Predpisaoo alSfpridelano fNekaj besed k ..Novemu naftinu rekviriranja žita.") Šmarjeta 0. P., 11. marca. Kakor znajio, bo se po novem, v Gradcu sklenJenem in iznajdenem nafiinu žitnega rekvirirarija morala rsaka obfinp zavezati, oddati gotovo, določeno množino žita in clrugih pridelkov v enlcratTii odda;j>. To zavezo bo morala vsaka občina podpisiti že pr»cej 8asa pred Žetvijo. menda ž« m»seca rnftjinika. Ko ^ra litnl ta ,,izborni" ntrr nagin rckrriraBj«, sn* 9« atlrDt-t spomnn »a prtcorer: N» proAtfa\ raedvedove kož€, dokler še medved tiči v brlogu! Da bi brlo tako rekviriranje gotovo dobro, ako bi se žit* ne oddaje praviSno predpisale, smo fiitaJi že pred teni v ,,Slov. Gospodarju." Ne vem pa, kako si ljudje v Gradcu domjnevajo taki načifi rekviriranja brez pravih podlag izvesti pravično? Prerokov, ki bi žo pred žetvijo znali eeniti mr.ožino pridelkov, žalibog nimamo ne zgoraj in ne pri naa. Popobioma itapačno pa je, vzeti za podlago rekviriranja lanske popise obdelanih zemljišč; saj so vendar isti v pratežni večini napaCni, kajti: 1. Popisovanje se ni pravočasno začelo. 2. Raz-* l)>ni pripomofiki kakor: parcelni zapisniki, mape ». t. d., ki so jih politične oblasti dale na razpolago, v mnogih slučajih niso odgovarjali resnici, k«r so bili ali zastareli ali nepopravljeni itd. Že ti dve napaki sami, ne da bi jih naštevali še veC, sta že ob pričeth-u vsega dela dali sklepati na neuspeh lanskega zemljiškega popisovanja, kar se je tudi y resnici pozneie pokazalo. Zato s« yri bodočib rekvizicjjah ni mogože poslužiti podatkov lanskega popisovanja. Še bolj napačno bi pa bdlo, iskati in meriti njivt 1« po^ mapi, kjer so paŠ risane, v resnici jih pa menda ni. Vse to govori, da je nameravani način žitne«n rokvjriranja le lepa, ne preveč dela zahtevajoc.i rms&i, a nje izoeljava pa dooela napa6na in nemogoča. Zalo tembolj upamo in želimo, da se ta graška iinajdba še pravočasno ovrŽe^ •f Ce pa hocemo, oziroma hočejo oblasti, res biti natančne, se mora graditi vse predpisovanje žitnih dajatev na resnični in rjravični podlegi. To pa je edino mogoče po onem koraku, ki sn ga }e »aredil» sicer že lani, vendar v naglici in brezumnosti. Ta korak je: 1. Dobro pripravljeno, pra^^ocasno začeto ln razumno iz^eljano popism-aBJe obdelanih zemliigč, 2. C^nitev žetve po uspehu sehre. 3. Izražunaiii« po\prefine množine dobljenin (izmlaftenih) pride!ko'r. K prverau delu spadajo: od oblasti praTilno izvršeni pomožni spisi, vešfi in natančen puPisoralec,. iev posebno &e — pri popisova iju vsakega pednja svoje zemlje navzoCi kmet. K cenihi žetve je potrebr.o: vsakoŽasiio opazovanje uspevanja in raavijlanja setve (z deželani in ne z mešdani!), nadalje strokornjaška razdelitev poljan v razESno rodio^tne otoBge. Povprečno množino dobljenih pricBelkov bi izračunib: z upoštevanjfim različno plodonognih in razredovanih okolišev ter pbskiišne mlatih'e ali kopatve (krompir!) jn sicer: v nizkih, višjih in najvigjih, in-nato v pri- in odsolnčnih, potem v ilovnatih. poSSenih ifd. legan ene občine. NaTZOc uaj bo spct zastopnik oblasti (zet^ni komisar) in kmet sam. Niti misliti ni, da po tej poti moranso ravno brezpogrešno najti številčro do pičice prava podatke; kaj takega sploh ni mogoce in to že ve fanef ^m. Vseeno smo ^a našemu cilju najbližje, go!o\o pa bliž.ie kot po vsalcem drugera nafiinu rekririranla, kar nam naj bo vedno pred očmi. Fes. da je laVo -popisovanje izredno jširso in drago, a to le prvifi, in ne ve5 tako prJhodn,i}a leta. \n še ne bodo hitro izgtibila madeža =- rekvirrcanje, vendar bomo že imeli takrat pravo osdoto aa o'diaer|en;e žitnih dajatev. Ce pa se te osnove ne lctimo, hodo najn vsako leto hofeli iznajii nove relcviareijske naSine; srvj živimo v času, ko prenapeti dtthorr rova,fo vedno Je po prenovitvah ter vse staro, abopraT boljše, odstraniujejo, dokler po (Mgem ?asu n» gridejo spet nazaj na staro. Tndi tu se po'di 1^-akor pri — modl. Potemtakem bomo spet cez pol leta laliko držali vojaškim komisijain V5?aTvS vrata, oiiprta in se uHanjali dbbri ali slabi volji i«r osebn m nazorom refrTiziforjeT. S pomoC.fo tako pravičcega in razumnep* popisovanja obdelovanih in dobljenih priclelVor bo se lažje ugodilo oblash-«;nim zalitevairn, ki se bodp morale ramafi po izidn tega popisovajija. Ugoffilo ho «e pa tucfi, 8e že ne rsera, gotovo pa vedini kmetovaleev. — NajviSji namen vsega tega pa naj bo, -rzbudifi t Innetn spet — tekom vojne toiikolcrat fedieno veseljs tlo gospotlaraiTa in dela. j\L V«