelja A. S, Puškina, dobi Tomislav Kondič.
Oliver Nikčevič, Darja Planinšek in Sanj in Ostrelič pa dobijo veliko čokolado.
V novi številki je tudi nova nagradna izpolnje-vanka. Pravilno poimenujte predmete in vpišite besede v polja tako, kot kažejo puščice. V obarvanih poljih navpično boste dobili geslo. Pošljite ga na naslov SLOVENSKI DOM, Novi odmev - za križanko - Masarykova 13/1, Zagreb.
Petra, 6 let Dejan, 11 let
Dino, 6 let
NOVI ODMEV ŠT. 7
mmxi
ISSN 1331 - 5482
ALI STE VEDELI...
... da seje vodstvo Slovenskega prosvetnega društva Narodni dom 3. septembra 1940 izreklo za tesno in vsestransko sodelovanje s Slomškovim prosvetnim društvom. Že nekaj dni pozneje sta društvi za odkritje spomenika kralju Aleksandru v Ljubljani skupaj kupili krasen lovorov venec, okrašen z državnim trakom, nad katerim je bila slovenska kokarda. Na eni polovici traka je pisalo "Slovensko prosvetno društvo Narodni dom in Slomškovo prosvetno društvo", na drugi pa Zagrebški Slovenci 6.IX 1940.
... da so po prvi svetovni vojni samo redki peki pekli kruh v parni pekarni. Med njimi je bil Ignac Poljanšek iz Brežic, od katerega je lastnik zagrebške restavracije
"Gradski podrum" nekaj let naročal odlično pecivo, Vsako jutro sta dve veliki iz šibja pleteni košari z vlakom romali iz Brežic v Zagreb. S tem pecivom so za zajtrk postregli že prvim jutranjim obiskovalcem restavracije. Sodelovanje je trajalo do velike krize 1929 leta, sodelovanje in prijateljstvo z Brežicami pa se nadaljuje do današnjih dni.
... daje od leta 1884-1915 deloval Hrvatsko-slovenski klub po-krajinskog sabora istarskog. Njegovi člani so bili poslanci v Ze-maljskom saboru, ki ga je Istra znotraj Habsburške monarhije dobila leta 1861. Predsednik kluba je bil Hrvat V. Zamlič, tajnik pa Slovenec A. Jenko.
... da bo letos minilo 80 let od smrti velikega gledališkega igralca
in režiserja Ignacija Borštnika (11.7.1858 - 23.9.1919). Borštnik je bil dolgoletni član zagrebškega HNK (1894-1918). Kot prijatelj Ivana Cankarja je prevedel, režiral in odigTal naslovno vlogo v njegovi drami Jakob Ruda. Borštnik je pisal filmske scenarije in igral v prvih hrvaških filmih.
... da so denar za gradnjo Prešernovega spomenika v središču Ljubljana prispevali tudi številni Hrvati, med njimi škof Juraj Štrosma-jer in Ivan Mažuranič ter Hrvatska čitaonica z Reke. Bronasti spomenik največjemu slovenskemu pesniku so gradili od leta 1900 -1905, in sicer po načrtu M. Fabianija. Kompozicijo z muzo in reliefoma je zasnoval I. Zajec.
Silvin Jerman, Cvetka Matko in Ilinka Todorovski
ŠOLANJE V SLOVENIJI
Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije tudi letos pripravlja poletni šoli slovenskega jezika, ki bosta potekali na Notranjskem (od 24. julija do 7. avgusta) in v Beli krajini (od 31. julija do 14. avgusta). Vsi podatki o pogojih za vpis, prijavah in o štipendija b so na voljo v tajništvu Slovenskega doma. Slovensko Ministrstvo za šolstvo in šport bo v študijskem letu 1999/2000 Štipendiralo 33 potomcev slovenskih izseljencev za naslednje vrste študija: - krajše izpopolnjevanje od 3 -12 meseccv - celoletna šola slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani - dodiploni-ski študij v Sloveniji. Tudi podatki o teh štipendijah so na voljo vr Slovenskem domu. Pohitite in ne zamudite ugodne priložnosti!!!
Naslovnica: Anton Martin Slomšek Novi odmev izdaja Kulturno-prosvelnO društvo Slovenski dom iz Zagreba s pomočjo Ureda za nacionalne ma-njine Republike Hrvatske in Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Za izdajatelja: Darko Sonc. Urednik: Silvin Jerman. Uredništvo: Miroslava Marija Bahun, Slavica Benko, Marijan Hom, Polona Jurimč, lvica Kunej, Cvetka Matko, Franc Strašek, Darko Sonc, Ilinka Todorovski (pregled, priprava in oprema besedil). Oblikovanje in prelom: Ljudevit Gaj. Tisk: FS d.o.o., Masatykova 28, Zagreb. Izhaja občasno v slovenskem in hrvaškem jeziku. Naklada: 500 izvodov. Nasiov uredništva: Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom, Masarykova 13/1, 10000 Zagreb, telefon/telefaks: 4855 171, e-mail: sIovenski-dom@zg.tel.hr