61
Predmostni stolp v Starem mestu Pražkem
Kij ga nied vami. draga slovenska mladina, morda nobeaega. da lii ne bil Tsaj nckoliko nže slišal o zlatcj Pragi. feskem kraljevpm mestu. Praga, glavno mcsto českcga kraljestva, je biser Slovaustva, ki svoje sritle žarke razliva po jngu in severu sloranskega srete, ter mogočno kji^e vse sino?e matere Slave k Tzajerancmn (lolovanjn. Praga je po svojej okolici najkrasaejše, po svojej legi v srci Evrope najiiiiMiitnpjše mi>9t« ter se prišteva p» svojem

obseim in po Stevilu prcliiralana k uajrf'5jim mustoui »vMU-ijskim in sploh evrop-Ijanskim. Praga kii tako krasno, Ja jo ju slavni HuralioM gleit« njeno lege postavil mcil najlepSa ine9ta za Carigrfidoin, Napoljem in Lizliono. Hiš Steje pi-eko 40U0, preUralcev Ijfcu <lo 200.000, trnov 59, iilic 255, katolišklh eerke? 57, protestantOTskfli 4, sinagog 10, in ima 00 eerkvenih in 22 mestnih stolpov.
62
Praga je pldd zgodcmne česke, plM tisoHetnegs dnšnega in telesnega delo-vanja n&roda českega. Tsaka posamezna ddba, vsak vek, ki ga je česki narod preživd, pretrpel ali Teselo prebfl, ustavil se je na tem &li 6nem ddu mesta ter si je na njem vsadil spomesik iz kanienja in rude. Nij ga mesta, ki bi dajalo človeškemu očesu toliko Teličaatno podobo, ifl bi tako globako seg&lo y človeško dušo, kakor je zlata Praga.
Praga je razdeljena niš od nekdaj v pet mest: Hradčin. Mala stran, Staro mesto, Novo mesto in Židovsko meato (Jožefovo). Smibov in Karlin ste pvav za prav Teliki obiižnji predmestji pražkega mesta. Med terui sta Hradčin in Mala stran najstarejši in najlepži, Staro mesto najbolj živo, Xovo mesto najnovejše in največje, Židovsko mesto naj-JjudnatejSe, a zaradi židoTsUa, ki v tem mestu prebiva, tudi aajnenianiejše. V smihovem in karliaoTem prcdmestji so velikanske toTarnice.
A pustmio vse to na stran, ker napisal bi vain oelo knjigo, ako bi Taoi botel naštevati in na drobno popisovati znameuitosti pražkega mesta. Tudi nij to danes moj namen, kakor kaže už^ napis mojega denašnjega spisa. Rad bi, da vas opoz6rim samo Da predmostni stolp velikega pražkega mesta, ki ga je začel zidati Karol IV. Ta most veže Malo stran se Stariia mestom in je bil uii Tefkrat poSkodoTan po velikib povodajah. Se le 1502. leta je bi popolnem dodelan. S tega mo3t» je bil sv. Iran NepomuCan v reko VeltavoJ pahnen in utopljen. Na 6nem mestu, kjer 8e je to zgodilo, stoji DJegova iz brona vlita podoba, h katerej vsacega leta na dau st. Ivana KepoiunCaua (16. maja) priroma na tisoče Ijudi iz vseli kvajev Česke in Moravskn. Po obdh atranžh mosta stoji 30 velikih podob, a na vsakem konci po jeden stolp, v starodavnib časih eezidan. Na stolpu proti Starem mestu (ta stolp vam kaže denašnja podoba) so ljudstvu kazali y 15. in 16. stoletji na siiJicab ua-takneno glave 6nih nesreiinikor, ki so bili po krvavej sodbi ob glavo dejani. A še drugih znamenitib. dogodkov je bil priča ta znameniti atolp. Priia je bil 6nih Jasov, ko je na Pražkem gradu vladal nepozabljin Oče domovino Karol IV., gledal je slavo bojeviiikov Žižkinih, doživeti je moral tudi oni tre-notek, ko je Ceh, katerega vsa Evropa aij mogla ugnati, zatiral čeha. Ta stolp je bil tudi priea grozne pogube Oeliov iia Belej gori 1618. leta. I1!' kjTavej bitki na Belej gori so bUi na tem stoipu celili 10 let v železnib kletkuh obeSane glave českih plemeiiitažcv, ki so jim bile odsekane 21. juflija 1621. leta na staromestnem trgii. — A zuamenit je ta stolp tudi zaradi tega, ki>v so se tti bojevali pražki dijaki pod jezuvitom Jurijem PlaMm ei Švedi. Bili' je t tridesetletnej vojui, ko so se Švedje izdajsko polastili Hale strani iii sn pocasi zaželi prodirati tudi v Staro mesto. Toda zainau je bilo prizadevanj« v boji utrjenih Švedov, zamiii so poskuševaU dobiti mesto z uorimi naskoki. Vselej so se rra{ale švedske trimie s krvaviini ghvami, rselej ao bile rane, ki jiiu jih je vsekala Ceska mla.de/,, grozne m uepvenesljive. Se le po Wcst-falskem mini, s katerim sc je skončala tridesetletna vojna, ki je čosko zemljo ze!6 opust6Jila, prigli so Švedje v Staro mesto, a ne kot zBiagovalci in nepri-jatelji, nego kot gostje.
Še drugi spomiui se oživ<5 v našej duši pri pogledu na ta znameiiiti stolp, a uova doba je zatemnnje, novo soluce rzhaja nad blažeao Oesko iu zato naj ne kali naše nadeie ozir v krvavo preteklost.