35
Skupne značilnosti rabe tal na novih nahajališčih so, da na teh travnikih ni vnosa dodatnega dušika 
in da jih kosijo bolj pozno, sredi meseca junija in pozneje. Pri Fonih in pod Humščkom kosijo deloma še 
ročno. Na prvem travniku jeseni pasejo govedo, na drugem uporabijo pokošeno travo (pretežno modra 
stožka) le za nastilj. Travišča med Čiginjem, Kozarščami in Ušnikom so precej vlažna. Kljub melioracij-
skim posegom v preteklosti na njih opuščajo košnjo in ponekod v ogradah pasejo konje in drobnico. Ob 
jarkih in potočkih se vrača gozdno rastje, pionirski sestoji vrb, črne jelše in velikega jesena. 
Literatura
D a k s k o b l e r , i ., 2005: Rastlinstvo in rastje (flora in vegetacija) Baške doline (Zahodna Slovenija). 
Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 46–2: 5–59.
D a k s k o b l e r , i . & b . Ču š i n , 2002: Floristične novosti iz Posočja (zahodna Slovenija) II. Hladnikia 
(Ljubljana) 14: 13–31.
Ma r T i n či č, a ., 1999: Pteridophyta. In: A. Martinčič & al.: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje 
praprotnic in semenk, pp. 67–90. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 
Ma y e r , E., 1950: Prispevki k flori slovenskega ozemlja I. Univerza v Ljubljani, Botanični inštitut, 
Ljubljana. 10 pp.
W r a b e r , T., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana. 239 pp.
W r a b e r , T., P. s k o b e r n e , a . s e l i š k a r , b . v r e š , v . b a b i j , b . Ču š i n , i . Da k s k o b l e r , b . s u r i n a , u . š i l C , 
i. Ze l n i k , V. ža G a r , n. jo G a n , i. le S k o V a r , m. k a l i G a r i č & j . b a v C o n , 2002: Pravilnik o uvrstitvi 
ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Priloga 1: Rdeči seznam praprotnic in 
semenk (Pteridophyta & Spermatophyta). Uradni list RS 12 (82): 8893–8910.
z e l n i k , I., 2005: Vegetacija travnikov reda Molinietalia W. Koch 1926 in kontaktnih rastišč v Sloveniji. 
Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za Biologijo, Ljubljana. 
196 pp. + priloge. 
 
g r e g o r Po D g o r n I k
63. Trifolium stellatum L. 
Izumrla vrsta (Ex) ponovno najdena v Sloveniji
Extinct species (Ex) again found in Slovenia
0548/2 Slovenija: Primorska, Koprsko gričevje, Labor pri Borštu, pod pokopališčem, cca. 300 m n. 
m. Leg. & det. b. f r a j M a n & T. b a či č, 14.7.2004. (LJU 10060908)
0548/3 Slovenija: Istra, JV od vasi Dragonja, suho karbonatno skalovje, cca. 20 m n. m. Leg. & det. 
b . f r a j M a n , 19.7.2004. (LJU 10060907)
Zvezdasta detelja je mediteranska enoletnica, ki se od drugih pri nas rastočih enoletnih detelj raz-
likuje zlasti po pokončnem, navadno do 20 cm visokem steblu, ki je nerazraslo ali le rahlo razraslo, s 
po enim pecljatim socvetjem na vrhu poganjkov. Vrsta je med cvetenjem prepoznavna zlasti po pogosto 
rdečkasto nadahnjenih čašah s podaljšanimi čašnimi zobci, ki po dolžini presegajo venec. V času plode-
nja so čašni zobci zvezdasto razprostrti, po čemer smo tudi prepoznali že posušene primerke.
Zvezdasta detelja velja za tipičen mediteransko-submediteranski florni element (Me u s e l & al. 
1965), ki v Evropi uspeva v predelih ob Sredozemskem morju ter na Portugalskem ob Atlantiku (Co o M -
b e 1968). V soseščini uspeva ta vrsta detelje v predelih s (sub)mediteranskim podnebjem ob Jadranskem 
Hladnikia 18: 23-44 (2005)

36
morju, na Hrvaškem (l o v a š e n -e b e r H a r D T 1997) in v Italiji (P i g n a T T i 1982). Poldini in sodelavci (2001) 
jo navajajo kot izumrlo v Furlaniji Julijski krajini, saj podatki iz konca 19. in začetka 20. stoletja kasneje 
niso bili potrjeni (Po l D i n i 1991).
V Sloveniji velja zvezdasta detelja za izumrlo (s k o b e r n e 2001, Ur.l. RS, št. 82/2002). M a r C H e -
s e T T i (1896-97) in Po s P i C H a l (1897) sta jo navajala za Izolo, ker pa njeno uspevanje kasneje ni bilo 
potrjeno, edino znano nahajališče v Izoli pa je bilo uničeno, jo je W r a b e r (1972) razglasil za izumrlo 
vrsto slovenske flore. Kasneje jo Po l D i n i (1980) sicer navaja za Miren (0471/2), a C C e T T o & al. (1996) 
pa za zaselek Klariči pri Komnu (0471/4), nahajališči, ki sta ju Martinčič (v M a r T i n či č & al. 1999) in 
s k o b e r n e (2001) očitno prezrla. Podatek iz Klaričev (a C C e T T o & al. 1996) se je po reviziji izkazal za 
napačnega (V. Babij, pisno). Naši najdbi na termofilnih prisojnih pobočjih pod pokopališčem v vasi 
Labor (0548/2) ter na apnenčasti steni JZ od vasi Dragonja (0548/3; ne gre za grič Stena o katerem piše 
npr. Wraber , ampak območje bolj proti JV) kažeta, da vrsta pri nas ni izumrla, je pa gotovo redka vrsta 
na lokalnem severnem robu areala. Na prvem nahajališču se vrsta morebiti pojavlja sekundarno, saj 
tik pod pokopališčem odlagajo zemljo, gradbeni material, ostanke rastlin ipd in bi lahko s prinešenim 
materialom prinesli tudi diaspore zvezdaste detelje, čeprav ni rasla neposredno na ruderalnih tleh. 
Rastišče na drugi lokaliteti pa je imelo povsem naraven videz. Morda bo v prihodnje pri nas najdena še 
kje na podobnih rastiščih.
Literatura
a C C e T T o , M., M. Cu l i b e r g , a . Ča r n i , T. Če l i k , i . Da k s k o b l e r , b . Dr o v e n i k , M. g j e r k e š , b . k r y š T u f e k , 
l . l i P e j , n . M r š i ć, a . s e l i š k a r , r . s l a P n i k , s . T o M e , D. T r P i n , b . v r e š , M. z u P a n či č & V . ž a G a r 
/ b . v r e š (nosilec projekta), 1996: Flora, vegetacija in favna Kraškega regijskega parka (elaborat). 
Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana.
a n o n i M o u s , 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur.l. RS, 
št. 82/2002.
Co o M b e , D. e ., 1968: Trifolium L. In: T. G. Tutin ( e D .): Flora Europaea 2. CUP, Cambridge.
f r a j M a n , b ., v tisku: Poročilo o delu botanične skupine na RTŠB Dekani ‘04. In: G, Planinc (ur.): 
Raziskovalni tabor študentov biologije Dekani 2004. Ljubljana, Društvo študentov biologije.
l o v a š e n -e b e r H a r D T , Ž., 1996: Fabaceae. In: T. Nikolić (ur.): Index Florae Croaticae 2. Natura Croatica 
6: 1-232.
M a r C H e s e T T i , C., 1896-97: Flora di Trieste e de’ suoi dintorni. Trieste.
Ma r T i n či č, a ., T. W r a b e r , n . j o g a n , a . Po D o b n i k , v . r a v n i k , b . T u r k & b . v r e š , 1999: Mala flora 
Slovenije: ključ za določanje preprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 845 p.p.
Me u s e l , H., e . j ä g e r & e . W e i n e r T , 1965: Vergleichende Chorologie der Zentraleuropäischen Flora. 
Jena, Gustav Fischer Verlag.
P i g n a T T i , s ., 1982: Flora d’Italia. Bologna, Edagricole.
Po l D i n i , l ., 1980: Catalogo floristico del Friuli-Venezia Giulia e dei territori adiacenti. Studia 
Geobotanica 1(2): 313-474.
Po l D i n i , l ., g. o r i o l o & M. v i D a l i , 2001: Vascular flora of Friuli Venezia Giulia. An annotated 
catalogue and synonimic index. Studia Geobotanica 21: 3-227.
Po l D i n i , l ., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. - Udine, Direzione 
regionale delle foreste e dei parchi & Università degli studi di Trieste, Dipartimento di biologia. pp. 
343-351.
Po s P i C H a l , e ., 1897: Flora des Oesterreichischen Küstenlandes 1. Leipzig, Wien, Franz Deuticke. pp. 
394-409.
s k o b e r n e , P., 2001: Problematika izumiranja in varstva rastlinskih vrst v Sloveniji. Doktorska disertacija. 
Oddelek za biologijo BF, Univerza v Ljubljani.
W r a b e r , T., 1972: Ogroženost flore in vegetacije. In: S. Peterlin (ed.): Zelena knjiga o ogroženosti okolja 
Notulae ad floram Sloveniae