OO POČITNIŠKIH DOMOV DO OSTRIH BOJEV
Sončne in senčne strani domov
Setetor republišk&ga svefca 2nem sindiikatov Slovenije za teleasvo kulturo ki rekreacijo je IMipravil marca informativni pogovor s predstavfiiki delov-nih organizacij, poaitniških skupnosfci in občinskih zvez društw prijateljev mladine iz Ijjuibljane, Maribora, Nove CJo-rice, Hrasfcnika, Zagorja, Gior-nje Radgone in nekaterih dru-gih občin, ki imajo svoje po-čibniške domove na območju občine Buje (dosedanje obči-ne Buje, Umag in Novigrad). Do srečanja je prišlo zaradi ne-vzdržnih razmer pri vzdrževa-nju in razširitvi počitniških na-selij in domov, namenjenih za letni oddih delavcev in njiho-vih družin, naselij, s katerimi že vrsto let upravljajo ta pod-. jetja, počitniške skupnosti in oboinske zveze prijateljev mla-dine. Njihova problematika je postala zlasti pereča v zadnjem času, ko je dobila občina Buje nov urbanistični načrt, ki je upravičeno povzročil med upravljaloi naselij in domov precej hude krvi, saj se bodo morali — če se stvari ne bodo čimprej uredile — že v krat-kem preseliti s sedanjih loka-cij tudi nekaj kilometrov od tnorjal
Tako kot je bilo lani, ne sme biti več
Na pogovoru — iz Centra so sodetovaM predstavnikl BSNZ, Cestnega podjetja, SGP Slove-nija ceste, Združenih PTT or-ganizacij Slovenije, podjebja PAP, Komunalnega podjetja in nekaterih drugih — je bilo slišati vrsto očitkov na račun nemo-gočega odnosa bujske obfiine in njenih služb (predvsem mi-slimo pri tem inšipekoijske službe) do lastnikov oziroma upravljavcev počitni&kih nase-lij in domov, ki z nekaterimi redkimi iajemami »gostujejo« na območju Buj, Umaga in No-vigrada že več kot 20 let.
To, kar se je dogajalo zad-nje leto in tudi prej, je po be-sedah predstavnikov delovnih organizacij, med njimi večino-ma tudi tistih iz Centra, prese-glo vse meje. Ne samo, da so občinski možje v Bujah za raz-liko od prejšnjih let docela spremenili svoj odnos do upravljavoev pooitniških nase-lij in doinov, marveč jiii Sku-šajo v njihovih težnjah, da bi z razširitvami sedanjih zmo-gljivosbi omogočili organreara-no preživljanje letnih dopu-sbov čimvečjemu številu delav-
cev in njihovih dmšinsktti čla-nov, onem<>gočit.i,  kjer se  da.
So to inšpektorji
Znani so primeri, da inštpek-cijske službe kljub urejenosti objektov iščejo »dlako y jaj-cu«, saij se vedkrat dogaja, da pregledujejo poslovanje v do-movih celo v pozsnih nočnih urah in skušajo inšpekborji z nemogočim odnosom do vodil-nih delavcev v naseljih in do-movih še bolj razburiti duho-ve. Ko pa prihajajo na bujsko občino prošnje za lokacijska dovoljenja za razširitev zmog-Ijivosti, ostajajo obdinski mož-je bolj ali manj gluhi. Take usode ne doživljajo zgolj upravljavol delavskih poditni-ških domov in naselij, pač pa v dobršni meri tudi lastniki mladinskili letovišč (zgovoren primer počitniški dom občin-ske ZPM Moste-Polje v Zam-bratiji), saj jim občina ne do-voli niti najmanjše adaptacije, kaj šele razširitev zmogljdvo-sti.
Iz Centra naj omenimo samo primer SGP Slovenija ceste. Na pogovoru je predistavnik te delovne organizacije med dru-gim povedal, da spričo takega
odnosa bujske ofočine do uj>rav-ljalcev počitniškdh dornov ki naselij, postaja pri njih čedalje bolj pereč problem organisara-nega preživljanja letoega oddi-ha 3000 delavcev in njihovih družin, ki dobiva po nesprejem-Ljivi odločitvi omenjene obči-ne, da z novim urbanistidnim načrtom »napravi sledinjič red«, nesluteoe razsežnosti. »Kako naj potem omogočimo organi-ziran, predvsesm pa oenen do-pust tolikšnemu številu delav-oev«, se je vprašal predstavnik SGP Slovenije ceste, »ko obči-na Buje očitno čedalje bolj »navija« za gradnjo komer-cialnih turističnih objektov, za tiste, ki smo bili pred 10, 15 ali 20 leti v Bujah, Umagu, Novi-gradu im drugod sprejeti od-prtih rok, pa nočejo več sli-šafci...«
Prostovoljnega dela ni moč pozabiti
Tovariši Iz bujske občine brea dvoma namerno ali nena-merno pozabljajo na dejstvo, da so delovne organizacije, ne samo iz Centra, ampak tudi iz drugih slovenskih občin, gradi-le pred leti svoje počitniške domove s prosbovoljnim delom in da so njihovi delavci opra-
vili nekaj tisoč udarniških ur aato, da bi vsaiko polebje pri-hajali bja s svojirni družinski-mi člani na zaslužen dopust. Danes, po tblikih letih, ko so naši domo-vi v pbčini Buje do-bili domovinsko pravico, pa jih skušajo za vsako ceno odriniti celo nekaj kilometrov stran od roorja, bržčas zabo, da bi do njihovih zemljšič prišli tdsbi, ki ne bi veliko spraševali za ceno!
Pa vendar je to le en del senčnih sbrani počibniških do-mov in naselij. K bistitn sonč-nim velja pripisata, da smo do-bili z leti veliko število do mov, s kaberimi upravljajo de-lovne organizacije in da je in-teres zanje spričo visokih cen v bobelskdh objekbih, ki jih de-lavčev žep ne prenese, iz leta v lebo večji.
Ne bi se želeli spuščati v vzroke, zakaj domovi še zme-rom niso zasedeni bako, kot smo pričakovali, vendar bi že-leli poleg kratke počibniške se-zone, ki pesti mnoge domove (budi tisbi iz Centra niso izje-ma) opoaoribi še na nekaj.
Spričo razdrobljenosti, maj-nih zmogljivosbi in nekaterih improviziranih reSitev so do-movi, verjeli ali Jie, še vedno dragi!