Lymska borelloza 
Lyme borreliosis 
F1Jn<: STRLE" 
l:'llKek: 
Razprave 
SLr'-, F.: lymsU boretioza. Goz.3arski ve~nik , š.t 9/ 19'98 V slove-n~čiflJ s povzetkom v angleščini. dt 'lit. 56. 
Podo~no kcl v ZDA in v večini evropskih držav j<J lymska borttioza ludi v Sloveoip nalpos<l$1ej~a bOle >en, ki jo prona~1<> 
kli :pot Prizadene &lev•flll orgal\ske SISteme •n wna zelo 5-~mefl~tv pote~. Kadar je fzražena_v celoti {to je izjemno), stede 
vbodu kli»a kotne spremembe (eryllletna mogrons, borciijski limfocil<>rn). lem prizade!oslsrea ln/all živčevja, §• po:t11eje 
pe ,, ,...,o pride do kron .tne pr1zadetosU .sklepov .. do ka$n~~~h ko inil'\ sprememb {&croderrnatitis chronlca alrophicansflnl 
11• co PfiZadelosO ~a afl pfrdernega žrvčevja. ZdravlJenJe z antibiotiki je smiselno v vseh stadij ih lymske borefioze, 
n~JSpe!ntJJ~8 pa ,ev ZQO<kl}ef'rl. ia'Pr&p(e~~anjo nam .tdaj pomagaj<) sttrno nespecifični'z~šč.ilni uklepl, saj va·~ega m 
uč.:~koV'I'lega cepi·,ra proh ~·mUcJ borelioz_i za l}udi v Evropi le ni 
Kljotno b.es•de: lytnska borelioza, klopi, klinična slika. zdravlJeni•. prepre(evanje 
AbJtrACI: 
SU1e, F.: Lyme borrelios.s. Gozdorsl) veslnik, No.,9/J99~. ln Slovere wilh o s~'l'maty in English. Ol, quo!. 56. 
l ~e botr~iotls •s me most common ticlt·borne disease ln the USA, in the majority of European counlries and also i:n 
SM>venla. It Bff&e'5 sevetal organ S>·slerns, al\t! has a remafkably \lariabl~ clioical wurse. Wllen the clinic~! pictur~ is 
""' "Pia<e. aliln ohanges appearafte• a Ucli bito (eryiMmo migrans. bQtl1!1ial lymphoeytoma). lollowed by the hearlandlor 
lhf'l nllutolog'c system and la ter on by joirna belng atfK t&d. La te -in the course oi the illness. the joi'ri!S and the certtraJ andl 
or petlpheral t\M\Iqus system,; c;f'rM tt<ai'Y affecled M wt:ll 0$0,& skin ~howing chtotlic d'lang~s {aQ'Odermautis chroniea 
a:roohicans) Troatmet'lt otl ymo boneUos•s )s rcasonable in any-stage of the dfsease. however,tlle efficacy is the highest 
e11rly in lho courso nf the lllness. Only non-specifiC preventive measures are availabte; an &ffedive and sare vacan• lo 
;)rove nt Eufopeao Lyn1e bofre!iosis h1 hurnans has 001 been dtweloped yel 
Koy wordt: tymo tiOifetiosis. hcks. clinical feature.&. tre3tment. prevention 
1 UVOD 
INTRODUCTION 
lyms~ll bQrelloZII)'! ~0b1la Ime pu ~ra1u ''okrožJU Lyme v ZDA. kJer so 
se pred 00b111m 20 lel• začeli P<>IRVIiall ool~•kl z dollel neznano bo1ezni1o 
:STEERE et al 197e; •. '"po ooreiiJ' lo 1e ba~teriji , ki bolezen povzroča 
Podobno kOl v ZDA oo v vetlnr ev<opskln dria>· le lymska bol'er.oza tudi 
:·ri nas najbolj pogosta boleze~ ki JC prena~alo klep• (CIESIELSKI et al 
1988. STANEl( et at 1993, STRLE e1 at. 1989) Pnzadene slevilneorgai\Ske 
~·Sleme·~ Ima zelo ra~nQj•k potek Kadar ,e mažeM,. celoti (to ;e izJemno). 
•'e~e v~odu k lOpa ko!ne spremembe. tem prizAde los< srca inla~ 1•·..-čeVJ3. 
s~ cozne1e lahko pt~de do ()n<adetostr sklepov. Zna~e so lud• okvare otr. 
nl:vrototke spremembe '" poxne1~a P<•Z<lc!elost kože; 0~>-are drugoh lkl\• 
:-uiroma organov so reokejše (STEERE 1989) 
Lf"'SkO borel•oxopnvzroča vet. bort!l•jsk•h,·rst. ~ ;h sslrup~>m n1enom 
~tnačujemc ~ol Borrel:a burgdorftm {BURGDORFER el al. 1982. 
BARANTON et A' l'l91) Po·.mot•IP.'p oolom•"" zelo p(><lnhr>o povzroc•e•u 
>·l ·hso Tuef, po:ek oee~ bolezr.l je precej codobe1. preno~ pa se se•e<la 
ruli~uJ<! slt'~s ~ ~PQIM nlr .. iba. lymsko ho<elln1o pa p<P.MSaJOp<P.<t.-sem 
klop•. Poootno kot sMs :udi •)-msko bo<ehozo detmo v zgodnto., poz:-.o 
<lkuthr>. 1g0dnj0 •• JO č>lsnvno o<neJena na Mjiii!Č P.no W.k~. pa~;<> Mfll'"' 
ro zgo<Jrto IQI<a~zlrono (prvi sle~ij) "' zgo<Jnpdosemnr an.> lnlekojo (drugi 
>1aclljllelezni) !STEE RE 1969) 
• p,-.;)4 dr F S . Kl~k3 Z3 r.• 
lt tc4tke botel ni i~ vroti'\ska 
slan)O. J •*vc 2. I S?S LJubiJO" 
r-..a.s ... o 
Slika 1: 4 dni stare kožne spre-
membe, ki so se pojavile na mes-
tu vboda klapa, 12 dni po vbodu, 
in so se postopoma vačale 
Figure 1_- 4 days old skin 
changes, which appeared on the 
loca/Jon of tick bile, 12 days af-
ter the bile and ha s gradually in-
creased 
404 
Strle, F.: Lymska borelioza 
2 PRENOS BOLEZNI, ŽIVALSKI REZERVOAR 
2 TRANSMITTAL OF DISEASES ANIMAL CARRIERS 
Bolezen prenašajo klopi, v Evropi lxodes ricinus in tudi nekatere žuželke 
(komarji, obadi), vendar v naravi razmeroma redkokdaj {STANEK et al. 
1993). Pri nas je s povzročitelji lymske borelioze okuženih do 50% odraslih 
klopov (veliki so 2 do 4 milimetra, samice so nekoliko večje, imajo rdečkast 
zadek, samci pa črnega) in do 1/3 nimf (STRLE et al. 1995), to je zgodnejših 
razvojnih oblik klopov, velikih za bucikino glavico. Doslej največji delež 
okuženih klopov smo ugotovili na obrobju Ljubljane (STRLE et aL 1995). 
Klopi se okužijo, ko pijejo kri inficiranih živali (največkrat malih gledalcev, 
zlasti miši). Te se lahko okužijo, vendar v nasprotju s člove komi n nekateri mi 
domačimi živalmi, kot so psi, konji in govedo, ne zbolijo. 
V Sloveniji sta izmed bolezni. ki jih prenašajo klopi, najbolj znani in 
pogosti lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Klopni meningoen-
cefalitis je razširjen le v nekaterih predelih države, za lymsko boreliozo pa 
varnega območja ni: kjer so klopi, tam je tudi lymska borelioza. Klopi pa so 
po vsej Sloveniji, le da so v krajih z nadmorsko višino nad 1.000 m redki, 
nad 1.500 m pa jih ni. 
Vsak vbod klapa seveda še ne pomeni, da bo prišlo do okužbe ali celo 
bolezni. Tudi če nas vbode klop, v katerem so borelije, je možnost za okužbo 
oziroma nastanek bolezni razmeroma majhna. Eden od pomembnih razlo-
gov za to je, da pride do prenosa praviloma šele potem. ko je klop prisesan 
48 ur ali več (PIESMAN et aL 1987). Prvih 48 ur je torej razmeroma varnih. 
če odstranimo prisesanega klapa v tem času, je možnost za prenos bolezni 
majhna, na žalost pa ne zanemarljiva {STRLE et al. 1996). Vbod klopa je 
praviloma neboleč; verjetnost, da ugotovimo, da imamo k lopa, je večja pri 
velikih (odraslih) klopih kot pri nimfah, ki jih s prostim očesom komaj vidimo. 
Male klope (nimfe) pogosto opazimo šele, ko se napijejo krvi in se zato 
povečajo, ali ko nas po nekaj dneh začne mesto vhoda zaradi lokalnega 
vnetja srbeti. Neredko so mali klopi prisesan i že več dni. pred en jih od krije-
mo. To je razlog, da so za prenos bolezni nimfe bolj nevarne kot odrasli 
klopi, čeprav je okuženih precej več odraslih klopov kot nimf. 
3 POVZROČITELJI LYMSKE BORELIOZE 
3 SOURCES OF LYME BORRELIOSIS 
V zadnjih letih so iz klopov in živali, ki predstavljajo rezervoar za lymsko 
boreliozo, izolirali najmanj deset različnih vrst (species) borelij, iz materiala 
obolelih ljudi pa le tri: Borre!io burgdorferi v ožjem smislu, B. afzelii in B. 
garinii. Vse tri borelijske vrste so prisotne v Evropi (BARANTON et aL 1992, 
MARIN-CANICA et al. 1993), v ZDA pa so doslej iz materiala bolnikov 
izolirali le B. burgdorferi sensu stricto (ASSOUS et al. 1994, POST IC et al. 
1994 ). Raziskave, ki so bile pred nedavnim opravljene na izolatih naših 
bolnikov (PICKEN et al. 1996) in klopov (STRLE et al. 1995). so pokazale, 
da so v Sloveniji tako v klop ih kot tudi v materialu bolnikov vse tri borelijske 
vrste, vendar se njihov delež zelo razlikuje: v ki opih je relativno več B. garinii, 
v koži bolnikov z erythema migrans pa prepričljivo prevaduje B. afzelii 
(PICKEN et al. 1996). Poleg tega smo v koži in možganski tekoči ni nekaterih 
naših bolnikov našli tudi borelijsko vrsto, ki se po fenotipskih in predvsem 
genotipskih karakteristikah razlikuje od doslej analiziran ih borelijsl<ih vrst, 
ki povzočajo bolezen pri ljudeh (PICKEN et al. 1996, STRLE et al. 1997). 
GozdV 56 (1998) 9 
Strle, F.: Lymska borelioza 
4 PATOGENEZA BOLEZNI 
4 PATHOGENETICS OF DISEASE 
Borelije pridejo v kožo ponavadi z vbodom okuženega klopa. Kožne 
spremembe (slika 1 ), ki sledijo, so odraz lokalnega ši~enja povzročitelja 
po koži. Nekaj dni do nekaj tednov kasneje vdro borelije pri nekaterih bolnikih 
v kri in se razsej ejo v razna tkiva: možen je tudi razsoj preko lim fe (STEERE 
1989), Klinični znaki take diseminacije so neznačilni, pogosto zabrisani, 
včasih povsem odsotni. Po latentnem obdobju, ki lahko traja le nekaj dni, 
večinoma pa več tednov ali mesecev, včasih celo več lel, se okužba loka-
lizira oziroma pokaže z znaki prizadetosti živčevja, srca, sklepov in/ali drugih 
tkiv oziroma organov. Ni razjasnjena. zakaj in kako se uspe borelijam v 
nekaterih tkivih prikriti in pozneje ponovno aktivirati, kakor tudi ne, zakaj 
traja latenca v povprečju najkrajši čas (nekaj dni) pri sekundarnih obročastih 
kožnih spremembah, daljši čas pri nevroloških in srčnih manifestacijah 
(tedne do mesece), navadno še dlje pri vnetju sklepov (približno 6 mesecev) 
in najdaljši čas pri poznejših kožnih spremembah (acrodermatitis chronica 
atrophicans) (STE ERE 1989). 
V začetnih obdobjih ima v patogenez\ bolezni nedvomno prevladujoč 
pomen prisotnost mikroorganizmov v tkivih, pozneje pa vse bolj tudi imunski 
mehanizmi, ki vsaj deloma prispevajo k posameznim kliničnim znakom in 
verjetno odločajo, pri katerem bolniku se bo razvila kronična oblika bolezni. 
Videli je, da lahko 8. burgdorferi sen su lat o pri genetsko sprejemljivih osebah 
sproži imunski odgovor z znaki avtoreaktivnosti, ki traja še potem, ko je 
mikroorganizem že uničen. To je verjetno eden glavnih razlogov, da zdrav-
ljenje lymske borelioze z antibiotiki ni vedno uspešno (STE ERE 1989, S IGAL 
1992). 
5 KLINIČNA SLIKA 
5 CLINICAL SYMPTOMS 
Za lymsko boreliozo zbolevajo tako ženske kot moški v vseh starostnih 
obdobjih. Obolevnost je največja v otroštvu in med 30. in 50.1etom. Največ 
okužb je pri ljudeh, ki so klopom najbolj izpostavljeni, to je pri gozdarjih. 
lovcih, kmetih in pri vseh tistih, ki so mnogo v naravi (STEERE 1989). Ker 
so najpomembnejši prenašale\ 8. burgdorferi sensu lato klopi lxodes rici-
nus, je pojav lymske borelioze vezan na aktivnost klopov (STANEK et al. 
1993). V osrednji Sloveniji postanejo klopi aktivni spomladi. ko se otopli 
(običajno aprila), in delujejo do jeseni (običajno do oktobra). Po pričakovanju 
ugotavljamo najbolj izrazito sezonsko pojavljanje pri erythema migrans, to 
je pri zgodnjem kožnem znaku bolezni, ki se praviloma pokaže nekaj dni 
do nekaj tednov po vbodu klapa. manj izrazito pa pri manifestacijah bolezni, 
pri katerih od vboda klo pa do prvih kliničnih znakov poteče dalj časa (STRLE 
et al. 1995). 
Za lymsko boreliozo zbolevajo ljudje in nekatere domače živali kot npr. 
psi, govedo in konjL Pri ljudeh je potek bolezni zelo raznolik in le redki bolniki 
imajo vse znake, značilne za bolezen. Več možnosti za pojav poznejših 
znakov bolezni je pri bolnikih, pri katerih lymske borelioze v zgodnjem 
obdobju ne prepoznamo in ne zdravimo: pri njih, izjemoma pa tudi pri tistih. 
ki so dobili ustrezne antibiotike, se !ahko po več tednih, mesecih ali celo 
letih pojavijo okvare živčevja in srca, prizadetost sklepov, poznejše kožne 
spremembe, pa tudi druge manifestacije bolezni (STEERE 1989). 
GozdV 56 (1998) 9 
Slika 2: Značilna obročasta kož~ 
na sprememba na mestu vbada 
klopa slara B dni (nd vbada do 
pNih kožnih znakov je preteklo 5 
dni) 
Figure 2: Typica/, 8 days old, ring-
shape skin change on the Joca~ 
ti on of ti ck bile (first skfn changes 
appeared 5 days after the bite) 
405 
406 
Strle, F.: Lymska borelioza 
5.1 Prizadetost kože 
5.1 Affects to the skin 
Nekaj dni do nekaj tednov po vbodu okuženega klapa se na mestu vboda 
pojavi rdečina, ki se postopno veča (slika 1 }. Sprva je enakomerna, nato dobi 
obliko obrača, ki se še naprej širi navzven, zato jo imenujemo potujoči izpuščaj 
(erythema migrans- slika 2). Kožne spremembe trajajo brez zdravljenja nekaj 
tednov do mesecev in lahko dosežejo velikost več 10 centimetrov (STEERE 
1989, STRLE et al. 1995, STEERE et al. 1986, WEBER 1 NEUBERT 1986. 
ASBRIN K 1 OLSSON 1 HOVMARK 1986, STRLE et al . 1994 ). Približno polovica 
bolnikov navaja lokalne težave na mestu erythema migrans (srbenje, pečenje 
in/ali bolečine), slaba polovica pa ima sistemske težave (slabo počutje, utruje-
nost, glavobol in/ali bolečine v mišicah in sklepih). Z izjemo utrujenosti so 
omenjene težave praviloma intermitentne (STEERE 1989, STRLE etal. 1995, 
STEERE et al. 1986, WEBER 1 NEUBERT 1986, ASBRINK 1 OLSSON 1 
HOVMARK 1986, STRLE et al. 1994, WEBER 1 NEUBERT 1 BUCHNER 1993 ). 
Pri tip1čnem erythema migrans je diagnoza klinična . Za zdravljenje se odločimo 
na podlagi videza izpuščaja in ne čakamo na laboratorijsko potrditev okužbe 
oziroma na izvide seroloških preiskav, ki so na začetku bolezni pri večini bolnikov 
še negativni (STRLE et al. 1995, WEBER 1 NEUBERT 1986, ASBRlNK 1 
OLSSON/HOVMARK1986, STRLE etal. 1994, WEBER/NEUBERT /BUCH-
NER 1993, STRLE etal. 1996}. 
Kmalu po okužbi se lahko pojavi tudi kožna sprememba, ki jo imenujemo 
borelijski limfocit om (slika 3). Gre za nekaj centimetrov veliko zatrdlino zaradi 
gostega preiemanja kože m podkožja z limfociti . Pri otrocih se največkrat 
pokaže v predelu ušesne mečice , pri odraslih pa na prsih , v predelu prsne 
bradavice. Pojavi se nekoliko kasneje kot erythema migrans in traja dalj 
časa (več mesecev) . Pogosto ga spremljajo drugi znaki lymske borelioze 
(ASBRINK 1 HOVMARK 1987, WEBER et al. 1985, HOVMARK/ ASBRINK 
1 OLSSON 1986, ASBRINK 1 HOVMARK 1 OLSSON 1989, STRLE et al. 
1992, HOVMARK et al. 1993, STRLE et al. 1996). 
Acrodermatitis chronica atrophicans je poznejša kožna sprememba, ki 
v nasprotju z erythema migrans in limfocitomom ne izgine spontano (slika 
4). Največkrat se pojavi na akralnih del ih telesa, običajno na hrbtni strani 
rok ali nog . Sprva je praviloma enostranska, pozneje lahko bolj ali manj 
simetrična . PNe spremembe se pokažejo mesece ali leta po vnosu bore!ij 
v organizem. Nekater'1 bolniki imajo pred pojavom acroderma1itis chronica 
atrophicans druge znake lymske borelioze (erythema migrans, značilno 
prizadetost živčevja , sklepov in/ali srca), drugi pa ne- acrodermalitis chro-
nica atrophicans je torej lahko prvi in edini znak lymske borelioze. Zbolevajo 
odrasli , največkrat ugotovimo to kožno spremembo pri starejših ženskah. 
Spremembe trajajo, preden jih prepoznamo, vsaj nekaj mesecev, običajno 
pa več let. Začetek je postopen, komaj zaznaven: poj;:wi se rdečemodrikasta 
koža, največkrat na hrbtišču ene od rok, stopala ali kolena, ki se zelo počasl 
širi . PNe mesece (do leta) je predel običajno otekel. Kasneje oteklina izginja, 
zaradi atrofije postaja koža vse tanjša , se guba. skoznjo prosevajo žile, je 
bolj ranljiva (ASBRINK 1 HOVMARK 1988, ASBRINK 1 HOVMARK 1 WE-
BER 1993). V predelih, kjer je koža spremenjena, je pogosten periferni 
nevritis in so okvarjeni sklepi. Za diagnozo acrodermatitis chronica atrophi-
cans je treba klinični sum potrditi s prisotnostjo borelijskih protiteles (litri 
lgG protiteles so zelo visoki). Potreben je tudi histološki pregled kože -
najdbe so odvisne od trajanja in stopnje prizadetosti , pogosto pa je vidno 
bolj ali manj izrazlto prežemanje kože (in včasih podkožja) z limfociti in 
plazmatkami (ASBRINK 1 HOVMARK 1 WEBER 1 993). 
GozdV 58 {1998) 9 
---
Strle, F.: Lymska borelioza 
Acrodermatitis chronica athrophicans je razmeroma pogosta kožna mani-
festacija lymske borelioze, ki često ostane nepre poznana. Veckrat jo spregle-
damo ali pripisemo posledicam motenj arterijske ali venske oskrbe, ozeblinam 
ali starostno spremenjeni koži (ASBRINK 1 HOVMARK J WEBER 1993). 
5.2 Prizadetost živčevja 
5.2 Affects to the nerves 
Prizadetost živčevja se pokaže običajno nekaj tednov do nekaj mesecev 
po začetku okužbe (STEERE 1989). Za lymsko boreliozo je značilen trias: 
meningitis, vne~e možganskih živcev in periferni nevritis (PACHNER 1 
STEERE 1995). Kadar so prizadeti vsi trije, je diagnoza razmeroma lahka, 
pri posameznih pa precej težja. Prepoznava močno olajšajo za lymsko 
boreliozo značilne zgodnje obročaste kožne spremembe ali zanesljiv po-
datek o njih, vendar navaja take spremembe Je manjši del bolnikov. 
Borelijski meningitis se pokaže z glavobolom in slabim poču~em. V mož-
ganski tekočini je zvečana število limfocitov in normalna ali zvišana koncentracija 
beljakovin (STEERE 1989, PACHNER/ STEERE 1995, STIERNSTEDT et al. 
1988). V ospredju so največkrat hude bolečine zaradi vnetja perifernih živcev_ 
Redkeje je prizadeto motorično ni~e z ohromitvami. Bolniki imajo večkrat ob-
čutek, da jih okrog prsnega koša ali trebuha stiska neviden obroč, ki je še 
posebno hudo zategnjen ponoči. Neredko zaradi hudih bolečin, ki jih pogosto 
tudi z močnimi zdravili zoper bolečine ne uspemo omiliti do znosne stopnje, 
tudi po več tednov ne spijo (STEERE 1989, PACHNER J STEERE 1995, 
PFISTER 1 KRISTOFERITSCH 1 MEIER 1993). 
Prizadet je lahko tudi katerikoli možganski živec: največkrat pride do 
ohromitve obraznega živca po perifernem tipu (STE ERE 1989, PACHNER 
/STEERE 1995, PFISTER/ KRISTOFERITSCH /MEIER 1993). Pri približno 
1 O 0/o bolnikov, ki pravočasno niso dobili ustreznih zdravil, se kasneje razvije 
slika diseminiranega encefalomielitisa (ACKERMANN et al. 1988, MAR-
TINJ KOHLHEPP J MERTENS 1993), ki je lahko podobna multipli sklerozi. 
Pogostejša je pozna prizadetost perifernega živčevja. Znana je tudi psi-
hiatrična slika bolezni (STEERE 1989, STEERE et al. 1986, MARTINJ 
KOHLHEPP J MERTENS 1993). 
5.3 Srce 
5.3 Affects to the heart 
Običajno se prizadetost pokaže prve tedne ali mesece po vnosu borelij. 
Najznačilnejši so spreminjajoči atrio-ventrikularni bloki (vkjučno kompletni atrio-
ventrikulami blok). Okvare so ponavadi prehodne in trajajo od nekaj dni do nekaj 
tednov(STEERE 1989, STE ERE etaL 1980, VAN DERUNDE/BALLMER 1993). 
Srce je prizadeto mnogo redkeje kot živčevje. Bolniki pogosto nimajo večjih 
težav, lahko pa se slabo počutijo, imajo nereden ali počasen srčni utrip in so 
vrtoglavi. Huda prizadetost srca, ki lahko zaradi prehodnih motenj v prevajanju 
električnih dražljajev po srcu celo ogrozi življenje, je na srečo razmeroma redka 
(STEERE 1989, STEERE et al. 1980, VAN DER UNDE 1 BALLMER 1993). 
5.4 Prizadetost sklepov in mišic 
5.4 Affects to the joints and muscelet 
Prizadetost sklepov se pogosto pokaže pozneje kot o kva re živčevja in 
srca. Sklepi sprva bol ijo, nato pa otečejo, neredko pa se otekli ne pokažejo 
že kar v začetku. Največkrat so prizadeti veliki sklepi, zlasti kolena: bolnik 
GozdV 56 (1998) 9 407 
Slika 3: Borelijski limfocilom, 3 
mesece po vbodu k lopa in 2 me-
seca po začetku sprememb na 
uhlju 
Figure 3: Borreliallyphocytoma, 
3 months after tick bile and 2 
months after firs! changes on 
earlap 
408 
Strle, F.: Lymska bore li oza 
se zbudi z bolečim oteklim kolenom. Koža je v tem predelu topla, ni pa 
pordela. Težave oziroma spremembe trajajo nekaj dni, redkeje nekaj tednov, 
izginejo in se nato spet pojavijo na istem ali kakem drugem sklepu. Do trajnih 
okvar sklepnega hrustanca in kosti pride razmeroma redko (STEERE 1989, 
STE ERE 1 SCHOEN 1 TAYLOR 1987). Bolniki pogosto tožijo zaradi bolečin 
v mišicah. Dobro dokumentiranih primerov miozitisa v poteku lymske bore-
lioze pa je malo (STEERE 1989). 
5.5 Oči 
5.5 Affects to the eyes 
Poškodovani je lahko katerikoli del očesa (conjunctivitis, keratitis, iritis, 
iridociklitis, uveitis, retinltis, panoftalmitis). Opisane so tudi oslepitve 
(STEERE 1989, SCHOENHERR/ STRLE 1993). 
5.6 Drugo 
5.6 Other 
Prizadeti so lahko tudi drugi organi oziroma tkiva. Pri nosečnicah je 
možen prenos povzročitelja lymske borelioze preko posteljice in okvara ali 
celo smrt ploda (MARKOWITZ et al. 1986, CHRISTEN 1 HANEFELD 1993, 
MARASPIN et al. 1996). Na srečo okvare živčevja, srca in sklepov ogrozijo 
življenje le izjemoma, povzročijo pa lahko dokaj hude težave, ki močno ote-
žujejo vsakdanje življenje in pri nekaterih bolnikih povzročijo trajno invalid-
nost. Poleg tega so bolniki pogosto utrujeni, se slabo počutijo, trpijo bolečine, 
ki se spreminjajo po intenzivnosti in lokalizaciji, so nervozni, nepotrpežljivi, 
sitni, slabo spijo; neredko so v napoto sami sebi in okolici (STEERE 1989). 
Pogosto tožijo, da nimajo prave volje do dela in življenja, da se ne morejo 
zbrati in da imajo težave z mišljenjem, Včasih se psihično spremenijo, 
nekateri potrebujejo psihiatrično pomoč (STE ERE 1989, STEERE 1986). 
6 DOKAZOVANJE LYMSKE BORELIOZE 
6 EVIDENCE OF LYME BORRELIOSIS 
Nekateri bolezenski znaki (npr. erythema migrans) so pogosto tako 
značilni, da omogočajo dokaj zanesljivo prepoznava lymske borelioze, pri 
večini bolnikov pa je za postavitev diagnoze potrebno borelijsko okužbo 
potrditi z laboratorijskimi preiskavami (STEERE 1989, STEERE 1986). 
Neposredno lahko dokažemo okužbo tako, da iz tkiv ali lelesnih tekočin 
bolnika bakterije osamimo ali da z verižno reakcijo s polimerazo dokažemo 
prisotnost njihovega genskega materiala. Prvi način, ki sicer predstavlja 
najbolj zanesljiv dokaz boreltjske okužbe, je dolgotrajen in ima majhno 
senzitivnost, poročila o primernosti in uporabnosti druge metode v vsakdanji 
klinični praksi pa si močno nasprotujejo. Pri veliki večini bolnikov si v vsak-
danji praksi pomagamo z določa njem borelijskih protiteles. Uporabljajo se 
različne preiskave, ki pa (še vedno) niso standardizirane. Pri interpretaciji 
rezultatov teh preiskav so številne nejasnosti in pasti, ki se jim je pogosto 
zelo težko izogniti (STEERE 1989, STEERE 1986, WEBER J NEU BERT 
1986, STEERE J SCHOEN J TAYLOR 1987). Takoj (prve dni do tedne) 
protiteles navadno še ne moremo dokazati, kar onemogoča·laboratorijsko 
potrjevanje borelijske okužbe. Nadaljna težava je, da z enkratnim testiran jem 
ne moremo določiti, kdaj je do okužbe prišlo, saj v nasprotju s številnimi 
drugimi infekcijskimi boleznimi pri lymski borelioz! prisotnost lgM protiteles 
ne zagotavlja, da gre za svežo okužbo. Protitelesa se po okužbi zadrže v 
Gozd V 56 ( 1998) 9 
Strle, F.: Lymska borelioza 
krvi različno dolgo, včasih tudi mnogo let. Zaradi tega in ker protitelesa lahko 
dolgo ostanejo v krvi tudi po asimptomatskih okužbah, njihov dokaz v 
serumu nikakor ne zagotavlja, da gredo (vse) bolnikove težave na račun 
borelijske okužbe (STEERE 1989. STEERE 1986, WEBER 1 NEUBERT 
1986, WEBER 1 NEUBERT i BUCHNER 1993, ASBRINK 1 HOVMARK 1 
WEBER 1993, PFISTER 1 KRISTOFERITSCH 1 MEIER 1993, STEERE 1 
SCHOEN /TAYLOR 1987). 
7 ZDRAVLJENJE 
7 TREATMENT 
Lymsko boreliozo je mogoče z antibiotiki povsem pozdraviti, še posebno, 
če začnemo z zdravljenjem zgodaj (STEERE 1989, WEBER 1 MARGET 
1993, WEBER 1 PFISTER 1994 ). V času obročastih kožnih sprememb 
zadostuje že zdravljenje z antibiotiki v obliki tablet ali kapsul, kasneje, še 
posebno kadar je prizadeto os red nje živčevje. pa je potrebno dajati zdravila 
parenteralno. Za zdravljenje erythema migrans običajno uporabljamo anti-
biotike penicilinske ali tetraciklinske skupine, cefuroksim aksetil ali azitro-
micin. pri poznejših manifestacijah bolezni pa cefalospmine tretje generacije 
(praviloma cettriakson) ali kristalni penicilin (STE ERE 1989, MARKOWITZ 
et al. 1986, WEBER 1 MARGET 1993, WEBER 1 PFISTER 1994). Večina 
bolnikov z blagimi zgodnjimi oblikami lymske borelioze se lahko zdravi 
doma, pri napredovali bolezni pa je ponavadi potrebno kratkotrajno zdrav-
ljenje v bolnišnici. 
Zdravljenje z antibiotiki je smiselno v vseh stadijih lymske borelioze. 
najbolj uspešno pa je na začetku bolezni (STEERE 1989). Erythema mi-
grans se praviloma pozdravi spontano, brez antibiotičnega zdravljenja, 
vendar je možno, da ostanejo v koži ali drugje .žive borelije, ki lahko mesece 
ali leta kasneje povzroč\jo nevrološke, srčne ali sklepne okvare (STEERE 
1989, STRLE et al. 1995, KUJPER et al. 1994). Z ustreznim zdravljenjem 
kožne spremembe mnogo hitreje izginejo, in kar je še pomembneje, s 
precejšnjo verjetnostjo preprečimo poznejše bolezenske spremembe 
(STEERE 1989, WEBER 1 MARGET 1993). Podobni so razlogi za zdrav-
ljenje zgodnje diseminirane oblike borelijske okužbe. Tudi tu se pozdravi 
večina bolnikov. 6e bolezen traja dlje, so učinki antibiotičnega zdravljenja 
slabši: pozdravi oziroma prepričljivo izboljša se dobra polovica boln\kov z 
vnetjem sklepov in majhen del tistih s poznejši mi nevrološkimi spremem-
bami (STE ERE i 989, WEBER 1 MARGET 1993, WEBER 1 PFISTER 1994, 
RAHN 1 MALAWISTA 1991, WEBER 1996). 
Pri posameznem bolniku je učinke zdravljenja težko predvideti. Pri ocen-
jevanju uspešnosti zdravljenja je potrebna previdnost, saj je naravni potek 
bolezni zelo raznolik in nepredvidljiv, dokazovanje lymske borelioze pa ne 
povsem zanesljivo (STEERE 1989). 
8 PREPREČEVANJE 
8 PREVENTION 
Za preprečevanje lymske borelioze pridejo nedvomno v poštev nespe-
cifični zaščitni ukrepi, pojavljajo pa se tudi prvi podatki o varnosti in učinko­
vitosti cepiva proti tej za 1/udi (WORMSER 1995, STE ERE et al. 1998, S IGAL 
et aL 1998, STEIGBIGEL 1 BENACH 1998, WORMSER et al. 1998). Pred 
nedavnim so v ZDA objavili rezultate dveh velikih kliničnih multicentričnih, 
dvojno slepih, randomiziranih raziskav, v katere so vključili 10.936 oziroma 
GozdV 56 (1998) 9 
Slika 4: Acrodermatitis chronica 
atropicans: kožne spremembe 
kas no v poteku lyr1ske borelioze 
(Vse foto: F. Strle) 
Figure 4: Acrodermatilis chroni-
ca atropicans: skin changes late 
in the course of i/lness of the lyme 
borreliosis (All photo by; F. Strle) 
409 
410 
Strle, F.: Lymska borelioza 
10.305 preiskovancev (STEERE et al. 1998, S IGAL et al. 1998). Preisko-
vanci so dobili 3 odmerke cepiva oziroma place ba: druga injekcija je sledila 
prvi po 1. mesecu, tretjo pa so preiskovanci dobili 12 mesecev po vključitvi 
v raziskavo. V svojem poročilu Sleere in sodelavci navajajo (STEERE et 
al. 1998), da je v prvem letu (po dveh injekcijah) dobilo lymsko boreliozo 
22 oseb, ki so prejele cepivo, in 43 oseb, ki so prejele placebo (p = 0,009): 
učinkovitost vakcine je bila 49 °ic. (95% interval zaupanja 15 do 69 %). v 
dru gem letu (po tretji injekciji) je dob1lo zna ke lymske barel ioze 16 prejem-
nikov vakcine in 66 prejemnikov placeba (p = 0.001 ); učinkovitost vakcine 
je bila 76% (95% inteNal zaupanja 58 do 86 %). Rezultati druge raziskave, 
v katero so vključili 10.305 prostovoljcev, so podobni: učinkovitost cepiva v 
prvem letu je bila 68%, v drugem letu (po tretji injekciji) pa 92% (S IGAL et 
al. 1998). Posamezni prejemniki cepiva so imeli blage do zmerne lokalne 
in/ali sistemske reakcije, ki so se pojavile v prvih 7. dneh po cepljenju in so 
trajale do tri dni (STEERE et al. 1998, S IGAL et al. 1998). Avto~i '·manjše" 
raziskave, v kateri so ocenjevali učinke cepiva proti lymski boreliozi pri 1.634 
odraslih prostovoljcih, poročajo o nekoliko slabših rezultatih: v prvem letu 
je bila učinkovitost 40 %, v drugem pa 37 %; zaščita je bila slaba zlasti pri 
osebah. starejših od 60 let (WORMSER et al. 1998). 
Rezultati so torej razmeroma vzpodbudni, vendar se je treba zavedati, 
da so ti podatki iz ZDA in da so razmere v Evropi, kjer povzroča lymsko 
boreliozo več borelijskih vrst kot v Ameriki, mnogo bolj zapletene. Poročil o 
varnosti in uspešnosti cepiva proti lymski boreliozi v Evropi za zdaj še ni. 
Ne glede na že objavljena in morebitna nova poročila o uspešnem cepljenJu 
proti lymski boreliozi, ostajajo v veljavi priporočila glede nespecifičnih 
ukrepov, s katerimi lahko vplivamo na pojavljanje lymske borelioze in tudi 
na vse ostale bolezni. ki jih prenašajo klopi. 
Ko gremo v naravo, je pomembno, da smo primerno oblečeni, tako, 
da je telo čim bolj pokrito: hlače naj bodo dolge, s hlačnicami v obuvalu, 
srajca z dolgimi, zapetim\ rokavi, oboje pa svetle barve, saj na njih klope 
lažje opazimo. 
Možna je tudi zaščita z repe lenti. Treba paje vedeti, da zaščita s sredstvi 
za odganjanje mrčesa ni povsem zanesljiva, da deluje le kratek čas in da 
so lahko ta sredstva ob pogosti in nepravi! ni uporabi zlasti za otroke po-
tencialno škodljiva. 
Najpomembnejše je, da se takoj ko pridemo iz gozda, pregledamo in 
prisesane klope odstranimo. Če to naredimo dovolj zgodaj, možnost 
okužbe močno zmanjšamo. Najlažje jih odstranimo s pinceto. Klapa pri-
merno čim bliže koži in ga počasi izvlečemo. Potrebna je previdnost, da 
klopova glava ne ostane v koži. Nekateri kanejo na klapa kapljico olja ali 
sline. Če je klop prisesan sele kratek čas, bo odpadel kar sam. Pri ki opih, 
ki so globoko zadrti, olje ne bo pomagalo. 
Pregled pri zdravniku je potreben, kadar se po vbodu klapa pojavijo 
vročina, glavobol in bruhanje (to so znaki meningitisa), če oteče jo sklepi ali 
če se nekaj dni do ted nov po vbod u k lopa (redko po pi ku žuželke) razvije 
rdečina, ki se širi, še posebno, če ima obliko obroča. Tak znak, ki ga nekateri 
bolniki sprva ocenijo le kot "lepotna napako", je dokaz okužbe, ki pozneje 
lahko postane hudo neprijetna in zelo resna. V času, ko opazimo obročasto 
kožno liso, je zdravljenje najpreprostejše in praviloma vedno,uspešno. 
Rdečina, ki se pojavi na mestu vbada klapa ali pika žuželke v prvih 24 
urah in traja le nekaj ur do nekaj dni, je posledica alergične ali toksične 
reakcije in ni znak borelijske okužbe. 
GozdV 56 (Hl98) 9 
9 ZAKLJUČEK 
9 CONCLUSION 
Strle, F.: Lymska borelioza 
Lymska borelioza je najpogostejša človeška bolezen, ki jo prenašajo klopi. Zelo pomembno je, da jo 
pravočasno prepoznamo, saj pravilna diagnoza omogoča vzročno zdravljenje, ustrezno zdravljenje na 
začetku bolezni pa prinese večini bolnikov ozdravitev. 
VIRI/ REFERENCES 
STE ERE, A. C./ MALAWISTA, S. E./ SNYDMAN, D. R. 1 AND IMAN, D. A., 1976. A cluste( of arthritis in children and adults in 
Lyme, Connecticut- Arthritis Rheum, 19, s. 824. 
CIESIELSKI, C. A. /MARKOWITZ, L. E./ HORSLEY, R./ HIGHTOWER, A. W./ RUSSELL, H./BROOME. C. V., 1988. The 
geographic distribution of Lyme disease in the United States.- Ann NY Acad Sci, 539, s. 283-288. 
STANE K, G. 1 SATZ, N./ STRLE, F./ WILSKE, B., 1993. Epidemiology of Lyme borreliosis.-ln: Weber K, Burgdorfer W eds. 
Aspects of Lyme borreliosis. Berlin- Heidelberg- New York, Springer-Verlag, s. 358-370. 
STRLE, F. 1 PEJOVNIK-PUSTINEK, A./ STANEK, G./ PLETERSKI, D./ RAKAR, R.. 1989. Lyme borreliosis in Slovenia in 
1986.- ln: Stane kG, Knstoferitsch W, Pletschette M, Barbour AG, Flamm H ed s. Lyme borreliosis 11, Stuttgart- New York. 
Gustav Fischer Verlag, s. 50-54. 
STEERE. A. C., 1989. Lyme disease.- N Engl J Med, 321, s. 586-596. 
BURGDORFER, W./ BARBOUR, A. G./ HAYES, S. F./ BENACH, L. J. 1 GRUNWALDT, E./ DAVIS, J. P., 1982. Lyme disease: 
a tick-bome spirochetosis?- Science, 216, s.1317-1319. 
BARANTON, G./POSTIC, D./ SAINTG!RONS, l. et al., 1992. Delineation of Borrelia burgdorferisensu stricto. Borre!iagarinii 
sp. nov., and group VS461 associated with Lyme borreliosis.-lnter J System Bacteriol, 42, s. 378-3.83. 
STRLE, F./ CHENG, Y. 1 NELSON, J. A. 1 PICKEN, M. M. 1 BO USE MAN. J. K. 1 PICKEN, R. N., 1995. lnfection rate of lx ode s 
ricinus ticks with Borrelia atzelii, Borrelia garinii, and Borrelia burgdorferi sensu stricto in Slovenia.- Eur J Ciin Microbiol 
lnfect Dis, 14, s. 994-1001. 
PIESMAN, J. 1 MATHER, T. N. 1 SINSKY, R. J. 1 SP!ELMAN, A., 1987. Duration of tick attachment and Borrelia burgdorferi 
transmition.- J Ciin Microbiol, 25, s. 557-558. 
STRLE, F./ CIMPERMAN, J./ MARASPlN, V./LOTRIČ..FURLAN, S., 1996. Epidemiological characteristics in adult patients 
with erythema migrans registered in Slovenia in 1993.- Eur J Epidemiol, 12, s. 503-507. 
MARIN-CAN ICA, M./NATO. F./DU MERLE, L./ MAZIE, L. C./ BARANTON, G. 1 POSTIC, D.,1993. Monoclonal an·,ibodies for 
identificatiol'\ of Borrefia afzelii sp. nov. associated with late cutaneous manifestations of Lyme borreliosis.- Scand J /nf Dis, 
25, s. 441-448. 
ASSOUS, M. V./ POSTIC, 0./ PAUL, G./ NEVOT. P./ BARANTON, G., 1994 lndividualisat1oo of two new genomic groups 
among American Borre/ia burgdorferi sensu lalo strains.- FEMS Microbiol Lett, 121, s. 93-98. 
POSTIC, D./ ASSOUS, M. V. 1 GRIMONT. P. A 0./ BARANTON, G., 1994. Diversity of Borrelia burgdorferi sensu lalo evi-
derlced by reslriction fragment ler.ght polymorphism of rrf5S)-rrf(23S) intergenic spa cer amplicons.- ln1 J Syst Bacteriol. 44, 
s. 743-752. 
PICKEN, R. N./ CHENG. Y. /STRLE, F. et al., 1996. Molecularcharacterization of Borrelia burgdorferisensu lato from Slovenia 
revealing significant differences between tick and human isolates.- Eur J Ciin Microbiollnfect Dis, 15, s. 313-323. 
PICKEN, R. N./CHENG, Y./ STRLE, F./ PIC KEN, M. M., 1996. Patient isolates ofBorralia burgdorferisensu latowith genolipic 
and phenotipic similarities to strain 25015.- J lnfect Dis, 174, s. 1112-1115. 
STRLE, F./ PICKEN, R. N./ CHENG, Yet al., 1997. Clinical findings for patients with Lyme borreliosis caused by Borrelia 
burgdorferi ser~su lata with genotypic and phenotypic similarilies to strain 25015.- Ciin lnfect Dis, 25, s. 273-280. 
S IGAL, L. H., 1992 Current recommendations for the treatment of Lyme disease.- Drugs, 43, s. 683-699. 
STRLE, F./ MARASPIN-ČARMAN, V. 1 FURLAN-LOTRIČ, S./ RUŽIČ-SABLJIČ, E./ PLETERSKI-RIGLER, D. 1 CIMPERMAN, 
J .. 1995. Epidemiološka značilnosti lymske borelioze v Sloveniji.- Zdrav Vesin, 64, s. 145-150. 
STEERE, A. C. 1 BARTENHAGEN, N. H./ CRAFT, J. E. et al., 1986. Clinie2l manifestations of Lyme disease.- ZblBakt Hyg A, 
263, s. 201-205. 
WEBER, K./ NEUBERT, U., 1986. Clinical features of early erythema migrans disease and related disorders.- Zbi Bakt Hyg A, 
263, S. 209-228. 
AS BRI NK, E. 1 OLSSON, 1./ HOVMARK, A., 1986. Erythema chronicum migrans Afzelius in Sweden: A study on 231 patients.-
Zbl Bakt Hyg A, 263, s. 229-236. 
STRLE, F./ CIMPERMAN, J. 1 PEJOVNIK-PUSTJNEK, A./ PLETERSKi-RIGLER, 0./ RUŽIČ, E./ JEREB M., 1994. Erythema 
migrans- findings in 848 patients.- Gi om Malat fnfet Parassit. 46, s. 102-106. 
WEBER, K. 1 NEU BERT, U./ BUCHNER, S. A., 1993. Erythema migrans and early signs and symptoms.-ln: Weber K, Burgdorfer 
W, Schierz G ed s. Aspects of Lyme borreliosis. Berlin- Heidelberg- New York, Springer-Verlag, s. 105-121. 
STRLE. F. 1 NELSON, J. A./ RUZIČ-SABLJIČ, E. et al., 1996. European Lyme borreliosis: 231 culture conf1rmed cases il'\volv-
ing patients with erythema migrans.- Ciin lnfect Dis, 23, s. 61-65. 
GozdV 56 (1998) 9 411 
-
Strle, F: Lymska borelioza 
ASBRINK, E./ HOVMARK, A., 1987. Cutaneous manifestations in /xodes-borne Botrelia spirochetosis.-lntemat J Derm, 26, s. 
215-223. 
WEBER, K./ SCHIERZ, G./WILSKE, 8./PREAC-MURSIC, V., 1985. Das Lymphozytom- eine Borreliose?-Z Hautkr, 60, s. 
1585-1598. 
HOV MARK, A. 1 ASBRINK, E. 1 OLSSON, l., 1986. The spirochetal etiology of lymphadenosis ben ig na cu tis solitarla.- Ac1a 
Derm Venereol (Stockh), 66, s. 479-484. 
ASBRINK, E./ HO\JMARK, A. 1 OLSSON, L., 1989. Lymphadenosis benigna cutis solitaria- borrelia lymphocytoma in Sweden.-
Zbl Bakt, Suppl, 18, s. 156-163. 
STRLE, F./ PLETERSKI-RIGLER. D./ S TANEK, G. 1 PEJOVNIK-PUSTINEK, A./ RULIČ, E. 1 CIMPERMAN, J., 1992. Solitary 
borreliallymphocytoma: reportof36 cases.-lnfection, 20, s. 201-206. 
HOVMARK, A./ ASBRINK, E. 1 WEBER, K. 1 KAUDE.WITZ. P., 1993. Borreliallymphocytoma.- ln: Weber K, Burgdorfer W, 
Schierz G ed s. Aspects of Lyme borreliosis. Berlin- Heidelberg - New York, Springer-Verlag, s. 122-130. 
STRLE, F./ MARASPIN, V./ PLETERSKI-RIGLER, D. et al., 1996. Treatmentof borreliallymphocytoma.-lnfection, 24, s. 80-84. 
ASBRINK, E. 1 HOVMARK, A., 1988. Early and la te cutaneous manifestations in /xodes-borne borreliosis (erythema migrans 
borreliosis. Lyme borreliosis).- Ann NY Acad Sci, 539, s. 4-15. 
ASBRINK, A. /HOVMARK, A. /WEBER, K., 1993. Acrodermatitischronicaatrophicans.-ln: Weber K, BurgdorferW, Schierz G 
ed s. Aspects of Lyme borreliosis. Berlin- Heidelberg- New York, Springer-Verlag. s. 193-204. 
PACHNER, A. R. 1 STEERE, A. C., 1995. The triad of neurologic manifestations of Lyme disease: meningitis. crania! neuritis, 
and radiculoneuritis.- Neurology, 35, s. 47-53. 
STIERNSTE DT, G. 1 GUSTAFSSON, R./ KARLSSON, M./ SVENUNGSON, B. 1 SKOLDENBERG, B., 1988. Clinical manifes-
tations and diagnosis of neuroborreliosis.- Ann NY Acad Sci, 539, s. 46-55. 
PFISTER, H. W./ KRISTOFERITSCH, W./ MEIER, C., 1993. Early neurological involvement (Bannwarth's syndrome).-ln: Weber 
K, Burgdorfer W, Schierz G eds. Aspects of Lyme borreliosis. Berlin- Heidelberg -New York, Springer-Verlag, s. 152-167. 
ACKERMANN, R./ REHSE-KUPPER. B. 1 GOLLMER, E./ SCHMIDT, R., 1988. Chronic neurologic manifestations of ery-
thema mig ra ns borre liosis.- Ann NY AC'..ad S ci, 539, s. 16-23. 
MARTIN, R. 1 KOHLHEPP, W 1 MERTENS, H. G., 1993. Chronic central neNous system involvement. -ln: Weber K. Burgdorter 
W, Schierz G eds. Aspects of Lyme borreliosis. Berlin- Heidelberg- New York, Springer-Verlag, s. 205-218. 
STEERE. A. C. /BATSFORD, W. P./WEINBERG. M. etal., 1980. Lymecarditis: cardiacabnormalities of Lyme disease.-Ann 
lntern Med, 93, s. 8-16. 
VAN DER LINDE, M. R./ BALLMER, P. E., 1993. Lyme carditis.-ln: Weber K, Burgdorfer W, Schierz G eds. Aspects of Lyme 
borreliosis. Berlin- Heidelberg- New York, Springer-Verlag, s. 131-151. 
STEERE, A. C. /SCHOEN, R. T./TAYLOR, E., 1987. Theclinical evolution ofLymearthritis.-Ann lntem Med, 107, s. 725-731. 
SCHOENHERR, U. 1 STRLE, F., 1993. Ocular manifestations.- ln: Weber K, Burgdorfer W ed s. Aspects of Lyme borreliosis. 
Berlin- Heidelberg- New York, Springer-Verlag, s. 248-258. 
MARKOWITZ, L. E. 1 STEERE, A. C./ BENACH, J. 1 SLADE, J. D. 1 BROOME, C., 1986. Lyme disease du ring pregnancy.-
JAMA, 255. s. 2394-2396. 
CHRISTEN, H. J./ HANEFELD, F., 1993. Lyme borreliosis in child hood and pregnancy.-ln: Weber K, BurgdorferW, Schierz G 
eds. Aspects of Lyme borreliosis. Berlin- Heidelberg - New York, Springer-Verlag, s. 228-239. 
MARASP!N, V/CIMPERMAN, J./ LOTRIČ-FURLAN, S. /PLETERSKI-RIGLER, D./STRLE, F., 1996. Treatmen\of erythema 
migrans during pregnancy.- Ciin lnfect Dis, 22, s. 788-793. 
WEBER, K./ MARGET, W., 1993. Critical remarks on antibiolic therapy.-ln: Weber K, Burgdorfer W, Schierz G eds. Aspects 
of Lyme borreliosis. Berlin- Heidelberg- New York, Springer-Verlag, s. 352-357. 
WEBER, K. 1 PFISTER, H. W., 1994. Clinical mamagement of Lyme borreliosis.- Lancet, i, s. 1017-1020. 
STRLE, F./ CHENG, Y./ CIMPERMAN, J. et al., 1995. Persistence of Botrelia burgdorferi sensu lato in resolved erylhema 
migrans lesions.- Ciin lnf Dis, 21, s. 380-389. 
KUIPER, H./ VAN DAM, A. P. /SPANJAA.RD, L. etal., 1994. lsolation of Borrelia burgdorferifrom biopsy specimens taken from 
healthy-looking skin of patients with Lyme borreliosis.- J Ciin Microbiol, 32, s. 715-720. 
RAHN, D. W./ MALAWISTA, S. E., 1991 Lyme disease: recommendations fordiagnosis and treatment.- Ann lntern Med, 114, 
s. 472-481. 
WEBER, K., 1996. Treatment failure in erythema migrans.-lnfection, 24, s. 75-77. 
WORMSER, G. P., 1995. Prospects fora vaccine to prevent Lyme disease in humans.-Ciin lnfect Dis, 2\ s. 1267-1274. 
STEERE, A. C./ SI KANO, V. K./ MEURICE, F. et al., 1998. Vaccination against Lyme di sea se wilh recombinant Borrelia burgdorferi 
outer-surface lipoprotein A with adjuvant.- N Engl J Med, 339, s. 209-215. 
SIGAL, L. H. 1 ZAHRADNIK, J. M. 1 LAVIN, P. et al., 1998. A vaccine consisting of recombinant Borrelia burgdorferi outer-
surface protein Ato preven Lyme disease.- N Engl J Med, 339, s. 216-222. 
STEIGBIGEL, R. T. 1 BENACH, J. L., 1998.1mmunization against Lyme disease- an important first step.- N Engl J Med, 339, s. 
263-264. 
WORMSER, G."P. 1 NOWAKOWSKI, J. J NADELMAN, R. B. et al., 1998. Efficacy of an OspA vaccine preparation for preven-
tion of Lyme disease in New York state.-lnfection, 26, s. 208-212. 
412 Go:zdV 56 ("\998) 9