,mt¿ àMÙJ S»"*1 di holitoy«-
PROSVETA
glasilo slovenskg narodne podporne jed1siote
Crodoliki in uprav.uki pro •Uri: NS7 8. La*a4al« ar.
Offloa af publication MST Ba. Lavašal« ar«. TaUpfeoa«; Uwndal« 4838.
JtO-YEAR XVIL TTmä" g^'SCffSg« ŽrT^r j^rg^r Chica««, III., pondeljek, 4. »vgu.ta (Aug. 4), 1924.	M0° STEV.-NUMBER 182.
Accpio.co far aMilla« «I .»acial ralo of ea*laBa prooMod far aaotioa 1103. A«l af Ool. S. 101?. oatboriaa* oa Jaao 14. 101t
politična delavska fronta
izpopolnjena.
kasti Oompers je priporoči ek-¡¡retivuemu odboru Ameriško de-uvik« federacije, naj se izreie se ^Uturo senatorja Le Folletta.
poeočilo POSTAVDDAJNI-01 odseka zametuje
davisa in ooolidoa.
Atlantic City, N. J., 1. avgusta.
_ L» Follette jc dobil «nago v beju m delavsko podporo. Jujtri "bo eksekutivni odbor Araeriškfc ' jf|ivske federacije, ki je bil še wlfj na strani demokratskega Efedniškega kandidata, zavr v\ Davisa in Coolidga ter priporočil svojim milijonskim ¿lanom aij glasujejo za senatorja La Fol lttta in Wheelcrja. S To akcijo bo v polni meri odo* kril predsednik ^Ameriške delavske federacije Samuel Gomper«. Osiveli voditelj je danes v bolniki postelji izpregovoril svojo končno besedo. Z njo je povedal, ti Dima delavstvo prav ničesar [pričakovati od demokratske, šc ninj pa od republikanske stran 1 ke.
In načelnik organiziranega de lavstva je obvestil svoje kohorte di se je La Follette najbolj pri bližal delavskim načelom, čeprav lima ravno vseh lastnosti, ki bi jiii bilo želeti z delavskega atali Ha. To zadnje pa naj delavstvo pozabi ter pomaga La Follettu v boju za predsedniško zmago. : Gonipers se Se ni mogel popol •oma otresti svojih zastarelih na parov, pa je naročil, naj se de ilmtve izreče za La Follette, i »kakor pa ne za ustanovitev pomične delavske stranice, ki ae f-aa organizirati po predsedniških i volitvah v mesecu januarju pri-kodnje leto.
Eksekutivni odbor pod pred-ndstvoni ¡Samuela Oompersa bo m prcrešetal poročilo svojega Putrinkirskega postavodajnega ¡«Ma. Ta sestoji iz Oomperaa, mnka Morrisona, Matevža Wol-k n Franka 0'Connella. ,
In ti štirje — vsak močan ste-F*r organizacije organiziranega [selivstva, — «o danes sestavili poročilo, v katerem obsojajo Coo-M|» in Davisa ter odobravajo La roUettevo kandidaturo.
|V poročilu je rečeno, 'da se or-Ittizirano «lHo naj ne vmešava v •ftniziraiije nove politične de-stranke, ali glasuje pa naj U Foil, ti« in Wheelcrja. i «ompers in delavci ao za La u? * Pr"'i Coolidgu in Davisu. W najbrž, Imdo navsezadnje tu-organiziranje nove politič-^«vakr stranke. Če takoj ne, ^""J". '-mpers ne bo večno P	Ameriški delavski
Z??' in ,,a »¿«««TO mesto J? Nkor" Wtovo mož z napred-*ttl °®*ori od njegovih, «jjje jc delavski voditelj dv"?l"i "a svoji bolniški MU^obakret izrazil za
Pregled dnevnih dogodkov.
Amerika.
Ameriška delavska federacija bo podpirala kampanjo neodvisne progresivne koalicije.
Coolidge je zaigral glaaove poštnih uslužbencev, ko jim je vetiral po višek plače.
Ogromna kampanja laži med farmarji;
Hodnik jc dovolil paihijatrom, da ppvejo avoje mnenje b duševnem atanju morilcev Franksovega dečka.
Inozemstvo.
. Prva znamenja macedonskc Vstaje. Jugoslavija posodi Canko-vu armado *a udušenje revolucije, * v
Zavezniki na konferenci v Londonu ao ae zedinili.
Nova irska kriza ogroža Mac-Donaldovo vlado.
Ameriški letalci so na poletu okoli sveta imeli smolo prCd Ice-landora. Dva dospela na otok, a tretji se je polomil, lctalca sta rešena.
Komunisti v Berlinu so razbili patrijotično vojno demonstracijo s klici: "Dol z vojno!"
FREDS, ZAIGRAL GLASOVE POŠTNIM USLUŽBENCEV.
Z lažni hočejo premotiti ameriške kmete.'
Mi ao bile delaveki mezde reo povišane?
PRIMERJANJE DOLARJA 8 CENAMI POTEEBiÖIN Hl PO TRDI TEGA VPRA&ANJA.
Osne 1. maja t L so bile tako vi soke, da je bil dolar vreden 39 oentov manj kot t letu 1914.
iPollft
tolidjru
»n proti Dsvisu pa
1 <n,; J" posvaril majhno sku-ar,kih poročevalcev,
* JI ;Jvem* dnevom» ««p^
rr°izj,vo'
' :,"uv.tvo vcdno ne
r * »ar bi naj pomeni i"1.,1,,,avci Podpiral L. * «r-didata v prihodnji so tisto razla-'"Idi Le Follettu, in ' da ae namerava •mi svojimi močmi 'ritv« kandidature '»«■netorja. Podal tej priliki naeled
hi t»,
Is»
i:
rfci,
k
I Waahington, D. O. (Federated Preaa.) — Ali ae bodo Coolidge in njegovi rcakcijonarni gosjaki vrnili na vladno krmilo na poti la-Glavni Ooolidfcv general Butler Uj, je veliko vprašanje, zakaj, do-je hotel mešetariti s poštno unijo, knano. je aedaj, da je " bilijon-ali U je spoznala njegove name- faolaraka prosperiteta zzpadnih ne ter odklonila njegovo posre- paničnih kmetov" is trte iivita dovanje.	Ujka. Prvo kampanjsko laš, ki
--jo je rastrobila zvezna tiskovna
300,000 POSTNIH USLUŽBEN- družba v svet in po ksteri je pla-CEV PREDSTAVLJA 8 SVOJI* nilo torijsko časopisje kskor pes MI DRUŽINAMI 1,000,000 po kosti, je ursdno zavrnil polje-GLABOV.	jjdelski department Združenih dr-
--ižav. Medtem jo te goroetasna Isž
Washington, D. 0. (Federated ¡vplivala na primarne volitve v press.) — Tristo tisoč poštnih u- Texasu, Kentuekyju, Kansssu,
službencev Sirom Združenih tlržav Missouriju, Oklahomi In Tennea .. i___i__ i.: >
Prvi znaki macedonske vstaje na Balkanu.
Jufoalovaneka vlad« protoatira proti s*ht«vam Bolgarije, da ji savasniška kontrolna komiaija dovoli povačati armado radi navarnoeti revolucija. Srbeke in grlka oblaati smatrajo poiiganje vaei v Macadoniji la prvo snamanja vstaja avtonomiatov. «

v
at, a
L
ds ni hemuel ■"•i in ne bo nikder proti predsedniški ol^rta U Follet-
o a on» j ušel smrti.
•^f — Kalinin. '^»Vvalaege eomral-"MHov, je včeraj """t», ko je »trela y katero m*d nevihto.
hil u|»it. HiAa j,
t ^m^nu, toda Keli
Ohicegro, HI. — -Nazaj, nazaj v normalne čase se je glasila viso ka pesem privetnih bizniškihiu-terespv in vračaji ao se takobi*
tro v normalne čaae, da je bil letos prvega maja dolar'vreden le eden in šestdeset centov. To pomeni, da je delavec lahko kupil let08 prvega maja toliko življenjskih potrebščin za en dolar, kolikor jih je kupil leta 1914 dne 1. maja za eden in šestdeset 'centov.
Delavske mezde je treba znižati, ao kričali privatni bizniški interesi, pa bomo kmalu v normalnih časih. In res so dobro porezali delevske mezde, niso pa znižali cen za potrebščine. Delavske mezde so torej znižali, draginja je ostala. Od dne 1. maja je pa pričela tudi lezti v deželo gospodarska kriza, sicer počaai, pa ai-gumo. Odpustili so prccej lepo Število delsvcev in privatni bizniški interesi so se izgovsrjsli, da jc kriza poelcdica tega, ker je trg prenapolnjen z blagom. Ako bi bilo tako, bi morale pasti cene življenskim potrebščinam.
Ampak to sc ni zgodilo. Borzi-jsni in žitni špekulsntjc so pričeli plesati okoli slatega teleta — profita in žitne cene so šle kvU ško. Podrsžilo se je tudi meso. In najbrž delavec danes ne kupi več toliko za en dolar, kot je kupil sa eden in šestdeset centov dne 1. maja 1914.
Delavec je danee še večji siromak, posebno sko je brez dele. Ako ai je kaj odtrgal od svojih ust, ko je delsl, bo toliko hitreje ob svoje prihrsnke, ker so se živila podražile.
Da vračamo se v normalne čaae, v čaae, ko bo delavec zopet atradal in trpel a avojo družino. To ao menda tisti normslni ¿sai, o katerih so privetni bizniški in-tereei govorsnčili, da ae je treba povrniti vanje.
Delavce ogroža brespoaelnoat. profitarstvo pa evete kot v vojnam čaeu. Ni čudo, de kapitali-etični lieti pripovedujejo o zlati dobi proeperitete, ki ginevs, s zopet pripravlja novo zlato dobo proeperitete za — privetne bizni-ške interese.
se pripravljajo na borho, ki bo »ee. preizkusila politično lobanjo Cel-vina Coolidga. Kovanje je dokončano, in vihra je že na poti.
Ti poštni delavci so prosili kongres, naj jim uravna mezdo tako, da bodo mogli laže živeti, in kongres je kljub ugovarjanju od strani Coolidga, poštnega ministra Newa in posebnega asiatenta Jo«. Stewaíta, sprejel predlogo. Opozicija ae je sklicevala ne po manjkanje gotovine, in Coolidge jo vetiral mezdno povišanje, Ka kor pravijo, je Stewart spisal ti sto odklonitveno poslanico, ki jc prejkome najnesramnejša in po tonu najužaljivejša vseh predsed niških poslanic, kar jih je še bilo poslanih v kapitol.
To vetiranje je prišlo zadpji dan kongresnega zasedanja. In tako ni bilo časa, da bi kongres preglssovsl Coolidjra. Podcžclhi poštui sli, pisemski raznašalci, poštni uradniki in delavci so po tem poslali delegacijo na Cooll dgevo konvencijo v Cleveland, kjer bi se naj bila republikanska
v svojo platformo ali svoj poli tični program. Dobili niso ničesar. Pri demokratih so dobili le pobožno upanje in odobritev mezd za golo življenj«*. Potem so se pre pričali, da morajo započeti boj. In pričeli so se organizirati za sa moobrambo.
.Pred krat kini se je zglssil But ler po telefonu na glavnem stanu poštne unije. Unija je odgovorila, da ne mara imeti nobenega posla s Coolidgevim glavnim kampanj skim generalom. On pa je vztra jal ter poslal tjakaj senstorja Dala iz Vermonta, ki je glasoval rM njihno mezdno predlogo. Ta jih je prosil, naj ae vendar sestsnejo z Butlerjem. In privolili »o v to ter govorili z njim dve dolgi nri. Butler jc izkušal zvrniti krivdo na kongres. Poštni delavci in Dale pa ac niso dali speljati na led. Vrnili ao ae ter nadaljevali h pripravami na boj.
"Če vpoštevumo žene in otroke pa druge člane njihnih družin, predatavlja 300,000 poštnih uslužbencev ničmanj kakor en milijon glasov," je rekel .tajnik železniških poštnih uradnikov H. W. Strickland. "Nikakor ne maramo, da bi ne bila dežela poučens. kdo je odgovoren za vetiranje poštne predloge. Ce bi cel poštni depertment od poštnega miniatra I» doli do poštarja četrtega razpreda poizkušal nametati narodu peska v oči, bi to še vseeno nič ne izdalo. Ooveri pomožnega glavm-ga poštarja, ki povzdiguj«» pogum 'mlsdeg* moža v Beli hiii', ki je vetirsl predlogo, ne morejo prsv nič pomsgstl. Administrsciji je že povedsl senstor Dsle, da bo kongre« preglasoval Coolidga. brž k o se snide mesecs decembre (Dslje na 3. strani.)
Kaj je reanice na tem "blagostanju'*, o katerem jc rastrobila zvezna tiskovna družba, da je o-bogatilo veliko Število ameriških kmetov in pridodalo milijardo dolarjev k premoženju pŠeničnih in drugih žitnih poljedelcev!
"Morda bodo ameriški pšenični poljedelci dobili letoa od sto do dvesto milijonov dolarjev več aa svojo pšenico kakor lani, če je bodo mogli prodati nekaj nad 500,-000,000 meraikev ali bušlov," pravi poljedelski tajnik Wallacc. Takšen je položaj, -ki je pojasnjen v mesečnem poročilu o letini. "To pa je precej manj kakor en bilijon dolarjev, na kolikor ao ccnili letošnjo pšenično letiuo v nekate rih krogih. Ali nekoliko laže ai bo letos kmet vendarle pomagal ter izboljšal svoje bedno stsnje v pše ničnih krajih.
''Na drugi strsni pa je stanje koruze zelo «labo. Mnoga polja so polna plevela, in večji del letine jc tako zzostal, da ne bo koruza ne bo tople jeaeni
stranka obvezala, popisu to kri-£«VLa, in visoka cena vlco ter sprejela tozadevno točkoj ^^ |f,inorejo v Vfllki mer|/
Milijardna pšepičnn proaperite ta iit dvomilijardno kmečko obo gatenje, kar oboje je posebno rsz trobentsl Briebane, prihaja le na desetodstotno izboljšsnje. Ali pr tem pa preti nevarnoet, da bo krma za prašiče in govejo živino zil no draga. Večina volilcev v drža-vah, kjer se vrše primarne voli Ive pred 15. avgustom, ne bo ve drla, da je bila strašansko poteg njena a tisto bajko o vsesplošni kmečki "prosperiteti."
Belgrad, Jugoslavija, 2. avg.— Jugoslovanska vlada je danes naložila Marinkoviču, ministru zunanjih zadev, da naslovi oster protest na mcdzaveznlško kontrolno komisijo v Sofiji proti ss-htrvam Bolgarijo ca povečanje njene armade. Cankov zahteva, da mu entente dovoli povečati armado radi vedno naraščajoče nevarnosti komunistične revolucije na Bolgarskem.
Jugoslavija jc obvestila kontrolno komisijo, da tio ona pomagala Cankovi vladi s svojimi četami v slučaju, da Cankov no more nad vladat i komunistov,
Atene, Orčija. L>. avg. — Mesto Htrumica na južnem kpneu Hrbi je-( Maccdoniji) je 31. julija po gorelo do tal. Srbske oblaati dolžo macedonskc avtonomije (komi taše), da ao zanetili požur. Avto nomiati ao obdolženi, da se gibljejo pod direkcijo Bolgnrije. Na temelju srbskih ln grških virov je ta ppš'ar prvo sna umu je maec donske révolté za neodvisnost.
Atene, Oriija, 2. avg. —1 Neka teri atenski listi, ki so najbrž uradno lusplrlranl, zahtevajo iisjdrsstlčnejŠo skcijo proti Bol gsriji, če macedonski komltaši takoj ne prenehajo s vpadi na grško ozemlje.
Zavezniki v Londonu eo te zedinili.
Harriot je odstopil od mnogih svojih zahtfv; Nemoi, povabljeni na konferenoo, pridsjo danes v London.
ftüMS NA ZAPADU V FLA
■■■V šumi blizo Big Eddyje je nastal majhen o geaj. katerega so eilni vHrovi krnelo razpihali v velik požar. Ljudstvo govori, da je ogenj sa-netita iekre iz dimnike lokomoti-I ve, ' '
Okrog dve ato ljudi ee trudi o-i ele vit i ofen j.
VRANA MED NISI
PODJET
Chicago, Dl. — J. H. Km«-ry, lastnik in predsednik 1'nion Club Motor kompanije, je pozval pred se vse uslužbence, keterih je o-krog trideset in je povedel, da svoje podjetje dsrujc šestim u službeneem. ki so mu |*,magsli. da je poatelo podjetje u«p*šoo Ti uslužbenci so t Delovodja po-daevu, delovodja ponoči, predde levee, električar, kajigovadkinje ia nakupovslee.
Delnice je razdelil mrd nje po •laro.1t službe in vežnostl službe j Poiedel jim je. da ioM dosti de I nerje, da se umakne v pr vatao I življenje. ,
Premoga ee drži čedalje veš delaveke krvi.
Washington, D. 0. (Federated Presa.) —< Na premogu je čedalje več človeške krvi. Nesreče po pre-mogokopih v Združenih državah so zahtevale v mesecu juniju letoa ničmanj kakor 161 delavskih življenj. Ne vse k milijon ton premoge pride 4.28 smrti. Lani v mesecu juniju je prišlo le 3.73 smrti na vsek milijon ton. V jsmsb trdega premoga je bilo mčeeca junija 53 smrtuib slučajev, ali 6.8A na vsak milijon ton, dočiiu je prišlo po jsmsh mehkegs premoge :i.53 ne milijon ton. Leni jc bilo tukaj meseca junija 3.30 smrti.
V prvih šestih meeecih letošnjega leti ao nesreče zahtevale 1,302 premogarjev v žrtev. Od teh jih je bilo 1,04» ubitih po rovih meh-kege premoga.
To jc smrtna coluina in predstavlja 4.76 na milijon tou premoga. V prvi polovici lanskega leta so smrtne žrtve predstavljale 3.91 na milijon ton.
Rudniški urad prati v tem tragičnem poročilu, da je zahtevalo šest glavnih nesreč po preioogo kopih v razdobju zadnjih šest tae v cev do 1. julija 1924 ničmsnj kakor 39* življenj. Kksplozije prcnuigovnega prshu in plina ae maeže, dočim ae drugi vzroki rud niškib nesreč menjšejo.
Laboritje iagubtli mandat v zbornici
tandon, 2 avg. — Delavska stranke je včeraj izgubila eden mandat v nižji rborniei, ko je bil v izrednih volitvah v okrožju IMende. kjer je pred kratkim umrl delevki poolanee Htaplefon llofee, izvoljen koneervetivee Deeo s 12.9U7 gleaovi. Hoeiel*et|# ni kandidat Delton je dobil 12.101 g le« liberalei kandidat pa
■m.
Irska kriza ogroža MacDonaldovo vlado.
Toda MacDonald je pripravljen na nove volitve, katerih glavno vprašanje bo, odprava lordake zbornice. Liberalei so a njim.
London, 2. avg — Iraka kriza.
ki jc itbruhnila radi spora glede meje med Svobodno državo in Ulsterjeiu, ogroža eksistenco sedanje laborilske vlade v Angliji. MscDonsId zslitci«, da mora biti angleško irske pogodba izvedena do pike, in kjer je pomanjkljiva, jo mora angleški parlament amen dirati. Lloyd George in Asquith odločno podpirata MacDonalda v tej zadevi, medtem ko no konservativci proti amendmentu.
Vlada je že predložila amendment .ki pride, na dnevni red v pondeljek. Združeni laboritje ill liberalci bodo lahko »prejeli amendment v zbornici, toda ko pride Ntvar v lordsko zbornico, kjer imajo konservativni lordi večino, bo amendment najbrž odklonjen. Oe se to zgodi, tedaj vlada poda ostavko in vršile se bodq nove volitve, v katerih bo MscDonaid apeliral na volil«e, naj odpravijo lordsko zboreieo, ki je coklja parlamentu.
Kriza je prišla radi tega, ker ae irski vladi Svobodne države in Uleterja, ne morete zedinitl, kdo naj imenuje kouiiaijo, katera določi mejo med irskime državama MaeDoiiuld smatra, da je najboljše, le angleška vlada imenuje komisijo, in ker je angleško irska pogodim v tem oziru pomenjkljl-ve, jo mora parlament ainendi-
"H.__,
Juares bo poeival v Pantheon«.
Pariz, 2. avg - Jesn Juares, slavni francoski eoeieliet, ki je bil ne predvečer izbruhe svetovne vojne pred deoeiimi leti umorjen, ker je nasprotoval vojni, bo poči val v Pentheonu, kjer m, shre j njene kosti najslavnejših mož
Preneije. Ilerriotove
vlada je to dovolile
VREME
redikelne
V torek
London, 2. evg. — Odseki med* zavezniške konference, ki ao bili zadnje tri dni bres mslega noč ln dan na delu, ao končno premostili vse večje prepade med xavezniki in se zedinili glede Uvnjanja Dawcsovrga načrta. Danes popoldne ae ju vršila plenaruu seja, na kateri so vodilni zavezniki ponovno pretresli vse. gluVite zaključke in potem sklenili, ds se nemški delegstje tekoj povabijo v London. Neiuui pridejo na könne je v torek in sdsj je upati, du fcrenco v pondeljek ali uajkaa-bo konferenca koučaiia prihodnjo soboto,	,
Da se zsveznikl niso mogli toll« ko čsss sediniti, so krivi frsnco> ski delegstje, ki so bili neprenehoma v konfliktu s delegati vseh drugih zevesnišklh dršsv. Stavili so maksimalne sshtevo in potem trdovrstuo vztrajali cele dni. Toda predvčerajšnjim ao pričeli omahovati. Herriotov načrt sa ustroj rassojanja in oanknij ter garancij sa posojilo Nemčiji je šel akosi veliko vihro in prišel je mi dsn precej oskubeii, izprenicujeti. lierriot je dsjsl konccsijo za koncesijo in sprejel mnoge kompromise, ki so večjidcl delo Američanov.
Kot atvur izgleda danes, je Francija faktično izgubila nekatere vitalne pravice, ilasi jih navidezno še poseduje i to jn zvijačna posledica kompromisov. Francija v bodite« ne bo mogla smsiiu nastopiti proti Nemčiji, ako zadnja zapade s plačili ali drugače krši pogodbo. Aranžirana je cela serije razsodišč, ki bhdo imela zadnjo besedo.
Vprašanja ma«J/»e važnosti, ki se ne morejo rešili brez Nrmeev, pridejo ns vrsto, ko bodo navzoči nemški delcRatje. Kdino večje vprašanje, ki še ni rešeno, je vojaška izpraznitev 1'orurs. Tudi to vprašanje pride na vrsto v prisotnosti Nemec v.
Pariz, 2. svg. — Zasedanje olieh zbornic freneoskeg« parlamenta je bilo zaključeno s noč L Parlament se snide koncem septembre. Herriotov« vlada je »rečno preživela krizo, katera ji je pretila v «eiialu in danes ima proste rok« v nedaljnih pogajanjih z zavezniki in Nemei ter na zborovanju lige narodov v ženevi.
DEÛEK IZOUBUEN V IUMI.
Našli so ga po štirih dnsh
Baldwin, Mick - 7 letni Wal-1er Uoretaky se je izgubil v šumi Kden, ko je nabiral borovnice? («kali ao g« štiri dni Iii zastonj. Dostikrat mi bili Ukalei prav blizo njega, ali /-«radi goste šume ga nieo našli. IVti dan je deček prišel v telMinš^e, v katerem «o bili nastanjeni ljudje, ki «o prišli v šumo nehyet Jagode. Deček j« bil ve« opr««keu, zelo i sat učen, kajti v štirih dneh ga j« %»čkr«t ujel dež in premočil do kože.
Pri iakanju ao pom«gaii t id» Indije ne i, pregledali »o vsako majhno Jezero, vseko močvirje, toda iekenje je bilo zamen, dokler ni deček um prišel v taka* rtšee,
ne
Tarči ja Uganja zid«.
Angois, Turčija, 2 avg
Chicago in okolica, oblecno in morde krajevne vibtej nekoliko hlednejše, Tem | Turška vlada je apjejela itaredb«, pereture rs< I o jih 24 uri tiejvtAje ne podlagi katere morejo vsi žul
91, najnižja ŠŠ. Hol ne« tzid« ob ¿ 441, /«Ide ob * <Mi
Je. ki niao turški dršavljeai. pttetiti Turčijo.
/u
PROSVETA
GLASILO fLOVZMSKS NAAOONC POPfOW» ÜDWOTM
AW
■ CiBi oglasov PQ Áwt*. BokopL ee m wnUfr.
Lin« •
Z«dinlena drtaVO fiavoB í h cU») Si-00 IM U«®. It M M
íWnina: Zedínlw dTuirSSS Chicho) IT* u »d Uu i* fl.Sft so tri mi UM-, CfnrAfo M.S0 m Uto, SS.SS m pol fTs* u tri »»»ff^ ln «a lB»sy««t»o M-OO__
"PROSVETA
MS7.S0 S«. Unid. Am«
«THE ENLIGHTENMENT"
Öwo^ br	Matinal B.OOÍH s—My.
A/TvrrtUlof'rataTäw agr«
ECX9E7 933 m (ewaaC ChUNrol Md Caaada	year;
k«o $«i0, «nd forttrn coontriaa M.00 p«r year.
Data» r «Mereja a. p», (ialf |.S4) fl«! ^I«1«»« " mbhI <u to« jo • loai 4wwm roiakl. oarofoiaa. PoaootSo Jo prooo-U»ao. 4a «o ao» ao a*Uol lUi.
TENDENCA KAPITALIZMA IN MALA OBRT.
Wall Street s svojimi finančniki, ki se trudijo dobiti pod svojo kontrolo vso produkcijo, pomeni toliko kot kapitalizem. Ako se piit o Wall Streetu, se pile o kapitalizmu, kajti v Wallstreetu no nastanjeni največji in naj-jačji stebri kapitalističnega gospodarskega sistema. V njem nima svojega doma le narodni kapitalizem, ampak tam jc nastanjen tudi mednarodni kapitalizem s svojimi predstavniki, zagovorniki, prepovtdniki, oznanjevalci in izveditelji.	*	x
Kdor opazuje tendenco Wall Streeta, lahko vidi, ako ni slep, da Wall Street ne gre le za tem, da dobi kontrolo nad produkcijo v Ameriki, ampak mednarodni bankirji, ki so nastanjeni v njem, žele dobiti kontrolo nad gospodarstvom drugih narodov.
Namen članka ni prikazati, kako se mednarodni bankirji trudijo dobiti gospodarsko kontrolo v tujezemstvu s pomočjo denarnih posojil, ampak le konstatirati, <jia je Wall Street tisti faktor, ki uničuje malo obrt, kar povzroča ie večje izkoriščanje delavcev.
Wall Street se polasti vsake iznajdbe, ki poveča produktivnost delavcev v industrijskem obratu. To pomeni, da se v podjetjih, ki so pod kontrolo Wall Streeta, uvede vsaka iznajdba, ki zniža Itevilo delavcev in producira več blaga, kakor ga je preje produciral delavec s starim strojem ali iznajdbo. Denarni mogotci qe morejo seveda sami tega izvesti. Ampak za tako delo imajo najete inženirje, ki za denarne mogotce opravljajo umsko delo, katerega sami ne razumejo. Inženirji so torej umaki delavci, ki morajo ravnotako služiti kapitalistom kot delavci, ki vr&e ročna ali fizična dela. S pomočjo inženirjev, to je tehnično izobraženih ljudi, ki morajo služiti privatnim biznUkim interesom, ako hočejo prehraniti sebe in svoje družine, spopolnjujejo denarni mogotci veleobrat v industriji in tako uničujejo malo obrt, ki ne more z njimi konkurirati v produkciji, ker ne producirf s takimi popolnimi stroji, kot so uvedeni v velikem kapitalističnem podjetju, in pod vodstvom visoko tehnično izobraženih ljudi.
Ta konkurenca pa povzroča, da je delavec, ki dela pri malem obrtniku, primoran hitreje delati In pri delu posvetiti več pozornosti svojemu delu, kot delavec, ki dela pri stroju, ki z mehanično nutančnostjo dela, kakor da bi imel um, roke in no^e. Delavec v malem obratu je veliko bolj fizično in umsko izkoriAčan, Jcot delavec v velikem obratu. Delavec v malem obratu postane sam svoj
priganjač iz enostavnega razloga, da ne izgubi dela. Ako i socialistična stranka ima v avo mali obrtnik ne more več konkurirati, zapre svojo delav- jem principljalnem načelu done nico in delavci lahko gredo s trebuhom za kruhom.	boljših razmer ta ljudi, torej
rudi ra delavee, ker amo delava«
To »o posledice zakona v kapitalističnem gospodar- t«di ljudje. Kdor ja proti taki skem sistemu, ki sicer ni nikjer zapisan, ampak prav dobro ga občutijo mali obrtniki in delavci, ki delajo v majhnem obratu. Te posledice zakona, učinkujočega v kapitalističnem gospodarskem sistemu, podajajo nauk, da P° naravi enako uatvarjenfter pa-js delavec tisti, ki jc izkoriščan, pa naj dela v velikem ali	tSSL
majhnem obratu, za industrijskega magnata ali pit male- "*0 obi^Hn'diuge Srbščine, ga obrtnika. Dalje te posledice uče, da je kapitalizem itadi zagotovitve, da bodo vai ljn-obsodil malo obrt na smrt in ne organizirani delavci in d je enako upravičeni do življenj socialisti.	*	ih potrebMia ae pa aatirani to-
liko bolj zatekamo k socializmu, ker nam to obeta.
Ali pri •• Delavski Sloveniji" tega ne vidijo, ko pišejo, da je ia aoeialicem v grobu f Socializem kli.	, , • , vcndar šele v/bbja v ljudeh. Bo-
ne morejo preprečiti mali obrtniki, fte manj pa delavci, eiaiii*»
na more ša priti do
ako bi tudi zastonj delali v malem obratu, kajti spopol- uspešnega raxmaha, dokler so njevanje produkcijskih strojev se tako hitro vrti, da oeta- U«d«h taki nazori, kakoršna bai n®	»»»rt. k.t.ru * - kapital«, n. Upl.oa	^^Z^IŽ
V velikem. Dozdaj ni *e nobena mala obrt pokazala, da ()na je kakor protlrevolucijonar. vidrii velekapitalistično konkurenco, v katero s« je za- ker aa voj.kuje aoper «oeiallz jedel Wall Street Pri nekaterih malih obrtih se vpropa- y*Uko delaveav je ie aapu%tilo •«»njo vrti malo bolj po** ker ,.rK.„Ulra„j. vataobra- T^S^^¿Tt ta potrebuje več časa kot pri drugih malih obrtih, ampak itTti nf petima ^ uvajati in poj-vpropastenje s« vrli nepretrgoma in sigurno.	dlmo po pravi poti, ki nam jo na-
A. . . .... .	«... ...	raanm Ostanimo
Oh času turikin vpadov na Slovensko je bilo med
ljudstvom v pregovoru, du trava ne raste sedem let, kamor stopi turiki konj. O Wall Streetu se pa lahko reče, da je vsaka mala obrt obsojena na smrt, kadar Wall St m t postane pozoren nanjo.
SLIKE IZ NASELBIN.
»prinffield, 01. — Nihče ne po-iz naša na prodne naaelbine. kjer amo atrašanako napredni ljudje. Cerkev imamo, da je kaj. V oddaljenosti oaem blokov pa jih imamo kar štiri, katerih vsaka veruje v dva boga. Prvi njih bog je dolar, kakšen pa je drugi, ne vem, ker tudi ni tako važen kakor prvi, v katerega bi celo aam kma-ju verjel Če imam prvega, dobim pač vsi, kar poželim. V eni cerkvi mašujejo zvečer, mašo v drugi pa pojejo zjutraj. Kako naj bi m človek zaatopil na njih drugega boga. ko ga ia aami na poznajo.
Ako nisem v zmoti, ja bilo zadnjo nedeljo zvečer, ko ao imeli aejo v Šoli aveta Barbare, katero j« sklical goapod Mažir, češ, da mora dati obresti, a nima dana-rja, sato naj verniki zložijo skopaj. Oglasil ae je mož in nepremišljeno vprašal, Vam gro denar, ko je vendar toliko dohodkov. Njegovo vpraianje j« razburilo duhove, goapod je vat al a aamo-kreeom v roki ter hotel atreljati na dva poznana mi moža, katerih aden je rolo pobožen, drugi pa malo manj. Razburjenje ja vendar poleglo toliko, da goapod nl atreljal.
Gospod pa z orožjem v roki t Hi-alite ai zastopnika mirnega ozna-njevalea miru, ki je pripravljen pobijati in moriti. Zakaj drugega nosi orožje seboj. Goapod menda jako malo da^na avetopisem ski izrek, ki pravi: "Kdor ee z mečem bojuje, bo • mečem pokončan."
^e na kratko o delu pri nas. Par jam obratuje po dva do tri dni v tednu, druge ao zaprte. v
Pred par meseci smo zgradili lepo stavbo, katera atana sedem in trideset tiaoč dolarjev. Okrogla veota, kajne f Dve hiši ao morali premakniti, da ao na tistem mestu zgradili cerkev. Pravijo, da delavec ne more dobiti atano-vgnja za drag denar. Is tega bi aklepali drugače, kajti če ja ga cerkev toliko denarja, bi ga pri pametnih ljudeh morali biti doati za atanovanjak« hišo.
Pretekli teden so kar štiri žene "fehtale" za gospoda in za cerkev. K nam ni bilo nobene, f^j brumnice dobro vedo, da bi ne dobile centa. Za Narodni dom pa dam rada, čeravno nimam aama veliko, saj tam ae gre za napredek, ne za ponenmnjevanje, čemur alužita cerkev in farovi.
Rojakinje, berite naprednO/ čti-vo, ker Iz njega ae mnogo naučite. Pozdrav naprednim rojakom, a tiatim, ki beračijo za cerkev in gospode, želim, da ae kmalu za-avita v glavi. Delavska šena.
Renton, Pa. — Doati je časa, da lahko prečitam Proeveto in Pro-letarca, kajti dela imamo pri nas tako malo, kakor ga nimajo drugod, Berem tudi "Delavsko Slovenijo", pri čemur aem pa prišel do zaključka, da je to "klerikalen" list. Kdor ne verjame, naj list a paznoatjo Čita, pa ae bo pro* pričal, da je to rcenica. KlerikaU* zem je naaproten socializmu in delavcem hoče vzeti zadujo pravi co, ki jo ša imajo. Ce katera stranka ne podpira in upošteva soeialističnega programa, je zoper socialiatično atranko.
Klinika za razvajaaa otroka.
stranki, ki ae poteguje za izboljšanje življenjskih razmer delav stva, ta je proti delavatvu. Hocia lizem naa uči, da smo vs^ ljudje
Samoohrana pa sili delavce, da se ravno tako bojujejo v malem obratu proti izkoriManju kot v velikem.
Tendenca kapiUlizma je uničenje male obrti in tega
Najnovejši razvoj na polju o-troške higijene ao klinike za razvajena otroke, takozvane "habit clinici". Federalni otroški urad (U. 8. Children'a Bureau) podaja zanimiv opis teh najmodernejših zdravilni«, ki bodo še dalekoaež-nega pomena za pravilno vzgojo otrok.
V	teh klinikah ae otroci, ki po-kazujejo naglo jezo ali druge ala-be laatnoati in razvade, amatrajo za "pacijente"; diagnoza in zdravljenja njihovih elabih lastnosti ae izvršuje na znanstveni podlagi. Klinika išče vzroke otrokove razvade in jih odpravi; s tem poms ga otroku, ds ae more normalno prilagoditi avojemu okolišu in se razvije v človekp z dobro zaokroženim značajem.
Poročilo federalnega otroškega urada je spiaal dr. D. A. Thom> ravnatelj "habitnih klinik", ustanovljenih od Community Health Asaociation v. Bostonu. Prva taka klinika je bila organizirana 1.1921 in je bila tako uspešna; da jih je sedaj oaem v Bostonu — tri pod upravo zgoraj omenjene organizacije id pet pod oddelkom za mentalno higijeno MassSchujett-skega departmenta za dtiievnc bolc&i.
Razvade, ki ae zdravijo v teh klinikah, ae nanašajo na prehrano, temperamentne izbruhe, pre-pirljlvoat in plahoat, probleme spolnega življenja, mokrenje, vni-čevalni nagop, zločinske tendence in ostre apremembe značaja. Otroci, ki ao se "prevzeli" in nočejo jesti potrebne zdrsve hrane; otro-cl, ki na vsak poskus disciplino odgovarjajo s cviljenjem, ki v izbruhih nagle jeze udarjajo okoli sebe; otroci, ki so sli preplahi ali preobjeatni, da bi ae mogli srečno tovarišiti z drugimi otroci, dosti krat celo ne z lastnimi brati in sestrsmi; otroci, ki brez vidnega razloga začenjajo lagati ali krasti, in mnogi drugi —: vai ti pri-hsjsjo v "hsbitne klinike", kamor jih privedejo starši, ki so v skrbeh, ker da nekaj ni prav z njihovimi otroci.
Tekom leta pred dr. Thomovcm poročilom ao boatonake klinike zabelešile 160 alučajev, 130 izmed katerih je bilo natančno proučenih. Le v 19 slučsjih jo bil izid neugoden in aa ni pokszalo nikako zboljšanje. Od teh neuspešnih slučajev pa jih je bilo 12, ko družina ni nič aodelovala pri zdravljenju. Le pri 7 otrocih, katerih družine ao sodelovale, ni bil doacžen povoljen uspeh.
Ko otrok pride na kliniko, o-pravijo zdravniki, najprej natančen tcleaui pregled, da odpravijo vae organične vzroke zdravja je največje važnoati za vae klinike, ii ae ukvarjajo z mentalnim zdrav, atvom. Radi tega dr. Thom priporoča, naj bodo "habitne klinike" apojen« a priznano zdravilnico. Po zdravniškem pogledu odpošlje klinika avojega "aocijalncga delavca" k otroku na dom, da l>o<la poročilo o domačem ozadju in okolišu pacijenta; "aocijalni delavec" kune je pomaga staršem izpolnjevati zdravniške nasvete. V kliniki sami preiskuje strokovnjaški psiholog (dušcslo-vec) mentalno stanje otroka in akrbno opazuje njegovo obnašanje in njegov/ lastnosti. Končno psihiater (zdravnik umobolnih), ki ima pred seboj poročila "aoci-jalnega delavca" in paihologa, pregleda otroka, izprašuje atarše, napravi diagnozo in aklene, kaj naj ae stori za otroka.
V	ilustracijo metod, ki ae rabijo na teh klinikah, naj na kratka
da je jako važne ta otroka v teh
letih, da se nsuši, da javkanje in upornost niso prava sredstva za dosego ciljs. Sestavljen ja bil skrben nsčrt otrokova dijete in naložilo ae je materi, naj ob vsakem obedu poatavi pred otroka le zmerne porcije jedi. Obljubila je, da bo pustila jed zadoeti čaaa pred otrokom, tako da ima priliko je-ati počasi, ali ne predolgo, da bi se z jedjo*igračkal; nato naj ac jed odatrani, kolikor ja ni anOdel, in naj ae mu nič ne da med enim obedom in dragim razun ekstra-porcije mleka, predpiaane radi podhranjenosti. Starši naj ae nikar nc brigajo, da-li on poje ali ne. Otroku se na lep način razlagali ve« načrt in izročili so mu po-lo, ns kateri se bo vsak uapeh pri obedih zaznamoval z zlato zvezdo. Po ktoncu šestih mesecev, tekom katei^h je atvar izgledala do-atikrat precej obupno, ja bilo po* daho sledeče poročilo: "Otrok izredno dobro uspeva, je vsako zelenjavo, vštevšl korenje, špinaČo, fižolovo stročje, ne mara *pa še mleka, ali ga jemlje po en kpzarec na dan." — Meaec kaancje ae jo poročalo: "Pacijent za v živ a hrano nadalje brez vaakih težav; ta-leano se je popravil; veliko manj ugovarja; ni več plah in a ponosom pove zdrsvniku, kako se je popravil."
V odvajenju otrokovih razvad jc doatikrat najprej potrebno pod-nčevati atarše, kajti mnogo razvad in alebih laatnoati izvira iz obnašanj in dejanj staršev ali dragih članov drniine. "Srečen ja lahko oni otrok," pravi dr. Thom, "kateremu ne deli discipline kak čustveno neatalen roditelj doatikrat na jako napačen način."
Na koncu poročila pravi dr. Thom: "Ni nikakega dvoma o praktični vrednoati klinik, katerih glavni amoter je proučevanje mentalnega zdravja otrok. Otroška leta niao le primerna . doba, marveč edina doba, da se začne program mentalnega zdravja. Rano ae zasejajo aemena prepirlji-vosti, sebičnosti in občutkov in-feriornosti. Sad utegne dozoreti še le kaancje v življenju, morda nikoli!" Ali, ako hočemo žeti v «vo jih otrocih blagoslov primernega, zaokroženega in aamoatojnega ti pa osebnosti, treba zasejaU seme v naj rane jših letih in ga dobro negovati.",	■
noči širno
ia*
S polja vede.
Zapreka
ia pomoč valovom.
radijskim
(Po Oarrettn P. SerVian.)
Kaj počenjajo valovi radija, je čeetokrat predmet večjega zani manja kakor p« kaj povedo. Zmožni ao "podivjanja" kakor oce anaki valovi. Kdorkoli js že poslušal na radio in med pretrganim govorom, petjem ali godbo nena-4oma začni ono žnborsnje, prasketanje, šum in ropot, ve, da ta čudni in deloma Še nerazjaanjeni ropot v radija nenadoma lahko postane neznansko ailtn prav ka kor pekel razburkanih valov.
Urad za standarda v Washing touu, eden nsjbolj čudnih ameriških zavodov, je zadnje čase rsziskovsl nekstere laatnosti ra-dijevih valov in čeprav s tem raz. »kovanjem ni odpravil neprijet nih Šbmov pri radiju, je vaaj predmet nekoliko razjaanil. Ba vil ac je zlaati s tem, sakaj so gla-sovi neubrani radijevih valov podnevi šibkejši kakor ponoči f
Visoko nad zemljo, kjer prane ha goatejša zračna plast, pričanja jo druge plaati, v katerih ai več mnogo zraka ali dalja aploh nič več, ja prostor jonizirsn, to se
nsvedemo sledeči slučaj,, ki gs o- pravi, da ja električno odvoden
pbuje dr. Thom: A, A., tri leta
atar, precej vi«
radi neprevtane navzočnoati prostih električnih valov. V tem delu
eoko nadarjen, sin inteligentnih I viaokega ozračja je električna od in voljnih ataršev, je bil priveden vodnoat tako dobl-a, da električ-v kliniko — zlasti radi vprašanja ai valovi ne morajo preiti v njo prehrane. Otrok ja bil podhra-1 ia goatcjše plaati ozračja, njen. jako siten glede hrane, ni- Stratoafera je doUčna plaat o koli ni hotel jeati, kar ae je pre- zračja okoli semlje, ki ja zemlji denj postavilo na mizo pri obedu, najbližja. V gornji plaati atratoa-ni maral za mleko, odklanjal je fere toplota zraka ni več podvT aalenjavo, ali je jako rad jodel|Šana zemlji, ker oa ne ravna po meso. Bil je trmaat, uporen proti avtoriteti in javkajoč, kadarkoli
ateati politični organiaa'iji. ra vrtrajno dela ta bolj čl* Šivljonjo vaeh Ijadt.
Pftulrat aroba«|omi*ieeem Ameriki. — Anion ročaik.
k ste.
vško
ja kdo prekrišal njegov« račune. Spal ja nemirno, «a premetaval, svijal in doatikrat rpil sredi apa-nja Prvi korak klinike je bil ta, da je atorlla potrebno, da s« otrok privadi k rednema spanju. Potem sa jo natančno raslaaralo materi, kake metode rabijo otroel v ranih letih, da bi obveljala njihova volja. Poudarilo se jo njej, da je po-polntma zastonj privajati otroka k rdravi prehrani, dokler mu dajejo jabolk In slaščie, čim odklanja mleka in zelenjavo; da. dokler njegova trma pomaga dobiti; karkoli ai feli. ravno tako dolgo aa bo on poelaleval tega aredatva;
'nji in ja atalna, dočim spodnja plast stratosfere (ozračja) ja ra
po mu
dl lilišine zemlje podvržena po ravnanja toplote zemlji.
Radi teh raaličnih plaati na morejo radijaki valovi izven goatcjše plaati ^tračja okoli zemlje, kar j« ravno dobro, da morajo raleta-ti le v spodnji zračni plasti nad površino zemlje. To je za naa sreč no razmerje, da radijeri valovi ne morejo is nižjih zračnih plaati. ker drugače bi jih skoraj gotovo n« bilo mogote uporabljati Gornje plasti oaračja ao pa vaeeao podnevi bolj dostopne radijevim valovom kakor epadnje. «ato ja tndi vzrok, da sa podnevi bolj ia-radije v i valovi kot po-
ln zato tndi toliko nanj »l ono šumenje pri radijev^», parstih. P<^oči, ko racije vi vaL vzletajo v tako visoke PiM atmosfere, temveč samo v blidi površja zemlje ae manj im\>h jo in so močnejii.
i
Vesti iz Jugoslavije
Kriza v občini okolica Celja.. Volitve v občini okolica CelJe ( rodile takšen rezultat, da jP a atala kriza že pri prvi t*ji, k0 ae moral voliti župan in »tareii atvo. Izvoljen je aicer bil iUpi klerikalec Glinšek z 12 glaso SLS in 4 glaaov i nepolitične al činake atranke (Nemci). l»ri > litvi atarešinatva so se razbili. 8| dila je druga aeja jr nedeljo d 6. julija. Tudi na tej heji ae ni mogli zediniti. Socialistični kh je ie na prvi aeji zavzel stalil da nima intereaa na medsebojne boju med meščanskimi strankan Koliko pšenice pridelamo v J goelaviji? — Od 6,265.000 hekt rjev obdelane zemlje je 1,554.0 hektarjev posejanih z žitom. U no pridelajo v državi okroglo 1
000.000	ton Žita. — Po proizvo nji žita stoji naša drŽava v Evi pi na petem mestu. Seveda ps so na zadnjem mestu glede raciom nega Žitnega gospodarstva. F vprečni pridelek na 1 ha znala j nas 8.09 ton, ▼ zapadnih evro akih državah pa nad 20 ton. T ko pravi nradno poročilo. Doiti ljamo le: neracionrfho pridelo» nje, neracionelno trgovanje in ip kuliranje pač ne more donah koriati. Žitni baroni vlečejo < bičke, to je edina korist naie žitnega goapodaratva.
Justice. — Okrožno sodišče Celju je obeodilo Alojzija Seda v trinajatmeaečno ječo, ker ja j vorll prvega maja na shodu v 1 bovljah. in ao v aprevodu vzklil 11 ljudje Leninu in Trockiju. < Sedej je dobil 13 mesecev, Km ki je dejanako ogrožal varna življenja a pokvarjeno plenit pa ji dobil štiri tedne.
In da bo pravici ja zadoščen ao Knezu kaaheje Jtazen odpne 11 in mu ja prestani strah ie o likovanje preakrbeli. Vinski semsnj pri Treh i an
Vinarslo društvo za Belokr* no j« v četrtek, dne 3. julija
1.	priredilo pri Trek Jarah v fi aalnicah vinaki aemenj. Na i menj ao ae poatavila vina okri 80 gospodarjev iz metliška oko ce. Vina sodila čista, čiatega ok aa, nekatera malo bolj trpka bolj temne barve, kakor ja v ti kraju navada. Lažja vina ao < le gorice na Krvavčem vrhu. L« vieah, Grabrovcu, v Slamni v in na Radoviei, ki ao imela od do 10 vol. % alkohola, teija i na 10 do 12 vol. » alkohola bila ponajveč iz drašičke obči (Vinomer, NOva gora, R*pic» Vidošiče). Kupcev ni bilo valil pa ao bili taki, ki ao imeli re« namen kupovati. Opazili smo_v ake trgovce in goatilničarje Ljubljane in ljubljanske okoli (Domžale, Polhov gradeč), u J nje gore in Tržiča, iz ŽuiemN ka, Ribnice itd., le Novo m« ekoraj da ni bilo zastopano. I menj je otvoril drašički ž«P»n predaednlk VinarakeRa druit za Belokrajino g. Bajuk. ki )< i zdravil navzoče v imenu 7M slovenskih vinogradnikov, npoi ril pa na veliko važnost vioake izvoza in • tem v zvezi napra vina (kletaratva), vinarskih ganizacij in prireditev, ki P* šuje promet z vinom Zbran kupcem Je pojaanil-tcžave visi ga produeenta. vhmgra'imzi želel, da bi imel aemenj «m« uspeha. Okr. ekonom Konda pripomnil, da je v okraju še ¡» 10.000 hI vina na prodaj lj ni isostsl. ksjti ssmo dva *>« trgovca ata kupila bf.n ^ U na, ostali Ps okoli 500 k .
ae je prodalo okoli 500 hI v.naj •e bo več kupčij sklenile k -nadno. Za ra*m«-roms prireditev je bil torej «P* m. prav povoljen l" * liko potrebne «o nstn stre» organizacij« vinogrsdnrk«T_
Vinska letina v Belokrsjisi na nekaterih krajih ogreš'»» peronoaperi. ki " j* P"* no pokazala tudi na ftoiS^ kateri samenjajo to • P atjo ln žveplajo kar p« Mnogo je krivo 1W«šnj' vreme in zato bo tr*b* * . ti. Zadnji vinski «"ir^J 1 • zal pri Treh farsh 4>rz»n
Strela je »darila j
Sko hišo paaestniks >
Wa r Hraiavj« p«
T
ia K«i
p*,««'
Življenje
rele leaaSOOlh«!
rae druf' j, bil
jOKDCUEI* 4. AVGUSTA, 1924.
Delavske novici
(fidsrsted Prt»)
PROSVETA
r t kni K F. - 4000 delaV'
feiSi* v Cornerbrooku
iLiiskalo 1. avgust». Delavci Eo vl-dno preiskavo v to-
BSTJod. Provinč" vUd,i e
L preiskovalcev poslala ladjo v ondotno luko. pekov v Ver» Orusn. -
Ver, Crux, Mehik».-T»epe.
JtefVeraCruzu so »»prte uliitavke pekovskih delavcev. r»htevajo skrajšanje delavni I Mestna vlada simpatmra s
Srkirji in ž"P»" dal ?eVoin
Cin«ko jetniskd pokarijo n» Eujo, da pečejo kruhza de-
jinkc družine.
amnestij» « francoske štraj
L	karje. >
piriz - Več tisoč francoskih farjev, so se leta 1919
„¿žili velike železniške stavke vod volji vlade in potem izgubili Jibe, bodo zdaj sprejeti nazaj v ¿jibo. Amnestijski zakon, ki ga jt gprejela zbornica pred nekaj
£jim daje to pravico.
^nda z» odprto delavnioo v Oklahomi.
OkUboma City. — 26 dnevni br t državi Oklahomi je sprejeli ponudbo trgovske zbornice za ^javljanje propagande, ki je na-irjena proti delavskim unijam i r prid odprti delavnici.
2upsn atavkolomec.
East St. Louis. — Delavci, Ifl
hbkajri ulice v tem mestu, so za-[stsrkali. Keeley Construetion Co., tyina pogodbo za tiskanje z iom, je najela skebc. Župan
kphen je dal družbi policijsko Btfito in mestni odbor je odobril
H noro akcijo.
Zsvirsč iztožil $10,000.
St. Louis. — Najvišje sodišče v iriaw Missouri je potrdilo raz
idbo nižjega sodišča, ki ae glasi, Missouri Pacific Railroad Co. jkea $15,000 odškodnine zavi-lito Lucienu Declueju, ki je bil jadovin pri delu na tirih Ijene družbe.
«naga delavcev v Avstraliji.
Melbourne. — Pri volitvah v liki državi Victoriji, ki »o niile meseca junija, je del»v l «tranka izvojevala največ mditov v zbornici; le osem ttditov ji manjka do absolutne in prevzetja vlade v drža-i Prfj jc imela 22 poslancev, »J ins 29. To je že peta volilna »I» delkvcev v Avstraliji v te •«gs leta. V štirih državah so ijili vlado.	r
hNa brezposelnost na Poljskem.
Viriava. — Hrczpoijelnost k rs Poljskem, odksr vlada [u» stabilizirati valuto. Ban-
*» industrijskih tvrdk so na "m redu. Od 300,00 delav-* mdustrijah jih dela le 22 WJ*ov šest dni v tednu, 32 od-y pet dni, 27 štiri dni in ™ P" tri dni ali manj.
Dublin v temi. in. Irska. — «tavka občin-
■•»«•sklicev v Dublinu traja «lm Položaj je zelo rezen.
' fl'kirarna počiva, je mesto ■ elektrike razsvetljave.
KOSAK" OPEHARIL DOBRO SRÖNEOA SAMARITAN A.
Nastopil ja
v vlogi umirajočega človeka. .
Ohicago, Ul. — Frank Cambria je siromašen čevljar. Nekega dne vstopi v njegovo delavnico neznanec in prinese par čevljev, da mu jih popravi. Neznanec je bil »govoren in vljuden Človek. Pripovedoval, da je goreč katoličan in £ambria je povedal, da je član katoliške cerkve. Po končanem pogovoru se je tujec vljudno poslovil in odšel. Po oemih dneh je prišel po čevlje. Naenkrat ae je zgrudil na tla, kakor da ga vijejo hudi krči in pri tem je »dihoval, da umira, da je treba hitro po du hovnika, da opravi verske obrede Pri tem je pa še vzdihnil:4'Kaj naj storim s šest tisoč dolsrji, ki jih zapustim cerkvi. Komu naj jih zaupam, da jih res izroči eer k vi 1" '
Tujca ao zopet prijeli krči, d» je še bolj »»stokal, čevljar je pa tekel na banko, na kateri je po tegnil vse svoje prihranke, $1,185, katere je po povratku isročil tuj cu, ki jih je tujec vtaknil v tor bo. Nato »ta »e napotila oba v fa rovž. Ko sta nekaj čaaa hodila, so tujca zopet prijeli krči. Zgrudil se je na stranaki hodnik in pričel kričati, da umira. Čevljar je tekel v župniščj.tako hitro, kot so ga nesle noge. Ko »e je vrnil duhovnom, ni bilo o tujcu ne duha ne aluha, S njim ao pa isgi-nili tudi čevijarjevi prihranki. Čevljar jc za eno akušnjo bogatejši.
P KAV Klfrgl KI MUDI S INI
U*rcn ooLvnri va
SLADKOR.
Ampak ljudstvo komaj čaka na
odpravo nepotrebna uvosnina.
Ohicago, HI —- Sezona za ukn havanje aadja je tukaj in uvosni na na aladkor še ni odpravljena, daairavno je veČina tarifne komi sije za odpravo eolnine na alad kor. Colninarji so ostali v manj šini.
Pritisk od eolninarjev na pred sednika je tako velik, da se pred sednik še ni odločil, ampak ae ho če Še posvetovati a poljedelskim, trgovskim in sakladniškim de partmentom: Poleg ae bo predeed nik posvetoval s avojimi političnimi svetovalci. V volilni kampanji smo in predsednik je v zadregi, ali naj odpravi uvoznino na sladkor ali naj jo obdrži.
Ako bi bilo ljudstvu predloženo na splošno «laaovanje, ali naj sc odpravi uvoznina na sladkor, tedaj bi ljudstvo z veliko večino odglasovalo za odpravo eolnine. Ampak odpravi eolnine na sladkor se upirajo privatni aladkorni interesi in zdi se, da imajo večji vpliv kot ljudstvo.
ALI BO FORD KANDIDIRAL ZA ZVSZN10A iRNATORJA?
progresivna politika.
(Federated Prees.)
P St. Louis, Me. — Kampanja progresistov v držsvi Missouri je !>od vodstvom K. T. Woods, predsednika Missourske delavske federacije. Progresivne sile v Missouri ju nosijo ime ''Liberal party''. Državnega tiketa ne bo. Na čelu listine predsedniških «lektorjev je E. J. Manion, predsednik organizacije železniških telegrafistov. Socialistična stran ka ima popolno državno kandidat ako listiho. William Brandt n» St Louiaa je kandidat za govemerja Washington. — Jane Adams, znana humanitarka iz Hull Housa v Chicagu, je stopila v osrednji ksmpanjski odbor progresivne koalicije.,Bertha Hale White, tajnica socialistične stranke, je tudi sprejela mesto v tem odboru.
'mobilizacijski dan' mobilizacijo.
ZA
New York, n. y. - "Koga mi
alijo imeti za norca t" vprašuje list 'New York World' Coolidge-ve generale in liste, ki tsje, da bi bil 'Mobilizacijski dan' v svrho vojaške mobilizacije. Iz uradnih vojnih ukazov z dne 26. aprila na vaja omenjeni lint tole: "Vojni tajnik se je odločil odrediti »a celinske Združene države mobilise cijsko demonstracijo ... Preiskus-na mobilizacija »e bo vršila v smislu predpisanih določb za mobilizacijo v vojaške svrbe."
POSLEDICE REVOLTE V BRA ZIUJI.
1600 življenj je izgubljenih in gmotna škoda maša dvajset
milijonov dolarjev,
Sao Paulo, Brazilija, 2. avg. —
Sao Paulo, ki je bil tri ledne pesteh civilne vojne, zdaj računa svoje izgube. Kolikor se je do danes dognalo, je 1500 oseb večinoma mirnih prebivalcev — izgubilo življenje in granate so naredile mestu $20,000,000,00« I škode.
1700 LET STARO VINO.
Dublu
n
neznanec spoznan.
Wjesfo m. - Y oblavljenem k» ho ga našli v Brook-Jv	'¡'orge Dinova,
¡T* 12 üouth Chicaga. Po-Prepričana, via je bil ig. , J	umor. Umorjene-
1„, " * ror»orji pripeljali T	na katerem ao
J! >"*><' Mulili so sežgati ] ¿\ i?!(K kar fl°kezuje po-, '"»I ki ao jo nsšli i	je nekdo ne-
Er^	in prepodil ro
' "" »¡s niao mogli is 's *abo.
[k
* Mehiki; i ubit.
¿ "V- — Več sto vw,rsj izzvslo izgrede k^ao prišli palačo protestirat ' davka na stojni-** uprli (Miliciji, ko » "I poditi. «Jedil je " bila ena oseba v*ko rs njenih.
U v Hoaduraeu? a,f Semkaj izbruhnila
1 ndurasu. Pedrob-
Take govorice m širijo v Detroitn.
Detroit, Mieh. — Sem je došla napol oficijeloa vest iz Washingtons. ki pripoveduje, da bo Ford kandidiral kot zvezni senator. Kandidiral bo kot republikanec.
Henry Ford jc že kandidiral na republikanski glasovnici v letu 1918 za zveznega senatorja. Takrat je bil njegov nasprotni kandidat Trujpan H. Newberry, ki je porazil tforda.
V letull918 je W* velikä opo-zicija v Vdebizniškem časopisju proti Fordovi kandidaturi, medtem ko se zdi letos, ds je to čs-so pis j« naklonjeno Fordu.
Nekaj se je zgodilp: Ali se je Ford sprijaznil s Wall Btreetom, ali pa Wall Street prihaja V Fordu in mu ponuja pesnico ns prijateljski način.
F(yd je kapitalist, ako tudi ni ma zvez z Wall Streetom. On je ravnotako za ohranitev kapitali stičnega načina produkcije, kot je Wall 8treet.
Speysr, Bavarski palatinat. V tem majhnem mestu imajo na, starejše vino na svetu.
Han» Runge, strokovnjak v sta rinah, izjavlja, da so vino odkrili v rimljsnskih razvalinah. Vino jc staro več ko 1700 let in se hrani zdaj v muzeju, v katerem je shranjeno tudi orodje, s katerim so Rimljani obdelovali svoje vinograde. Poleg hranijo v muzeju čaše in drugo posodo, ki je služila Rimljanov, kadar so popivali.
OOOLIDOB ZAIGRAL GLASO-VE fOftTNIH USLUŽBENCEV.
(Nadaljevanje » prvfe strani.) Mi bomo storili v»e, kar je v naši moči, da bo mogel kongres rszu-meti važnost in pr»vičnost tegs predloge."
Joe Stewart, ki ga je pridelil poštnemu dep»rtmentu bivši pravosodni tajnik Daugherty, je ek-aekutivni pomočnik poštnemu mi> nistru Newu. Sedaj se mudi v Stockholmu na poštnem kongresu. Njegovi odvetniki v poštnem depsrtmcntu izpodkopavajo in izpodbijajo sistematično vse odredbe, ki streme zs izboljšanjem delavskih razmer za delavce in de. lavke v poštni službi, linijski u-radniki pravijo, da so poštni u* sluŽbenci bolj jezni ns sedsnjo administracijo, kakor pa so bili v najslsbšem razdobju Burlesono-vegs režims. Ke» niso dobili sim-pat i j niti pri republikancih, niti nc pri demokratih, so poŠt*! delavci pridodali svojo lastno resolucijo La Follettovi plstformi.
NOVA ODREDBA EA POTNIKE V JUGOSLAVIJO.
OhiaafO, DL — Jugoslovanski minister za zunanje zadeve v Bel gradu je pooblaatil jugoslovanske konsnle v Združenih državah, da smejo iadajati potnikom v Jugoslavijo potne liste sa povrajek. Ti potni listi omogočujejo potnikom da oetanejo eno leto v Jagoelavi-ji od dneva, ko je bil izdan potni liat. To odpre vi ja sitaoet, da potnik prosi miaietretve sa dovolje-oje, da sme zapustiti Jugoslavijo. Kdor ima tako potrjen potni liat od jugealovanakega konzula v Združenih državah, ne potrebuje nobenih drugih listov, ako name reva v določenem roka sopet se povrniti v Združene države.
Deserter
To je bilo v Italiji.
Stotnik in Žid »e peljeta po železnici, kar zapazi atotnik, da ae po židovem rokavu sprebsjs reje-na uš, pa reče; "Gospod Žid, glej-tc ga dezerterja!"
Žid nastavi pred uš pal*e in jo s kazalcem ustreli na stotnika z besedsmi: "Msrš nazaj k regi-mentol"
Premirov. — Oulkovaki.
Otroci mastnih nižin.
ii.
Pozno pouoČi se je vr»č»l» Ak-sinjs običsjn^ domov. Včasih jc prišla sama, vsa prezebla in sla »ovoljna, včasih — s gostom, pisnim, neposnanim moškim. Pojavilo se je žganj^ suhe ribe ss prigrizek, in v divjem topem sje-dinjenju o\x>jih, se je vleklo mračno pirovsuje. Pila sta i» čašiče s odbitim ročem, jemala a prsti kosce ribe, plavajoče na glinastem crožniku in jedla neprijetno di-i ečo jed, pljuvala in preklinjala, n če-sta se raagovarjala, so bile to čudno izgovorjene, pretrgane >ase, nsjveč ciničpe.
Opijanjena Aksinjs je včasih postajala sgovorna,*— spominjala se je minulosti in pripovedo-vala gostu o tem, Česar nikdar ni silo. Pri tem se je rada hvalila s uekdanjo lepoto svojega teless, lagala ja o bogatih trgovcih in graščakih, ki so baje noreli za njo.
• Ali je Šc kaj ostalo na me-ni! — je govorila z naivnim cinizmom, in razgalila izsušene in medle grudi. — Ali je to telo t Eh, imela aem teleacel Jedrnato, prsi takslel ... de ko sem imela že trideset let so se osirall sa menoj pri moji veri I Takrat sem živela na vzdržsnju pri grofu Voron covu ,.,'
Gost je Izražal dvom in Aksinja se je zaklinjala.
—	Eh ti! Ne veruješ! Vsi vi ne verjamete — ljudje 1 A jaz pra vim »— naj me pogoltna Srna sem lja, ako lažem. Pri knezu Voron covu, da ... in rodila aem od nje ga ... V svili sem hodila, na kole nih je klečal pred menoj ... Bilo jc telo, bilo, ti pravim golobček .. ampak je odplavalo 1 Osemintrl deset let, pa poglej, kaj je še o stalo.
In ako poslušalec nI veroval ni ti v njeno ataroat, tedaj je aun koma vatajala a aedeža in očita joče šepetala i
—	Ne verjameš! misliš — šest deaet! Nc-e golobček 1 Rcanico čl ato tebi govorim. Oaamintrideaet let. Če pa še ne verjameš, boš pa verjel...
In vzela je knjižico in jo ponu jala moškemu.
—	Poglej, golobček t Tu ja vae ikpiaano. Knjižica ja od policija ne laže . ..
Petja »e je vzbudil v avojem skrivališču in, čuječ, je ležtl in sc ni g»nil. Nežen, mehak aver ček se je tresel pod njegovo roko suval z gobčkom v njegov obraz in migal s tenkočutnimi, dolgim* uhlji. Petja ae je potuhnil. On sedemletni, ja že vae vedel, vide ja vae in njegovo razmerje k oko lici je poatalo popolnoma enoatav no, kajti ono drugo, čisto in pre krasno, ki je nekje bilo, ae mu n prikazalo niti v sanjah.
In ko je poalušal klepetanja ma tere in neznani glas tujca, ja ve del, kaj bo aledilo, in edino boja zen, da ga opazi goat, je aillla, da jc Petja ležal nepremično in vča si mitUčno vztrepetal.
Tako ata se skrivsla oba — | trok in zajček — v hladnem vlaŠ nem kotu.
Včasih se jc posrečilo Aksin, nsvdušiti gosts, pijanega in do brodušnega in neizbirčno — po hotnega. Tedaj so navalili na njs gs in skušali iivleči iz preproste ža vse, kar je bilo mogoče.
Sešli so se vsi. čevljsr In Nsta lija sta se neopažena pridružila pirujoči dvojici, bila ata ljubezn -va z gostom, lokavoprisrčna, In kratkočasils sta g» « besedo in pogoščevel» * žgsnjem In pivom kupljenim z» njegov den»r.
Cevljsr se je vsedel k njemu fs milijsrno, g» trepljal po plečih trkal z njegovim kozarcem in u poljubov»! ž njim, ter odkrito-nrčno in z»upno tožil čez »vojo bolezen.
—	Sušico imam . . . prsv resno — je pr»vil, odpenjajoč ovratnik pri srsjci. — Doktor ml je rek«! Kri sem metal čez usta, zdaj >n je malo odleglo. Qbtrkal me je in dal joda, da se ž njim msžem. Je prav dobro mehčalo . . . Sem le vse porsbil, škoda. Da . . . treba bo umreti . . ,
Aksinja je sedela ne poetelji
SUvtBtka Naredil
UIUMVIJ*«* •. Mrli« 1804
Podporna Jednota
Iftkvrp. IT. Jwaij« 1»07. « v drUvi IlUnoU.
«LAVNI STANi 2IS74I SO. LAWNDALE AVK., CHICAGO, ILLINOIS.
lavršovalni ocjbor: t	UPRAVNI ODSEKI
Pr«ds«d»Jli Vi»M»l Cala bar,	Aa4raw Vidri«*. R. F. D. T,
Saa 103. J*ha*tawM, Pa., al. lajalb Mattliaw Tark, tajaik telaUkaaa ad4elbs BI*« Navak, |t. Masajalk Jaka Vagrlck, aradaik gla«Ua Jai« Zavarlalk, upravitelj Klatila Plllp Gadiaa.
POROTNI ODSEKi
Hay SI., Spriafflald. III., Martla
_____J A. Vldar, 1408 S. Hamtia A»a.,
Headartenrlll*, Pa., Jaka Gariak, 4»4
Jaka Uadarwaod. pra4aadalk, 407 W_______________
talaaalkar, Saa ITI, Sarbarlaa, Okla. Wf4 A. Vider. 1408 S. Haialia A«a. C kiča fa. III., Jaka Tarèalj. Baa Mr Hea4« W. Hay Si., Sprlagfleld, III.
ROLNIIKI ODSEKi OSREDNJE OKROEJEi Rla* Navak. pr*4««4alk, IMT M Sa. L*wa4ale Av., Cklaaga, III.
VZHODNO OKROtJKi Jaaak Asskraiie, Boa 186, Maaa. Rua. Pa.
Jaka Greéelj, 14SI I Popper Ave.. Clevelaa4, O. ZAPADNO OKROŽJE» Anion Sular, Bo« 104, Gre«», Kaa«.. «a JageeepeA Mas Mare, Boa 164, Boki. Mina., sa »everaaapaA Mika tuf al, S4SS S. Wiaekaaler St., Murray. Ulak.
Nadiorni odbori
Freak Zalla. pr«4«o4nik, SBSt W. Nik St.. Ckieage, III.. Freak Somrak, MIT Pretter Ave., Clevelead, O., William Siller, M04 Si. Clel* St., ClavalaaA Okie.
Združitveni odbori
Pro4«o4niki Freak Alei. 1184 Se. Crawfard Ave., Ckieage, III. Jeiko Ovea, S«Si W. I6tk St., Ckleeae, III. Jas. Skak, «404 Ortea Ct., Clevelaad, Okie. . VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kara, CSSS St. Clair Ave.. Cleveland, a POZOR I—JtereapeMleaee a gl. edkornlki. ki dalaja v slavnem urada, «o vril takale i
red««dnika «« na«lov«i
Pr«d«edaiitve S. N. P. J.
PREDAL ZA INFOEMAOIJB.
Riverdale — Zadnje čaae nismo prejeli nikak« veeti, ia katere bi mogli sklepati, kje »• nahaja dr. Lorenz. Unsko leto smo po ročali, da je ustanovil lastno kliniko v Newarku, N. J. Drugega naaiova ne vemo kakor tudi ne, če še vzdržuje klinike. Ako prej-aseaso e njem kako poročilo, bo mo priobčili, ker ao nam tndi drugi čitatelji atavili to vprašanje — Peadravt
raztrgani in umazani srsjci ter zvito in glupo hihitala
— Pa umri! Pri moji že ver Kam pe bi s teboj, sej si kakor coklja v k sAi 1 Norec ti kosmat rrknl, dokler še ni preposno. Bo že. doživeli smo , . . dovolj smo »« naživell. Pri moji v/rl! | Beht življenje, — kot trepeti ka Trčimo kaliti —
Čevljar je oprezno sledil kret* njem gosta, trdovratne je zasledoval njegovi poglede m če je zapazil kaj ugodnega, se je sklonil prsv blizu k njem«, in, aroč mu naravnoet v eči, ja govoril rfj mirnim in rečnim glaaom	1
VSA PISMA, kl sa aaaaiaJa aa petle si- Fl .
" laST-Sf Se. Lawadale Ava.. Cklea«e. III.
VSK ZADEVI BOLNI IKS PODPORE SE NASLOVE. BalaUke tej-elitva I. N. P. J., SSST-SS Se. Lawadalo Are., Cklaaga. III.
DBNARNB POllUATVE IN STVARI, ki te llisja al. iavrtvalaefe od kava la jednete vakle te eatlevei Tajalitva S. N. P. J., SSST-S» Se. Lewa-dal« Ave., Cklaaga, III.
VSK ZADEVE V ZVE I Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI ta aailljaja aa na «lov i BlageJaUtve S. N. P. J., SSST-SS Sa. Uwndele Are., Ckieage. III.
V	ta prllaška glada aaslavaaja v gl. lavrievalaam odboru «a aaj pelljeje Fraak Zalim, predtedalku aadaaraege adkare. ilger aatlev je agaraj.
V	ti prlalvl aa gl. paratal adsak sa aaj peliljeje aa aaslavi Jaka Uader* weed, 40T W. Hag Si., Sprlagfleld. III.
Vsi daplsl la drugI splet, aaaaaaila, oglati, aarašalaa la tplek vte kar la v aveal a gletUem jedaete. aaj te palllja aa aatlavi "Pratvela", MST-SS la. Levrmdale Ava., Cklaaga. III.
—	Mogoče, deklico želita! Mlado! To ae lahko zgodi ...
In, videč begajoč usmev na o->razu gosta, ja le fstsjaja, rekel kratko i
—	Nataljal -In ja odšel.
Za njim aa je opotekala Akai-nja, glupo hihitajoča in krčivia »e v aaml srajci.
Meato nje je oatala Natalja. Sedela je nepremična in ravna, a nerazrešljivim in hladnim obratom in akrlvnoatnlm pogledom, uatremljenlm nekam tja v daljavo.
A ko ae je moški aačel ž njo i-gratl, ae je naamehavala z okornim naamehom, povešala jo oči in monotono opominjala t
—	Denar, proaiml —
Rabindranath Tagore;
Kadar in zakaj.
Zakaj so te aolic v tvojih očah, dete moje! Kako okrutno od njih, da tc zmerom zmerjajo »a prašen niči
Onečedil si si pri pisanju prste in lica s črnilom — in zaradi tega ao ta nasvali umazanca!
O, tej I Ali bi si upali reči u maaanee ščipu, ker ai je pomazal obličje s črnilom!
Za vssko malenkost te karajo, dete moje. Pripravljeni so naju pogreiks zs prszen nič.
Kazpsrsl si si krilce pri igri — kaj, sarsdi tegs ts aovejo pored-neža!
O, fejl Kako bi nazivali jesen-sko jutro, smejoče se skozi rsz-<kapaue oblake! fNe brigaj se zs to, ksr ti pre-vijo, dete moje.
Kar cele litsnije delajo iz tvojih pregreh.
Vsakdo ve, kako rad imai slad* čice — ali te zato zovejo pohlepnega!
O, fejl Kako bi nazivali potem nas, ki t* ljubimo!
Taljanslu goflg.
Nekje dela (»otok mejo med Ju» goelavijo in Itslijo. Ob potoku stsažits ns eni strani naš, na drugi taljsnski vojsk. Nekoč nsš vo-jak vsled dolgega časa sečne ribe loviti. Tsljsn vidi in pravit
"Oštja, je prepovedano, boš na» še ribe polovil!"
"Jok, lovim samo jugoslovanske I" odvrne nsš vojak.
"Ksko ps jih epoznsš, da so jugoslovanske ia ne tsljsiiske!" vpreše polentsr.
"Je lehko a poznati, kajti ta-ljanake ribe imsjo vHike gofle, naše ps ne," se dobro odreže Ju goslovsn.
NAROČNIKI POZOR!
Znamenj« (July 1-1924) pomoni, dn vam naročnina potočo na U dan. Ponovita jo pravočasno, da vam lista na ustavimo. Ako lista na prajmata, ja mogoča vstav-|jaHf kar ni bU plačan. Ako ja val lUt plačan in t* n« prajmata, ja mogoča ustav ljen, Mlad napačnega naslova, pilite nam dopisnico in navadita stari in novi naslov. •
Naši sastopniki so Mi društveni tajniki in drugi sastopniki, pri katerih lahko plačata naročnino.
Naročnina sa celo leto je $8.00 in t:» pol leta pa $2.50. Člani S. N. P. J. plačajo ma pol leta $1.90 in sa celo leto $3.60.
Za mMto Chicago in Cicero sa leto $6.60, pol leta $9.26, za člane $6.30.
Za Evropo stane ia pol leta $4.00, u vse leto pa $6.00.
Tednik atane sa Evropo
$1.70. člani doplačajo urno 50c sa poštnino.
Naročnino lahko tudi sami . poli jate na naslovi
UPRAVNISTVO
"PROSVETA"
2667 So. Lawndale Ave.»
CHICAGO, ILL.
Paaja »veetoba :
Jurij Ntanovnik je prodejal Petru Broderju pae.
"Ali j» p*« zveet!" vprešuje Peter Jurija.
"ftevols. sevede." pravi Jurij, "pa še kako zvest je. Atirikrat sem ga že prodal, pa se je v krat sopet vrnil k am '
Potniki v stari kraj in •migrentje Is steregs krsjs polujts praka
EMIL lili MNRIIJ«
IIS— Ind Are, Near York
Denarnr a^lliatve - D«d-Urjik — liinarjlk. Hranilni oddvlok. Javni putartkl urail PlSlte sa Informacije,
DA SKUHAŠ DOBRO PIVO. PlSl PO NASE PRODUKTE.
laiame v selagt slad. krnel), sladkei In vse drag« polr«M#tne PotSaaita la se p«M*tfteJte. 4a le doma pri ae« tuianl vedao la na/kol)ai la m)—-
n#8reeertjam. slsd#i«ar|am la v prodajalne late m Ins 4ama primaren popu •( pri redjlk nereCtlik. Pilita pe infarmeelja ne t
FRANK OGLAR.
4401 Sap trla» Attsst, Cleveiead, O-
PROSVBTA
PONDELJEK, 4. AVGUSTA, 1924
Ivan Vuk:
MODRIZ.
(Velikoruska pravljica.)
"Idi," ji' zapoved al Bog svoje-niu angelu, ko rou je «vela jeza ua<J neposlušnostjo «'-lovek«-Adama polegla. "Mi v raj, iz kateremu sem izgnal človeka in naberi listja izpod d rev ena življenja. Po-M-jaj ga v zemljo, ki jo je obdelal Adam-človek v potu svojega obraza. Zakaj hočem mu olajšati kazni, s katero nem zadH njegovo neposlušnost."
lil /godilo M' je.	•
•
I/ posejanega listja, nabranega izpod dre vena življenja, ki raste v raju, to je tistega drevesa, ki bi dalo človeku neumrjočnoat, ako bi vgriznil v njegov sad prej, nego je k la verno bežal iz' raja, je vzrastlo žito. Vzradostil se ga je Adam-človck iu tudi Kva-žena ga je bila vesela. Zakaj sad spozna iija, od katerega sta jedla v raju, iu s tem grešila, jima je vzbudil tisto veselje. Bilo je žito senca Jie-umrjočnosti, bitje, ki pada, umira, a se vnovič obnavlja, srkajoče znoj človeka.
j'a tudi žito, bitje od drevesa Življenja, je rastlo in v svoji pri-prostosti, ki je enaka nevednosti, ogledovalo nebo nad seboj, vse modro in prekrasno, po katerem je korakalo toplo solnee. Vselej zvečer, predno je Žito, utrujeno od neprestanega gledanja, zatianilo Oči, je 4e želelo modremu nebu lahko noč. Iu ko so je ogrnilo s plaščem noči, še je mislilo nauj. Zakaj v t ust ih mislih je bila nejasna slika, kakor spomin, lepšega življenja nekje in nekoč, menda v tistih časih, ko še niso pihali ledeni vetrovi. Ko pavje sivi plašč oblakov zagrmil modro nebo in iz njih rosil dež žitu, da se napije, je vso hrepeneče čakal«} trenutka, da
se tiati sivi plašč oblakov odgrne zopet. Prosilo je svetlo solnee, naj kmalu zopet odgrne zagrinjalo, ki
zagrinja podnožje njegovega prestola.	„
In tislišalo je tiste prošnje svetlo solnee. Raztopilo je zagrinja-lo-oblake in modrina neba ae je gopft smehljala koprnečemu Žitu in solne« ga je zopet poljubljalo, da se je vse v hrepeuenju vzpe-njalo vedno višje in višje in — raatlo.
Ko je pognalo klasje, je nekega jutra razobesilo po njen vae polno majhuih duhtečib zastavic, J ki so mahajoč pozdravljale modro nebo, vabeč ga k svoji poroki, k svatbi, k veliki skrivnosti oploditve in neuinrjočnosti... ,
In ko se je zgodilo tisto kriv-nostuo, ko začetek novega "jaz" zunanja v nedrijah zorečega, o novem, enakem življenju, o pomladitvi, ko iz "jaza" poatane zopet "jaz", je glava klasja po-stsjala težka. Bližala se je ata-rost.
Pod nje težo je klonilo Žito svoje glave k tlom.
Veduo težje je bilo žitu dvigati svoje glave, da gleda v modro nebo. Zbiralo je svoje sile, vendar je čutilo, da se te aile manjšajo dan na dan in a strahom je pričakovalo trenotka, ko več ne bo moglo dvigniti glave-klasja in več ne bo videlo modrega neba.	~ In to je mučilo in žalostilo žito. In ko je prišlo tisto usodepol-no, da so se zrna v klasju napela iu se napolnila z neumrjočnostjo, žito ni moglo več dvigniti svojih glav. .Skr|vnost rojstva je rodila skrivnost življenja in ta skrivnost je sklanjala klasje k zemlji, prepojeni z znojem človeka, iz katere je črpalo krepčila in moč.
Neizmerno*hudo je postalo žitu v tisti uri. Čutilo je poljube soln-ea, slutilo je modrino neba nad seboj, a ono ga ne more videti.
Skrivnost življenja, ki spi v njem | "Pozdravljeno 1 Prišlo si k meni
mu brani to.
"Obsojeno sem," je pomislilo in ta misel je podila drugo, še močnejšo.,
" Zakaj t Za kateri greh in kdo ga je naredil, da trpim jaz T Na ljubo svojim otrokom naj do konca svojega življenja gledam samo zemljo, ki mi jč sieer zibelka-mat i, ki me hrani, ne more mi pa dati ničeaar od tietega, kar mi je dalo modro nebo, ko sem še ga zamoglo gledati. Kdo je, ki piše take zakone f
Bogu je postalo žal žitar poslušaje njegove tožbe. "Upravičene so," je rekel, "Nobenega greha nima na sebi, a vendar trpi, ker — je grešil človek, krona življenja. Kadi človeka ae je rodilo. Radi človeka mora tudi trpeti, zakaj, on mi je kljub trmoglavo-ati najdražji."
Nato se je že zamislil.
"Greh enega radi trpljenje mnogim," je rekel. "Da pa olajšam ta zakon, hočem tebi, žito, narediti veselje in olajšati trpljenje, ki ga nosiš radi človeka. Za kaj, tisti, ki trpi in ni utrjen v trpljenju, se razveseli pri najmanjši olajšavi." > Rekel je angelu:
"Idi in vzemi kos neba tam, kjer je najmodrejše. Razreši ga na majhne koščke. In ko bo žito zaspalo, razneČi tiste koščke neba med njega, da se razveseli zjutraj, ko vstane."
Angel je šel in zgodilo se je.
Ko je spet zasijalo solnee in je odprlo žito oči. In glej radost pre-veliko. Pred seboj jc zagledalo kakor nebo modre cvctlicc.ki so se mu smehljale in ga pozdravljale.
Zamajalo je Žito od radostnega ganulja težke glave-klasje v pozdrav.
"Pozdravljeno nebo, tako objokovano," je reklo in v tistih besedah je bila nepopisna radost.
JOSIP STRITAR:
SODNIKOVI.

(Dalje.)
•
Valentin Sodnik ni imel več za stanovanje, zato preporučeval je zdaj pri tein, zdaj pri oneui znancu; ali ko so odšli slednjič vsi na počitnice, bil je Čiato brez stanovanja, brez prenočišča v tujem mestu. Raztrgan, umazan in lačen se jo klatil po ulicah, toliko da ni prosil vbogajme; bil je pravi potepuh. To pa moramo vendar reči njemu na čast, da ni storil v svoji usjhujši stiski nikoli nič sramotnega. Prosil ni, š«> tvojih prijateljev ni nagovarjal nikoli; jemal je samo, kar so mu sami dajali, iu to vselej s pristavkom, da jim povrne, kadar bo inogel.
Slednjič ga primejo /a potepuha; ker sc ni mogel izkazati, kje stanuje in o čem živi, pošljejo ua. kakor ne pošiljajo taki ljudje, v domovino.
In tako je Ii žal nekdaj bogatega Sodnika sin \ si nu, kukor berač. ua domu svojega očrta, ka teregn nesreče je bil tudi on nemalo kriv. V svojem ponižanju je hlugroMil hlapen, ki je hodil brezskrbno z\i/gajo po dvorišču.
Mali je imela težko nalogo, povedati svojemu možu. da je nin doma. To je storila že takoj dnini dan popoldne; kar lilora bili. bolje da je prej. Andrej ni rinil besede, ko je slišal lo žalostno no-vieo. Ali ko mu nekoliko potem pripelji» sina, obrne »e mož ua stran; zdaj ¿r le je sponal vso veli-kost svoje nesreče.
XV.
Kakor m- polasti nearivnegu na smrt obsojenega človeka, ko je sodba potrjena, neko brezču-t je. da nc vru ne boji in n< upa, tiiko jm Soditi k mirno <*akal dneva, ko se um razruši nekdaj tako veličastiio iu trdno poslopje njegovega blagostanja. Vendar ta dan ni prišel tako hitro, kakor se je nadejal on in njegovi zuauel. Ljubezen do njegove hčere, ali usmiljenje do nesrečnega moža iu njego\c družine ali pa oboje skupaj, ui dalo lire-/arju miru. Dani je bil Sodnik tako prevzetno m osorno /«vrnil njegovo hlatto ponudbo, je Anton vendar ukrepal iu ugibal, kako bi bilo |M»magali luo/u hrt * njegovega pr i\oljrilja, 1>ro1i njegovi i olji. Iu res jr, aeka.i / obrt i in dobro Iteaedo, nekaj pa tudi z gotovim denarjem, dosegel \saj toliko da je utvar urkako ob\i»cla
Tiho in f.aloatno j>■ tuli» sedaj \ s«> pri Hod-nikoult; nihče ne skoraj lil upal na xlas govoriti, kakor da bi imeli mrliča v hiši Itn / hla|H-a in de-kle so bdi. druiina jr delala nama kolikor je kdo uioyr| Sodnik nam in Valentin sta opravljala |*o-irebna hlapčevska dela Posebno lahtstno je bilo videti Andrejčka in Zalko. uboga otroka, prej tako ¿ha iu teaela. sta ne planila /daj v »a pobita m |N»parjens |*o hiši, |mi dt<>rtfcti m (,«, vrtu. Vi-drla iu t ulila nta. da je zdaj \s« i/|tn menjruo. a vedela nista, kaka in zakaj Andrej je svojega mlajšega sinka poaebito rad imel: prej «i g« je vrčkrat s. de |maadil na kolena ter •«• malo poigral i njim i /daj ga ni pogledal še prav ne|iri ljud« n je bi| ž njim. tako da je mater Imlrlo. ali •rekla mu vendar niteaar Zato g« j,. Andrejeek tudi ogibal. Vendar skrb mu m dala pokoja Ker mu tu hotela mati aičenar povedali, ojunačl so neki dan ter gre nora*nost k očrtu, naj že bo ko« hoče. Andrej je ravno nekaj pri kolih popravljal, ko ntopl de/tk preden j trr ga nagovori t
"Mati pravijo, da ni* n« vedo; jas |ts ua, «la vedo. miomi povedati ml nočejo; ««lo «prsšsM v as, O^e Zakaj j« zdaj t »e tak« čuda« prt nas t atakaj ata «i taka lalostai. ače(" a
"Kaj to tebe akrbi?" zavrne ga oče osorno. AH deček se ne da oplašiti; pogumno vpraša dalje:
"Ali je res, oče, kakor mi je dejal sosedov Francek, da nam bo vse prodanof Jelite, da ni reat"
Na te besede zavihti Hodnik ves razkačen
kladivo, ki ga je imel v roki, nad svojim sinom, rekoč:
"Poberi se mi izpred oči, spaka, če no .. . t'* Tako srditega Andrejček še nikdar ni videl svojega očeta; prestrašen odskoči nekoliko v stran, da bi ga ne zadela srdita očeta roka; potem obstoji, nič ne reče, a tako žalostno, tako milo pogleda svojega oeeta, da se temu srce stopi. Urno skoči k njemu, privzdigne ga od tal, stisne ga ua prsi, poljubi mu Čelo, potem ga izpusti na tla in naglo odide. Vse to se tako hitro vršilo, da se je deček izprevidcl, da jc oče nesrečen, jako nesrečen t
Neko popoldne proti večeru je bil Andrej sam na vrtu; na klopi pod drevesom je sedel iu premišljal svoj žalostni stan. Čudno se je pač njemu samemu zdelo, kako je to, da stvar še tako dolgo visi; zdaj še le mu jo stopilo jasno pred oči vprašanje kakor nikdar poprej: Kaj bo z ženo in otroci? Nase ni mislil. Hudo mu je bilo pri srcu; zdaj je bil pripravljen storiti vse, kar bi mu bil kdo svetoval, da bi odvrnil skrajno nesrečo od svoje družine; že sc je bil skoraj sprijaznil z mislijo, da bi stopil pred zaničevanega Brezarja ter ga prosil: Pomagaj, ako moreš! V tem trenutku je naravna ljubezen do družine premagovala prirojeno mu prevzetnost in trdovratnost — v tem trenutku; a kdo bi bil porok, da se mož, ko vstane in nastopi svojo trnjevo pot, ne premisli in ne pade zopet nazaj v svojo staro trdosrČnost in svo-jeglavnost. *
Te težavne poti mu ni bilo treba. Ko je tako zamišljen sedel, približa se mu nekdo kakor tat s tihimi koraki. Bil je Nosan. Ko ga Hodnik nejevoljno pogleda, zapazi, da je človek nekako iz-premenjen. Zadnje dni je hodil silno zanemarjen, kakor človek, ki se mu slabo godi; zdaj jo imel vso novo obleko in zadovoljnost mu je sijala a obraza.
"Kaj iščeš tod!" ogovori ga Hodnik precej osorno. •
"Nie ne itfem," odgovori mu Nosan z nekako xamniklim glasom, kakor da bi ne imel prav dobre vesli. "Nekaj bi rad govoril s tabo, tebi na korbt, ako Ik>4 pameten; ali tukaj ne gre; vstani, pojdi va v tvojo sobo; stvar ni, da bi jo vsak sliial."
"Kar je poštenega, lahko vsak človek sliši." "Pameten bodi, Andrej, drugače ne morem govoriti s teboj."
"Jas |m pravim, povej mi tukaj, kar imaš; Če nočeš, pa |Hijdi, odkod si prišel j jas te nisem klical."
Ko je Noaan videl, da moša ni premakniti a meata. začne ogledavati kraj. ali ni nobenega elo-veka blisu. Ko se je prepričal, da sta nama, •« obrne k Sodniku, rekoči
"Vidiš, da iiiaetn napačen človek. Hodnik f Dobro se mi godi, kar lahko vkliš. vendar nisem I »osa bil svojih starih prijateljev; če imam jas, naj imajo tudi drugi; posebno p« ti, četudi ai v .-asi ravnal t mano malo neprijazno; ali to bodi v a« pozabljeno.'*
"Kaj šeljustaš!" aeš« mu Hodnik nevoljao v beaedo i "povej hitro in na kratko, kar hočeš; aaj dobrega tako ni* ne bo "
"Dobrega, dobrega, če boš parnefn. Andrej V Nato se «trr M- enkrat plaho okoli, pote« po tegae nekaj It nedrija ter pokale Sodaiku t "Ali pozna* 4e to podobo?"
'Dalji
ker sem hrepenelo za teboj I
In glej nič več ni bil dolgčas žitu in rjava zemlja-mati se mu je naekrat pokazala lepa in prijetna.
Od tistega dne so koščki neba-
modriž zabavali žito po dnevu,
uspavali ga ua večer, šepetajoč
mu pravljice, budili ga zjutraj.
Žito je ljubilo te cvetlice kakor
nekoč nebo in sc sklanjalo vae
nižje iu nižje k njim . . . e
Bilo pa je, ko je človek zagledal modriž med žitom, da je postal silno nevoljen.
"Glej," se je obrnil k Ženi. "Lepo, brez plevela je bilo 4ito do včeraj. Nocoj pa, ko sva spala je moral nekdo, ki nama je sov-vražnik, posejati ta plevel."
Žena jc stopila med žito in utrgala modriž. Ko ga je ponjuhala, je rekla:
"Ne diše sicer te svetliee, vendar je njih barva prijetna."
"Zlo nam jc hotel sovražnik naš," je rekel človek in jeza je bila v njem.
"In vendar sem jih vesela," je odvrnila žena in pripela modriž na svoja nodrija. "Naj se jezi tisti, ki nam je hotel s tem zlo."
Bog pa, čuvši te besede Adama-eloveka in žene-Kvc, je namršil obrvi:
"Kdo jc tako pokvaril človeka? ... Majhna ugodnost drugim, smatra on za sovraštvo k njemu
in vzbuja v njem nevoljo in srd ?! Ko je živel v raju, ni bilo upora v njam, ne zasmeha v njegovi
ženi ... /
Od nekod sc je slišal pritajen škodoželjen smeh . . .
RAZNO.
Ne e«diW na kamenitih klopeh!
— Sedenje na kamenitih klopeh je nevarno, zlasti za starejše osebe, ki se lahko prehlade v spodnje telo in povzroča ženskam bolezni. Marsikdo si je nakopal revmati-zem,.ker je posedal na mrzlem ka-menu. Človeku se zdi zlasti poleti prijetno, hladiti sc na hladnem sedežu, a posledice navadno ne izostanejo. To so uvideli že povsod in kamenite klopi izginjajo. Ako že moraš sesti na kameu, podloži ai desko ali papirja ali debel robec. Na izprehod jemlji a seboj vedno kakšno reč, da ti ne bo treba počivati na mrzlih klopeh ali celo vlažnih tleh. Doma pa ne se-'di na blazinah, ki so kvarne za ereva, nego ne lesenem ali spletenem stolu. Kdor se razvaja z mehkim sedežem, ga boli sedenje na vsakem stolu. Naj si podlaga lepenko ali klobučevino, nikakor pa ne blazine.
Prepovedano vedeževanje na Dunaju. Dunajska policija jc izdala odnedbo, s katero strogo za-branjuje vsako vedeževanje na podlagi črt na dlani, črne kave in na astroloških podatkih. H tem je napravila konec številnim sleparjem in goljufom obojega spo la, ki no kradli ljudem denar \ različnimi prorokbami na podlagi igralnih kart, zvezd in sesedka črne kave. Seveda ostane vprašanje, če se bo odredba popolnoma obnesla, odprta vedelevalaka obrt je sicer prepovedana, sleparji pa bodo pod rokor najbrž goljufali dalje.
Modernizacija turške prestoli
oe. Nova turška prestolica Ango-ra je kakor znano *elo primitivno mesto, ki ne nudi prav nobenega komforta. Mesto nima modernih nlie, ne elektrike, niti hiš, ki bi odgovarjale zahtevam našega Časa. Turška vlada je radi tega oddala dela za modernizacijo mesta neki ameriški družbi, ki aa je obvezala, da turško pre-stolieo doeela preuredi. Najprej se bodo zabele graditi hiše. potem dobi mesto elektriko in vodovod, j Ceste ae IkrIo gradile sproti. Radi 1 sedanje zaostalosti Angore se namreč tujci in miličniki v megtu | skorajda ne morejo nastaniti ter »tanujejo ua prehodu skozi Ango-ro ali na obisku mesta vedno v
ž njimi diplomatično delovanje vlade ali pa uničuje narodni kredit v inozemstvu, ga mora pre-fekt opomniti. Dalje ne sme čaao-pis ljudstva "razburjati", ne sme motiti javnega miru in reda, ne sme oznanjati razrednega aovraš-tva, skratka, časopis mora pisati to, da prija Mussoliniju in odgovarja njegovim nasilstvom. Čuvarji političnega časopiaja so politična oblast va, ao Mussolinijo>ri policaji. Tisti policaji, ki so izko-vali Matteottijev umor. Po tem famoznem dekretu sme policija konfiscirati vsak opozicionalni časopis, kajti Musaolinijev dekret je prožen in vsako notico lahko amatra policija za tako, da se kvari z njo kredit fašizma.
Deževanje rib.
potovalni ZASTOPNIKI ust peobveto
'Naša člauica, Mrs. chri«| Omahne, je na potovanju ^ Pr os veta in Književno unme< južnem delu države lliuois, pol pa gre v državo Kansab!| bode obiskala naše star? nai nike in ob enim tudi druge ri ke in elane, da se naroče na Proveta i| naroče na* knj Apeliramo, da ji gredo rojaki člani#na roke, ter pomagaj* agitaciji ,kar je v korist za li«
Nas sobrat, Jernej Kokelj, tuje v državi Pennsylvsaijj obiskuje naročnike, ter rojak« člane za naročnino na li*t t 'sveta.
Naš sobrat, Anton Jankovieh, hira naročnino v Clevelsndu okolici in isto dela A. J. Aledi časa do časa.
Marsikdo bo zmajal z glavo, ko bo prečital ta naalov. Toda stvar je resna, in vsak prirodopiaec bo vadel, da zgodovina omenja sluča je, ko so deževale ribe.
Seveda je vprašanje, da-li ac ribe v resnici deževale, popolnoma umestno. In čc so deževale,
»
kako naj si razlagamo ta nenavadni naravni pojav.
Najstarejši slučaj, ki ga omenja zgodovina^ aega v konec drugega stoletja po Krietovem rojstvu. Naslednji slučaj pa se je zgodil šele 1666. Kroniki iz leta 1698. poroča namreč, da je na nekem pašniku v okolici Kenta padla z neba velika množica rib "med silno nevihto, med gromom in dežjem. Ribe so težale raztresene po tleh v velijsi množini iu nešteto ljudi jih je opazilo.
Drug slučaj deževanja rib je zabeležen v letu 1771, V Cothusu v Nemčiji je takrat divjala silna nevihta, med katero so padale na zemljo, ribe, dolge 12 do 15 centi, metrov. Poročilo pristavlja, da so ribe dospele na suho najbrž vsled tega, ker je reka prestopila bregove.	. »
Toda ta razlaga nikakor ne zadostuje pri deževanju rib, ki se je zgodilo o priliki hudega dežja v letu 1809. Ribe so takrat padale z neba v okolici Pondicheryja na korakajočo vojaško četo. Mnogo ao jih vojaki našli celo na svojih kapah: vse so bile mrtve, toda kakor so se takoj prepričali, dobre in užitne.
Najnovejši slučaj, ki ga poznamo, se je zgodil 24. avgusts 1918, leta na Angleškem. Na proi štoru, dolgem kakih 50 in širokem 25 metrov, so med silnim dežjem padale ribe z neba in bilo je prisotnih mnogo ljudi, ki so videli, da so ribe res padale z neba; našli so jih potem na strehah in v sodih, kamor se je odtekala dcžnica s streh. Ta nenavadni dež je trajal dobršnih deset minut, in po končanem dežju so našteli malih, 7 do 8 centimetrov velikih rib nekaj stotin.
Kje žive te vrste "dežujočih rib"? V morju, med peskom, ki ga oseka razkrije; velike množine so jih opazili tudi, ko ao' plavale ob obrežju, v mali globini pod morsko gladino. Kraj, o katerem smo govorili, pa leži kakih 400 metrov oddaljen od morja. Verje-; t no je celo, da so ribe, ki so padale med dežjem na tla, prišle iz morja iz razdalje kakih 800 metrov.
Stvar si je mogoče razlagati z morsko troinbo (Meerhose), ki vsrka pesek, vodo in male ribice, in potegne vse skupaj seboj, fiko-da le, da nobena izmed navzočih o j seb tega ni opazila. A kljub temu je ta razlaga edino verjetna, ker j vae osebe, ki so takrat naile ribe na sukem, trde, da so ribe padale izpod neba. Tudi razmeroma majhna dimenzija prostora, za gornjo! razlago. Vse ribe so bile mrtve, uekatere že celo otrple.
Neverjetno se aliii morda, da vzdigne morska tromba ribe v zrak; toda zgodilo se je že, da je vtdignila tudi dosti večje pred-j mete a seboj in jih vrgla več sto metrov daleč na tla.
Kaj je prav za prav morska i
V državi Virginiji in Mary du, ter pozneje tudi v Peunty ni ji bode obiskal naročnike in jako za naročnino naš «ol Frank Ahlin.
Upravništvo toplo prporoča zastopnike rojakom in članom jim pomagajo pri agitaciji.
Pilip Oodina, upravit
[
| vagonih na poataji. kar seveda tromba? Zračni vrtinfe, ki ga i-| bas ne dviga ugleda turškega gla- m*i° mornarji pogosto priliko o-| vnega inenta pr. d svetom.	pazovati. Razširja se v obliki ver-
Muaaoltnijeva tlako vaa ivobo- likalnega stebra, ki vsrkava na da. — Po Mattrottijevem umoru ««'j« '®do ter jo dvigne navpič-je dobil Musaolini sopet nekoliko 00 pogoe'« do višine oblakov, "ape \ Videč, da lell v opoziei-! Tromba ae giblje a precejšnjo ona In. m čaeapisja velika nevar hitrostjo s 30 do 50 km na uro, a| ao«t ra fašistovako strahovlado, vobč« ne dospe dalee: vrtinec je it<UI Musaolini 11 uredim o ti- kmalu poaeha in voda, ki jo je nku. ki je nov dokument Italijan- poprej vsrkal In dvighil seboj v j •kega fašizma. Da rajamo Mus- zračne višine, vsrkal in dvigail j solini tiskovno svobodo, je odre- seboj v zračna višine, pade aefiet | dih Odgovorni urednik mora bi- na semljo in I njo tudi bitja, ki li ali ravnatelj lista ali pa eden jlk je vrtinec i vodo vred poteg-zlav nih urednikov. Kdor pa je bil ni! seboj.
le dvakrat nbnojen po tiskovnem4 Deževanje rib j« dokaj redek zakona, ne more biti odgovorni u , naravni pojav, najbolj verjeta rednik. Ce pa objavlja časopis razlaga zanj p« ja morska trom-l"tendfurgozac ' sesti m kvari. ba.
Ševerov.i jdravild vzídr/ujé|( zdravje v družinah.
ZA SLABO PREBAV(
pomanjkanje teka ter aploin« ealabeloet,' vzemite
SEVERA'S BALZOL.
Sploina tonlka aa moška i ftonake.
Pomaga naravi a tem da
lodec in j«tra bodo pričela avojim normalnim poslovi jam in prebava bo zopet stala redna.
Cena SO In M Matov.
Vprašajte svqjaga Iskarnsjjs.
V. r SLVIRA co. CEDAR HAPIDS, iowa '
KNJIGE!
KNJIŽEVNE KATICI 8. N. P. J.
Književna matica Sloven ake narodne podporne jed note je izdala in ima v « logi sledeče knjige:
Pater Malaventura. Spii Zvonko A. Novak. Izvini povest iz življenja ameriški» frančiškanov. Z izvirnim slikami, katere je izdeli Stanko Žele. Fina trds v« ba. Cena s poštnino vrK $1.50.
Slovenako-angleika §1«'
nica. Dodatek raznih ko«»1 nih informacij. K:ns tr-1" vezba. Cena $2.00 s pošto"» vred.
Jlmmie Higgin» Spi*l Upton Sinclair, poslovenil
..... \t..uk Povest iz i"»
van Molek. Povest « nja ameriškega proletsnj» ta za časa velike vojne. Tr da vezba. Cena *1-W • P*' nino vred.
Zajedalci. Spisal Ivan M* lek. Povest iz doslej .krt'« ga kosa fjvljenja slovenj delsvcev v Amenk. Tr vezba. Cena $1.75 • V*™» vred.
Zakon biogenezije Spi-Howard J. Moore, nil J. M. Zelo podačna ks; ga. ki tolmači mnoge sstaf n. zakone in p^kazuje k-i ae splošni razvoj^ pri posamezniku
duševno. 8 sHks. J«* vezba. Cen. $1-* • HtDl,, vred.
Zadnji dve knjig» šeni akupaj.
dolsrje
r.sro-
iS tH
NaroČbe, s kauri» f > alati denar, spre/1®'
ima u. U«**
(Rrieuro I>>
vel tke vojss ■atšdl*