ZDRUZENJE ZA ESPERANTO SLOVENIJE	SLOVENIA ESPERANTO-LIGO
INFORMACIJE	INFORMOJ
Leto / jaro 18, št. / n-ro 4	november / novembro 2013
Uvodnik
Letošnja jesen obljublja tudi za esperantiste več dogajanj, kot smo jih bili vajeni prejšnja leta. Veliko se nas je podalo na srečanje na Peči na tromeji, počastili smo spomin na Toneta Logarja v Ilirski Bistrici, uspešno smo izpeljali posvetovanje na Čatežu, pripravljamo pa se na Zamenhofov dan v Mariboru. Konferenca Alpe-Jadran v Izoli je poživila tudi stike z Rečani in Tržačani. Posebna kakovost teh dogodkov je obnovitev stikov, ki so se zdeli za vedno izgubljeni. Esperantisti in prijatelji esperanta, udeležite se napovedanih srečanj v Mariboru, Trstu in drugod, pridite na plano, bodite vidni in opazni. IO ZES
Iz dejavnosti ZES
Posvet o prihodnosti esperanta pri nas
Na Čatežu ob Savi je bilo v gostilni »Les« 12. oktobra 2013 uspešno izvedeno enodnevno posvetovanje o prihodnosti esperanta v Sloveniji. Prizadevni in prisrčni organizaciji Kluba esperantistov Posavja ter zavidanja vredni udeležbi vidnejših aktivnih esperantistov iz vse Slovenije se je treba zahvaliti, da je bil ta dogodek ena od najbolj pomembnih manifestacij esperantskega gibanja pri nas v zadnjih letih.
Posvetovanja se je udeležilo 19 delujočih esperantistov
Kljub predhodnemu strahu, da bo posvet potekal v malodušju in medsebojnem obtoževanju, pa je želja po
tvornem sodelovanju posameznikov in organizacij prevladala. Razprave so ponudile nekaj zaključkov, ki jih bomo še uredili in objavili, tako da bodo podlaga za nadaljnja razmišljanja in programe dela naših organizacij. Načrtov in idej sploh ne manjka, manjka pa prostovoljcev za izvedbo nalog.
V rubriki Komentar je prispevek Janeza Zadravca kot podlaga za razpravo na posvetovanju. V rubriki Iz dejavnosti KEP je podrobnejše poročilo o posvetovanju, ki ga je za medije pripravil A. Mihelič, objavljeno pa je bilo tudi v več lokalnih in strokovnih glasilih ter na spletnih straneh. O.K.
Iz dejavnosti ETD
Aütunaj Karstaj tagoj 2013
Dimance, la 27-an de oktobro, s-ro Ostoj kun la edzino Meta kaj mi forveturis al Bazovica. La mateno estis trankvila, la suno ka§is sin, sed belaj aütunaj koloroj brilis.
La Didaktika naturcentro gastigis E-grupon el francaj, polaj, litovaj, slovenaj kaj italaj esperantistoj. Jam en la unua cambro "Tunelo de la Tempo", kie estas prezentata al ni tempo de milionoj da jaroj, estis interese vidi, kiel cio §angas. Kaj kiam la homo komencas casi, bredi, ekspluati lignon, li povas tion tiel longe fari, ke restas nur §tono. En la komenco de la pasinta jarcento oni kreskigis nigrajn pinojn, car tiu modesta planto eltenas sovagajn vivocirkonstancojn. Kaj felice ke iom post iom vivas en la regiono diversaj plantoj kaj bestoj. Cu ni denove malbonigos ilian spacon por vivi?
La karsta medio en la Didaktika naturcentro
Informacije I Informoj
2
november I novembro 2013
Ni povis admiri montritajn partojn de la cirkaùa natu-ro, ankaù postsignoj de bestoj en la nego. Per preso sur butono, ni povis aùdi iliajn vocojn. La centro estas moderne ekipita, klarigoj ankaù en slovena lingvo, intere-saj ankaù por infanoj, kiuj estas la plej oftaj vizitantoj.
Parto de nia grupo antaú la Centro
Ni daúrigis kun vizito de Nigra groto (Pecina pod Borstom) kaj mi guis la promenon tra la arbaro kiam ni povis babili kun aliaj vizitantoj. Antaú la groto kaj ene ni estis akompanantoj de neandertala homo kaj neniu scias kial li forpasis. La groto estas nigra, car oni post la dua mondmilito tie fajrigis restajojn de eksplozivaj objektoj, kiujn ili trovis en la proksimeco, kaj la stalak-titoj estas for, sed jam komencis kreski novaj.
Elda Doerfler esperantigis la klarigojn de la kavesploristo
Post tiu historia travivajo bonvenis tagmango kaj amikeca babilado.
La programo daürigis en la sidejo de Triesta E-Asocio, kombino de Grundvig-partnera Projekto Elloke tutmonden pri uzo de interreto, Google grupoj, kundivido de dokumentoj: Dropbox, Retaj anketiloj, Google Drive. Kvankam mi estas komputila komencanto, mi guis la esperantan klarigon. Ceestis ankaü s-ro Bengt el Svedio, kaj li diris, ke li aüdis interesajn kaj utilajn
novajojn ankaü sabate. Li klarigis al mi pri sistemo Linus, kiun kreis la Finno Linus. Pluraj kreas iom malsamajn programojn kaj ilin disdonas senkoste. Li elektas Ubuntu, car gi havas ankaü esperanton kiel elektebla lingvo (proponis gin ankaü Nelson Mandela).
Ni guis la Esperantujon en Triesto kaj dankas al ciuj samideanoj, kiuj tel bele organizis cion. N.R.
Iz dejavnosti KEP
V stalni rubriki, posvečeni dejavnosti našega kolektivnega člana Kluba esperantistov Posavja, so prispevki, ki so jih pripravili člani kluba, ali pa urednikovi povzetki iz raznih dokumentov, poročil, zanimivosti itn. v zvezi z aktivnostmi sam intenzivno in sprotno obvešča in svoje lokalno, pa tudi širše okolje
KEP. KEP sicer esperantsko srenjo o svojem delu.
Uspešno posvetovanje slovenskih esperantistov na Čatežu ob Savi
V soboto, 12. oktobra 2013 so se v gostilni »Les« na Čatežu ob Savi zbrali slovenski esperantisti na posvetovanju Prihodnost esperantskega gibanja v Sloveniji.
To izjemno uspešno srečanje, sodeč tako po številu udeležencev (19) kot po vsebini, sta organizirala Združenje za esperanto Slovenije (ZES) in Klub esperantistov Posavja (KEP).
Po pozdravnih nagovorih in dobrodošlici mag. Antona Miheliča, predsednika KEP (v esperantu) in Špele Ravnikar, članice KEP (v slovenščini) je prisotne pozdravil in predstavil potek posvetovanja predsednik ZES mag. Janez Jug.
Anton Mihelič in Špela Ravnikar sta v esperantu in v slovenščini nagovorila udeležence
september / septembre 2013
11
Informacije / Informoj
Sledila je uvodna točka posveta, LCD-projekcija s komentarjem o nastanku in delu KEP pod naslovom "Dragocena posavska esperantska izkušnja", ki jo je izvedel predsednik kluba.
Udeležence posvetovanja je pozdravil tudi predsednik ZES, mag. Janez Jug
Diskusija, ki se je odlikovala po visoki stopnji profesionalnosti, izjemni strpnosti in prijetnem vzdušju, je temeljila na naslednjih vprašanjih:
-	zakaj esperanto pri nas in sedaj (vodja razprave Janez Zadravec, predsednik NO ZES),
-	kdo je esperantist(-ka) (vodja razprave mag. Zlatko Tišljar, tajnik Evropske esperantske zveze - EEU),
-	ali potrebujemo organiziranost (vodja razprave mag. Ostoj Kristan, podpredsednik ZES),
- kje in kako spoznavati esperanto (vodja razprave mag. Janez Jug, predsednik ZES).
Iz zelo plodne razprave, v katero se je vključila večina prisotnih, smiselno povzemam nekatere sestavine sporočila posveta:
•	Esperanto lahko zaradi svoje mednarodne in jezikovno-enakopravne usmeritve upravičeno imenujemo "motor svetovne jezikovne demokracije".
•	Delo KEP je možno označiti kot edinstven primer dobre prakse v Sloveniji, ki ga velja posnemati, in je eden redkih tudi v Evropi in v svetu. To potrjujeta predvsem elegantna organiziranost - kot sestavni del že obstoječe Literarne sekcije "Beseda" v okviru Kulturnega društva "Franc Bogovič" Dobova in način delovanja
-	vključevanje "esperantskih točk" v literarne večere in druge prireditve tako znotraj sekcije, kot tudi v okviru drugih organizacij. Poleg tega klub intenzivno obvešča javnost o vseh pomembnejših "esperantskih" dogodkih predvsem v lokalnih elektronskih in tiskanih medijih, kakor tudi na spletnih straneh in FB-profilu svojega predsednika. Klub ima stalno rubriko v biltenu ZES Informacije / Informoj, o svojem delu in življenju pa objavlja tudi v E-novičkah - e-časopisu Andragoškega centra Slovenije, na spletišču ZES itd.
•	Organiziranost esperanta je potrebna, saj je tako možno učinkoviteje nastopati pred ustreznimi organi doma, v EU in po svetu.
• Nujna je posodobitev sedanje učne tehnologije in iskanje ustreznih oblik uvajanja esperanta v vrtce in šole.
Reneja Mihelič je dala v podpis listo prisotnosti
•	Pomlajevanje esperantskih vrst in vključevanje esperanta v mednarodne prireditve je nujno, če hočemo, da esperantsko gibanje pri nas ne bo obsojeno na propad.
•	Esperantist je tisti, ki je pristaš esperantskega gibanja in propagira esperanto ter pozna vsaj osnove esperantskega jezika. Izjemnega pomena pa so tudi tako imenovani prijatelji esperanta, glede katerih pričajo številni primeri izjemno koristnih prispevkov k esperantskemu gibanju.
•	Esperantsko gibanje ne sme biti omejeno z raznimi ideološkimi - političnimi in verskimi vsiljevanji.
•	Pri uvajanju esperanta je smiselno upoštevati princip "petih skupin" po Everetu Rogersu, kjer poznamo: inovatorje, zgodnje prevzemnike, zgodnjo večino, pozno večino in preostale. Kajti tisti, ki esperanto razumejo kot noviteto, kljub njegovi več kot 125 let dolgi zgodovini, ga bodo najprej sprejeli (inovatorji), nato pa ga bodo z ustrezno "praktično pogojenostjo" pripravljeni sprejeti še ostali.
Peter Simonišek deli udeležencem simbolično darilce -priponko Mi parolas Esperanton, zavito v okrasni papir
Informacije / Informoj
10
september / septembro 2013
•	Pomembna je pobuda za preučitev možnosti opravljanja izpita iz esperanta v skupnem evropskem referenčnem okviru.
•	Smiselno je oblikovanje posebnega letaka, katerega osnutek je pripravil Janez Zadravec kot pripomoček pri "esperantski mobilizaciji".
Zlatko Tišljar pojasnjuje svoje stališče o...
•	Nadaljevati je potrebno z izdelavo, dopolnjevanjem in posodabljanjem različnih esperantskih učnih pripomočkov in metod, kot na primer: priročnik z uporabo posodobljene "zagrebške metode", dograjevanje "espe-rantske Wikipedije", uporabna vrednost in možnosti uporabe programov lernu.net, e-slovarjev, obstoječa slovensko-esperantski in esperantsko-slovenski slovar, nadgradnja Rakuševega učbenika itd.
•	Vse pohvale so vredna prizadevanja za organizacijo tečajev in krožkov esperanta.
•	Dobro bi bilo pripraviti ustrezen skupni prispevek ZES o primerih dobre prakse v slovenskih esperantskih klubih / društvih, ki bi bil potencialno zanimiv za udeležence jubilejnega 10. kongresa Evropske esperantske unije, ki bo julija prihodnje leto v Reki na Hrvaškem. Ob tem je bila tudi izražena pobuda, da se ZES včlani v Evropsko esperantsko unijo.
Oba predsednika, Jug in Mihelič, se posvetujeta
• O esperantskem gibanju je potrebno smiselno uporabljati medije javnega obveščanja, pri tem pa paziti, da tako početje ne bi gibanju prej škodilo, kot pa koristilo. Vsekakor pa je potrebno zagotoviti ustrezno transpa-rentnost glede opozarjanja javnosti, da esperanto živi in se razvija, in pri tem uporabljati vidne napise in oznake, povezane z esperantom. To nekateri esperantisti že pridno počno, o čemer pričajo npr. priponka Mi parolas Esperanton (Govorim esperanto), ki jo uporabljajo člani KEP in so jo razdelili tudi ostalim udeležencem posveta, pa napis Esperanto na avtomobilih, emblemi klubov / društev, ipd.
To je bilo le nekaj povzetkov iz sporočil posveta. Podrobnejše opredelitve zaključkov posveta bo pripravilo ZES, o čemer bo javnost tudi obveščena.
Po posvetu je sledilo prijateljsko druženje ob kosilu, kjer so bili izmenjani številne izkušnje, vprašanja in pobude.
Udeleženci posvetovanja, katerega soorganizacija pomeni za Klub esperantistov Posavja vrhunec že tako in tako uspešnega letošnjega delovanja, so s Čateža odšli z lepimi vtisi in z zavezo, da se bodo tudi v bodoče dobivali na podobnih plodnih srečanjih.
Na koncu se člani KEP zahvaljujemo vodstvu ZES, tajniku KS Čatež, gospodu Milanu Jamniku in Gostilni »Les« za vzorno vsebinsko pripravo, ustrezno tehnično podporo in prijateljsko gostoljubje. A.M. Foto: R.M. in O.K.
Učenje esperanta v Posavju
KEP vabi na brezplačen krožek pri Ljudski univerzi Krško z naslovom Esperanto - veliko okno v svet.
Krožek bo obsegal predvidoma 30 pedagoških ur (15 srečanj po 90 minut), srečevali pa bi se predvidoma enkrat tedensko. Sicer pa bi se o urniku, načinu dela in vsebini dogovorili na prvem srečanju.
Prijavite se lahko na Ljudski univerzi Krško, telefon: 488 11 60, pri gospe Moniki Novšak ali na elektronski naslov: monika.novsak@lukrsko.si ali neposredno pri mentorju študijskega krožka mag. Antonu Miheliču, na e-poštni naslov: antonmhl@gmail.com.
Krožek bo organiziran v Brežicah, Krškem ali Sevnici oz. v kraju, kjer bo prijavljenih vsaj 10 interesentov in sicer v jesenskem ali zimsko-pomladanskem času.
Skeč in literarni večer s pridihom esperanta
V sredo, 30. oktobra 2013, je bila v Kulturnem domu Dobova izvedena prireditev "Dobova se predstavi". V izjemno pestrem kulturnem programu so se številnim obiskovalcem, ki so dodobra napolnili lepo dobovsko dvorano, predstavili pevski zbori, folkloristi, rogisti, glasbeni ansambli, mažoretke itd. Nastopili so skoraj
september / septembre 2013
11
Informacije / Informoj
vsi, ki jih združuje Kulturno društvo "Franc Bogovič" iz Dobove.
Na prireditvi, ki sta jo odlično povezovali v kmečko nošo opravljeni dijakinji gimnazije in kjer so bila podeljena tudi priznanja Turistične zveze Slovenije, se je predstavila tudi igralska skupina Literarne sekcije "Beseda". Nastopajoči člana in članici skupine so obenem predstavljali tudi Klub esperantistov Posavja in sicer s skečem Esperanto v Dobovi avtorja pisatelja in esperantista Rudija Mlinarja. Pri končni obdelavi sta mu malo pomagala tudi žena, esperantistka Ivana Vatovec in predsednik KEP Anton Mihelič.
Tako napoved skeča, za katero sta se povezovalki programa predhodno dobro poučili o pojmovanju esperanta, kakor, seveda, sama izvedba skeča predstavljata spoštovanja vreden prispevek k "esperantsko obarvani" kulturi v tem delu Posavja. Tako je dodan še en kamenček v mozaik posavskega esperantskega gibanja.
M -
t
Skeč o esperantu v Dobovi v izvedbi KEP /EPK
Ob tem velja omeniti tudi "esperantsko točko" literarnega večera, ki ga je v spomin Mateju Boru 15. oktobra 2013 v brežiški Kavarni ravno tako izvedla Literarna sekcija "Beseda" z voditeljico Renejo Mihelič. Med številnimi nastopajočimi je esperantist Anton Mihelič v esperantu recitiral Borovo pesem Jutri gremo v napad / Marsu ni al atako. Tudi s tem nastopom smo prisotne spomnili, da v naših krajih tli tudi "esperantska iskra".
O nastopu KEP v Dobovi poroča tudi elektronski časopis Posavje. info (http://posavje.info/panorama). A.M.
Iz dejavnosti EDM
Zamenhofov dan - Srečanje ob 125. obletnici rojstva Priske Haas
Letos mineva 125 let od rojstva gospe Priske Haas, soproge ustanovitelja Esperantskega društva v Mariboru, dr. Henrika Haasa. Ob tej priliki vabimo vse njene
učence, da vzpostavijo stik z nami, ker zanje organiziramo srečanje v soboto 7. decembra v Mariboru. Vabljeni so tudi drugi esperantisti in prijatelji esperanta.
Za vzpostavitev stika pokličite na 041 27 57 31 ali pišite na esperanto.maribor@gmail.com.
Ob 10. uri se učenci Priske Haas in drugi zainteresirani dobimo na Mariborskem pokopališču - Južno parkirišče, poleg fitnesa Forma.
Ob 11. uri bo predavanje o Priski Haas v Mestni četrti Center, Kacova 1, Maribor.
Ob 12. uri druženje ob prigrizku s kulturnimi dodatki.
Ob 13. uri bo sledil Posvet slovenskih esperantistov:
a.	Pod katerimi pogoji bi se danes mladi učili esperanta (vodi Karmen Lešnik, EDM).
b.	Katere učbenike imamo in za kakšne namene (vodi Zlatko Tišljar, EDM).
c.	Predlog društev in klubov ter ZES za skupne aktivnosti v 2014 in predstavitev lokalnih aktivnosti.
Komentar
Vinko Oslak
Vortrasismo ene de Esperantujo...
En nia lingvo jam sufice longe proponigas carma kaj instrua libreto Pacjo, kio estas rasismo de Tahar Ben Jelloun, tradukita el la franca. Tamen ankaü inter esperantistoj foje aperas rasismo en diversaj formoj. Mi ne pensas ci tie pri la vere hontiga pensmaniero kaj agado de tiuj germanaj „samideanoj" (felice ne ciuj esperantistoj en Tria regno de Hitlero pensis kaj agis tiel), kiuj, por „iel ajn savi" la lingvon, forjetis gian idean fonon kaj argumenton, perfidis nian majstron kaj eljetis judojn el siaj kluboj kaj societoj por tiel eventua-le trovi kompaton favore al la lingvo ce la nazia regi-mo. Ili ankaü misuzis nian lingvon por propagandi la ideologion de la nacionalsocialismo kaj provis per tio pledi por permeso reteni Esperanton spite al la nazia riproco, ke temas pri tipe juda lingvo. Mi gojas, ke Germanio niatage povas montri alian, vere dignan bildon de aütenta esperantismo - kaj la samo validas por mia lando Aüstrio.
Temas pri tre specifa faceto de la rasisma pensmani-ero - pri la vortrasismo, kiu estas detala parto de la lingva rasismo entute. Se la lingva rasismo dividas ling-vojn je „belaj" kaj „malbelaj", la vortrasismo dividas la vortojn je „belaj" kaj „malbelaj" aü je „permesitaj" kaj „malpermesitaj" aü je „normalaj" kaj „monstraj". Jes, guste tiel. En la centra organo de UEA mi povis legi pri „monstrajoj", se temas pri diversaj proponoj, kiel nomi sian landon aü urbon internacie. Car du el ili (Labako,
Informacije / Informoj
10
september / septembro 2013
Klaüdiforumo) proponis mi, estas eble bone, se mi al la legantoj klarigu, kial mi tian formon proponis kaj pro kio mi certan konduton rilate al la lingvo kaj gia leksi-ko prenas por vortrasismo, sen intenco polemiki kon-traü la sinjoro, kiu en sia nova libro denove furoras kontraü la vortoj, de li prenitaj por „monstrajoj". Mi nur ironimiene aldonu, ke mi ciam denove ricevas konfirmon el la vivo, ke la homoj, negantaj la veran Dion, emas superstice kredi je monstroj. La vorto venas el la latina monstrum kaj unuarange signifas eksternatu-ran mitan aperajon - kaj metafore, kiel difinas ankaü PiV, ion tre strangan, nenormalan, kontraünaturan. La triaranga signifo estas morala. Monstro estas ekstreme malmorala homo; monstrajo estas ekstreme malmorala ago. Diri por la slovena urbo Ljubljana en Esperanto Labako povas tiel esti komprenita ankaü kiel ekstreme malmorala ago de tiu, kiu tian nomon proponas kaj uzas - kaj tia persono mem ne povas esti alia ol monstro...
Mi provis diveni, sed mi ne sukcesis: kio vere monstra povus trovigi en la urbnomoj Labako kaj Klaüdiforumo? Ambaü vortoj havas latinan originan fonon: Labacum kaj Claudiforum. La unua por la nuntempa slovena cefurbo Ljubljana (germane: Laibach) kaj la dua por la nuntempa karintia cefurbo Klagenfurt (slovene: Celovec) en Aüstrio. Historie Labako (Ljubljana) havas kvar nomojn: Emona (la nomo de la antikva roma urbo, kiu gis la 5-a jc. trovigis precize samloke kiel la nuna cefurbo Labako. En la jaro 452 detruis gin hunnoj de Atilo. Urban Paumgartner, protestanta klerulo el Klaüdiforumo, publicis en sia ekzilo odon pri sia naskigurbo en Karintio sub la titolo: Aristeion Carinthiae Claudiforum. La libro estis reel-donita en la jaro 2002 en Klaüdiforumo kaj gin povus laüplace konsulti ankaü la aütoro de la vortrasisma libreto, se li interesigus pri historiaj faktoj kaj ne pri himerajoj. Kiel Labacum estis la mezepoka latina nomo por Labako, tiel Claudiforum estis la mezepoka latina nomo por Klaüdiforumo. Kio ce ambaü latinaj nomoj povas esti komentita kiel „monstrajo", krom se oni hobiumas en vortrasisma marco?
Nun mia, espereble lasta, klarigo, kial mi por ambaü urboj proponis kaj lancis esperantan nomon surbaze de la latinaj nomoj.
Mi scias, ke en Francio oni rigardas la problemon de etnaj minoritatoj kaj iliaj lingvoj, speciale post la revo-lucio en la jaro 1789, alimaniere ol tio estas observata en la centra Eüropo, kie almenaü formale kaj optike ciuj landoj, kiel Italio, Germanio, Pollando, Cehio, Austrio, Slovenio, Hungario, Kroatio ktp. rekonas la ekziston de etnaj grupoj, kiuj parolas alian gepatran lingvon ol la plimulto de la menciitaj statoj ne nur tolerebla, sed rekte kiel salutinda historia kaj aktuala fakto, kiun aparte regulas tiel la konstitucio, kiel ankaü la specialaj legoj. En la praktiko multo da tio lamas, sed la principoj estas statjure pozitive traktataj. La homoj,
kiuj lernis la lingvon de Zamenhofo pro la motivoj de justeco kaj ne nur de praktikaj avantagoj, cion-ci trovas afero bona, sed ne sufica. Ili provas en sia propra vivo kontribui al la lingva justeco pli ol la lego rekonas, postulas kaj garantias. Tiel mi estis pozitive surprizita, kiam mi en la jaro 1982 almigris el la slovena respubli-ko de Jugoslavio en la landon Karintio en Aústrio kaj tuj provis kontakti la aústrajn samideanojn, ke ili sen mia postulo aú deziro adresis iliajn leterojn al mi per mencio de ambaú nomoj de mia nova logurbo, nome Klagenfurt / Celovec. Tio faras evidentan, morale kaj kulture pozitivan distingon inter esperantisto kaj nees-perantisto. La unua havas en sia morala percepto pli delikatan senton por la lingvo de sia samlandano, kiu tamen naskigis en iu alia lingvo. Je tiu okazo mi komencis mediti, kiamaniere optimume solvi la problemon de pluraj nomoj de la sama urbo aú lando almenaú inter la samideanoj, por demonstri la respekton al ciuj lingvoj, el kiuj la nomoj de la sama geografia-politika loko estis farita. Se temas pri nur du nomoj resp. lingvoj, kiel Klagenfurt/Celovec, oni povas almenaú postadrese simple mencii ilin ambaú kaj tiel kontentigi la postulon de lingva justeco. Sed en pli longa teksto aú interparolo tio farigus gena kaj teda. Kion fari, se temas pri urboj kiel Istanbulo, kiuj havas kvar aú kvin histo-riajn nomojn (Bizántion, Bizantium, Nea Rome, Nova Roma, Konstantinopolis, Carigrad, Istanbul)? Cu, por ne prisilenti la plenan historian veron kaj respekton al ciuj etnoj, kiuj kunkonstruis tiun ci urbon kaj en gi dum jarcentoj logis, ciam mencii ciujn-ci nomojn? Kial simple ne uzi la plej internacian kaj neútralan inter ili, cu Bizanto, cu Konstantinoplo, ambaú latinaj kaj tiel neútralaj inter la iamaj grekaj kaj nunaj turkaj mastroj? La lingvo latina estis dum 1000 jaroj iamaniere „Esperanto" de la mezepoka Eúropo kaj fakte ankaú la sen-duba avino de vera Esperanto nuntempe. Kial ne uzi, kie tio eblas, en la kazo de plurnomaj urboj kaj landoj, la latinan formon kun esperanta finajo kiel la plej kon-venan, car neútralan kaj tamen historie dokumentitan formon? Se mi do skribas en esperanta artikolo aú letero Labako, mi tiel signalas, ke mia historia memoro ne cesas per la jaro, kiam slovenoj post la disfalo de la aústra-hungara monarhio transprenis tiun urbon por sia cefurbo, sed rekonas ankaú la germanan kaj poste la dulingvan parton de gia historio. Same, se mi skribas Klaúdiforumo, mi tiel signalas, ke mi ne scias nur pri la nuna pli ol 90% germana karaktero de tiu urbo, sed ke mi konas ankaú la historion pli profundan, en kiu la slovena partopreno estis multe pli granda kaj en tiu ci urbo ec naskigis la moderna slovena norma lingvo kaj ke ci tie estis en la jaro 1851 fondita la unua slovena eldonejo (samtempe la 2-a plej antikva en la tuta Aústrio) - Mohorjeva, en kiu mi mem estis redaktoro dum 7 jaroj. Se tiu decido kaj propono - mi ne havas diktatorecan povon por dekreti - estas prenita por monstrajo, tiam la homo, kiu tiel vidas la aferojn, pose-
september / septembre 2013
11
Informacije / Informoj
das tute apartan eldonon de PiV kaj tute apartajn eldonojn de aliaj vortaroj kaj leksikonoj ol mi ilin konas kaj uzas.
Por adiaüi de la hobio serci monstrojn kaj monst-rajojn, mi volas uzi tiun ci okazon por memorigi pri kelkaj principoj de nia lingvo, kiujn oni, ankaü sub la influo de nacia pensmaniero, foje ec naciisma, rapide forgesas. Unu el la geniaj ideoj de Zamenhofo estis, ne tro detale kaj komplete redakti sian lingvon, sed fari nur la semon - ne hazarde lia familia nomo indikas pri la semoj - kaj lasi la lingvon kreski, ne dekretite de la lingvaj aütoritatuloj, sed de la popola uzo. En la jaro 1844 mortis en Vieno unu el plej gravaj slovenaj filologoj Jernej (Bartholomäus) Kopitar. Li verkis (1808) la unuan slovenan lingvosciencan gramatikon en la germana lingvo „Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark". Li interalie spronis sian serban amikon Vuk Stevan Karadic, el la dialektoj, parolitaj de la simpla popolo, redakti - analogie al Zamenhof - novan norman serban lingvon. Li estas aütoro de la tre grava principo, kiun li prezentis kaj aplikis en sia gramatiko, dirante: Oni ne premu la lingvon en regulojn, sed oni sercu regulojn en la lingvo. La gramatikisto raportu pri la lingvo, sed li ne formu gin; li estas la statistikisto kaj ne la legdonanto de la lingvo. Simile procedis Zamenhofo, kiu proponis la nepran minimumon de la reguloj kaj multajn aferojn lasis neregulitaj - tiel la personajn kaj geografiajn nomojn - kaj la vortaron li malfermis al la kriterio de la uzado kaj ne de la arbitra prijugo, kio estas permesita propono kaj kio „monstrajo". Ciu havas rajton el sia aspekto cu subteni cu kritiki la proponojn, kiamaniere nomi personojn, landojn kaj urbojn en Esperanto, sed neniu havas komision malpermesi tiajn proponojn aü proklami ilin „monstrajoj". Se io vere povas esti rigardata monstra, estas la provo fari en Esperantujo lingvan pucon kaj prezenti sin en gi lingva cefpolicisto aü diktatoro.
Klaüdiforumo, en novembro 2013 Janez Zadravec
v
Posvetovanje o esperantu na Čatežu, 12. oktobra 2013 - teze za razpravo
To je moj prispevek k posvetu in odraža moje gledanje. Predlagam, da ocenimo sedanje družbene razmere v svetu in doma ter se pogovorimo o organiziranosti, o novem informativnem letaku, o drugačnih metodah dela.
Če menimo, da nismo del družbenega dogajanja, potem smo lahko s sedanjo dejavnostjo zadovoljni in posvet ni potreben. Če pa menimo drugače, bi morali naše videnje v svetu in doma predstaviti najširši javnosti.
Družbene razmere v svetu in doma (ki vplivajo na
esperanto):
•	Vse oblike kolonializma (vojaški, politični, ekonomski, kulturno-jezikovni) se nadaljujejo in poglabljajo tako v svetu kot doma.
•	Nekdanji sovjetski internacionalizem (z ruščino) ter sedanji globalizem (z angleščino) sta dve plati iste zadeve.
•	S kulturno jezikovno nadvlado zasluži vsako leto Anglija okrog 100 milijard, Amerika pa 200 milijard evrov.
•	V zahodnih državah ima 10% bogatih v lasti preko 80% vsega premoženja (tudi v Sloveniji se temu hitro bližamo).
•	V svetu vsaki dve minuti zaradi lakote umre en človek (večina otrok), istočasno pa gre za oboroževanje vsako minuto 300 tisoč evrov.
•	V vseh mednarodnih organizacijah in ustanovah se načrtno izogibajo razpravi o jezikovni demokraciji in jezikovnih človekovih pravicah.
•	Slovenija nima kulturno jezikovne politike za ohranitev identitete in za jezikovno demokracijo v mednarodnem sodelovanju. Izvaja se dvojezičnost (na Obali s-i; v Prekmurju s-m; na Štajerskem s-n; v osrednjem delu s-a).
•	Slovenija je kulturno-jezikovna angloameriška kolonija (napisi javnih ustanov, šolski sistem, dopisovanje, kultura...). Tako se država spreminja v deželo, državljani pa v domorodce. Pojavlja pa se vse več jezikovnih papagajev in janičarjev.
•	V Sloveniji je angleščina sestavni del splošne izobrazbe in za politike ni več vprašanje uporaba angleščine, pač pa s katerim "angleškim" naglasom govorijo.
•	Zaradi krize odhajajo iz Slovenije mladi strokovnjaki (predvsem v angleško govoreče države), za kar smo jih strokovno in jezikovno usposobili. Tem državam tako podarimo še okoli 500 tisoč evrov na račun šolanja.
•	Svetla točka v teh razmerah je vse več ljudi, ki so odločeni , da se v tem času materialne in moralne krize aktivno uprejo vsem oblikam kolonializma, povežejo in spremenijo stanje.
Razmere glede esperanta:
•	Esperanto ima kot ideja, jezik in gibanje dovolj bogato zgodovino, ki ima svoje mesto v Sloveniji in v svetu (beri Informacije ali spremljaj sondo Voyager, ki je pravkar zapustila sončni sistem in nosi pozdrave človeštva v 55 jezikih, med njimi tudi v esperantu itd.).
•	Tako v svetu kot v Sloveniji je bilo gibanje za esperanto vedno sestavni del svobodoljubnih in naprednih prizadevanj (bo tudi v današnjih razmerah?).
Informacije / Informoj
10
september / septembro 2013
• Esperanto je bil s strani politikov vsaj dvakrat podlo izigran (v Društvu narodov in v OZN), danes pa je moralna kriza politikov še večja in torej na njih ne moremo računati.
Drugačne metode dela:
Ponavljam: Če ostanemo v okviru prostovoljne društvene interesne dejavnosti, smo lahko z organiziranostjo, aktivnostmi, odzivnostjo, informiranostjo itd. zadovoljni in lahko tako mirno nadaljujemo. Če pa menimo, da ima esperanto širšo vlogo v družbi, pa bomo morali poiskati tudi nove metode dela, na primer: Čim večkrat organizirano sodelovati na mednarodnih prireditvah, ki jih drugi organizirajo (npr. srečanje na tromejah, festival Bograč, Pikin festival...) Se načrtno opremiti z rekviziti in materialom (značke, znamke, kape, majice, zastave, napisi za avto, baloni itd.)
Se s primernimi stojnicami predstaviti na večjih prireditvah (z informativnim materialom). Organizirano sodelovati s transparenti in plakati na manifestacijah, protestih... in opozoriti na jezikovno demokracijo.
Ob večjih prireditvah stopiti na ulice in se predstaviti z napisi, plakati, delitvijo informacij, vožnjo avto kolone itd.
Oblikovati tehnično sodobno predstavitev: predavanje o jezikovni demokraciji in vlogi esperanta (za društva, šole, organizacije, ustanove). Se takoj pisno odzvati v imenu organizacije (ZES) na primere jezikovne diskriminacije ali koloniali-zma doma in v svetu.
Predlagati sredstvom obveščanja, ustanovam, društvom, klubom itd. razprave o jezikovni demokraciji.
Ljubljana, 24. 9. 2013
Iz zgodovine gibanja
Dopolnilo k zgibanki
Pred enim letom je bila v novembrski številki Informacij / Informoj v tej rubriki prikazana turistična zgibanka Somere tra Slovenio. Takrat sem v predgovoru zapisal: »Na zgibanki manjkajo vsi podatki o avtorjih,
času izdaje, izdajatelju, nakladi in podobno. Nekaj tega se bo dalo še ugotoviti z analizo besedila in slik, pa tudi s pomočjo naših bralcev.«
Žal nisem od bralcev dobil nikakršnega odziva, pač pa sem del odgovora našel v govoru Toneta Logarja ob 60. obletnici organiziranega esperantskega gibanja v Ljubljani, ki je objavljen v letošnji septembrski številki našega biltena. Torej: izdajatelj zgibanke je bila Zveza za tujski promet, leto izdaje 1934 in naklada 3000 izvodov. O.K.
Obvestila in vabila
Zamenhofa Tago en Triesto
Sabaton, la 14-an de decembro, la programo de Zamenhofa Festo Rememorante nian Majstron komen-cigos je la 11-a horo en la TEA-sidejo, Via del Coroneo 15. Venos ankaü, kiel jam anoncite, la grupo el Rijeka, kiu prezentos la libron La kapreolido Pirgo. Sekvos komuna tagmango ciam en la ejoj de TEA. Bonvolu ceesti, karaj geamikoj!
Znamke TEA
Za zbiralce in ljubitelje lepih in posebnih poštnih znamk objavljamo zanimivost iz naših logov. Tržaško esperantsko društvo oziroma njihov filatelistični krožek ELF-AREK se je odločil, da bo izdal tako imenovano osebno znamko pri Pošti Slovenije, ker italijanska pošta take storitve in znamk ne zagotavlja. Izdelali so svoj motiv in s skromno tehnično pomočjo ETD Ljubljana dali izdelati manjši količini znamk vrednosti A in D. Te znamke ne bodo samo zbirateljska posebnost, ampak jih bodo tudi uporabljali za svoje poštne pošiljke, zato jih bodo oddajali v najbližje poštne nabiralnike ali pri poštnih okencih v Sloveniji. Obe znamki imata enak motiv, poleg oznake vrednosti pa se razlikujeta tudi po intenzivnosti zelene barve standardnega okvira znamke ter stilu črk napisa na okviru. O.K.
La estraro de SIEL deziras al ciuj geesperantistoj kaj geamikoj de Esperanto belajn festotagojn kaj felican 2014!
INFORMACIJE / INFORMOJ izdaja / eldonas Združenje za esperanto Slovenije / Slovenia Esperanto-Ligo, Štefanova 9, SI-1001 Ljubljana, Slovenija / Slovenio. http://www.esperanto.si. Matična št. / kodnumero 5058384. ID za DDV / n-ro por AVI: 93737777. Poslovni račun / bankkonto: IBAN SI56 0201 5001 2704 490 pri / ce Nova Ljubljanska banka d.d.. (Swift-kodo: LJBASI2X). Uredil / redaktis mag. Ostoj Kristan.