M \ m**«' MR SKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINGS DAILY NEWSPAPER n CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 28, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLV1. lmS$tm iNemci se zdaj umičejo izpred Neaplja Kot ———- —--- i^eColao'J!naj10 družin Angleži so potopili Nemcem 10 ladij pri Korziki. Ame rikanci dajejo Nemcem popra na višinah okrog Neaplja. Angleži hite proti Foggiji. ignflj ,.n ?upanJ'a, da se bodo Haga] w,JaS,dni- Tuai če bo MmZZ "! dl'UŽinskih %eSu -V' Januarja, pa v 4 k' DOHH ° d0V0lj veči'ne> Nekateri I predsednikov veto. Ni bodo zdaj S Predl0^m- da ein ah Pa da <>s; v ° ^ščobo. Vta - V J i»WZ dustTija se tru-SonLSV.°j. Program za cije. Industri- »ima "I administracij0 glel .ZadovolJ'ivega pro- i Borili se bodo zaht maksimalnim ce-evajo denarno od- svilenih nogavic "ne bodo več pobirali Urad za vojno produkcijo naznanja, da od četrtka naprej ne bo več pobiral obnošenih svilenih nogavic. Apel na ženstvo, '^docentom Uaj stare nogavice, ki jih edinoli - -J - na žitne cene. , Produkcijo bi e°be * abne kuhinjske za v°3no industrijo. gospodinje za e s tem, da jim pointih" za Produk, ^l^Cl000'000 avtnih ko izgotoviti armada zasedla Foggijo, ki je največje letališče v južni Italiji. Od tukaj bodo lahko zavezniške zračne armade napadale nemške pozicije na Balkanu in drugod. LONDON — Radio poroča, da je odšel jugoslovanski kralj Peter s svojim vladnim kabinetom v Egipt. Diplomatski viri sodijo, da je to znamenje, da bodo zavezniki vsak čas udarili na Balkan in da upa kralj Peter v kratkem dospeti v Jugoslavijo. S io to J6- tvo in mo-Nl0 £ Popravljena z de- mašinerijo_ Del V 7 Proti temu, da bi % ustrija grad ^ddeirkotv-da- ^-^trne največ na K 6;; Ti Padlo. Zlasti, »V,b°voi, r0pi kopana 1Atrija po- obse- S Japonsko bo t j" P°trebnih sil K eo"P afali farmar-viSniti da W Jim bi- ' 1 Cene-ali Pa bi potrebuje armada radi svile, se je tako dobro obnesel, da po-p o l n o m a zadovolji potrebo. Ženske so darovale v ta namen nič manj kot 46,000,000 parov nogavic. Toda vlada še nadalje apelira za oddajanje kositrenih ška-tclj, starega železa, papirja, zlasti pa kuhinjske maščobe. -o- Stettinus je prišel v državno tajništvo Washingto n.—Predsednik Roosevelt je imenoval na mesto odstoplega državnega podtajni-ka, Sumner Wellesa, Edwarda Stettinusa, ki je star komaj 42 let. Stettinus je dozdaj nadzoroval posojilno-dajatveni sklad, iz katerega so dobili zavezniki že na bilijone dolarjev pomoči. -o- Predor v Alpah je še vedno zaprt New York.—Radio je danes poročal, da je 81/2 milj dolg predor, ki veže Francijo z Italijo, še vedno zaprt za promet Predor so Italijani razstrelili kmalu potem, ko je bilo naznanjeno premirje z zavezniki. -o- Seja podr. št. 2 JPO-SS Nocoj ob osmih bo redna seja vseh zastopnikov in zastopnic lokalnega odbora št. 2 JPO-SS v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. Prošeni so vsi zastopniki in zastopnice, da se gotovo udeleže te važne seje, ki bo najbrže zadnja pred našo prireditvijo, ki se vrši 17 oktobra. V bolnišnico V bolnišnico sv. Aleša je bil odpeljan John Cerar iz 5819 Bonna Ave. Podvreči se je moral operaciji. Nahaja se v sobi 202 in obiski so dovoljeni. ko v nemške pozicije na višinah okrog Neaplja ter okupirala mesto Cassano, 50 milj vzhodno Od Neaplja. Posledica tega sunka Ameri-knacev je bila, da so se začeli Nemci umikati v tem sektorju in samo zadnje straže nudijo nekaj odpcra. V istem času pa drvi osma angleška armada ob vzhodni obali Italije proti važnem vojaškem letališču Foggia, do katerega imajo samo še 22 milj. Nemci priznavajo, da se armada pri Neaplj u umiče, da pa ta umik ne nadlegujejo sovražniki. Angleži prodirajo proti severu tudi v sredini južne Italije. Tako se zdaj razteza zavezniška fronta preko vse Italije in sicer od Salerna na zapadnem obrežju do Jadranskega morja. Obe, ameriška in angleška armada sta zdaj v poziciji, da fronto lahko okreneta proti zapadu in proti Neaplju. Dejstvo, da je nemški topniški ogenj nekoliko ponehal, je znamenje, da se Nemci umičejo in Amerikanci so začeli takoj pritiskati za njimi. Francosko vrhovno poveljstvo naznanja, da je vrglo proti Nemcem maroške Goums, ki so bili strah nacijev še v Tuniziji. Francoske in ameriške čete so na Korziki prodrle že na sedem1 milj do pristanišča Bastia, kjer j se skušajo Nemci vkrcati na ladje in bežati v Italijo ali v Francijo. Zavezniki tudi poročajo, da so dobili v Italiji v roke 224 nemških letal na šestih letališčih. Večina teh letal je popolnoma nepoškodovanih in uporabnih. Nemci so se tako naglo umaknili, da niso utegnili vzeti s seboj ta letala. -o- Euclid bo v nedeljo odprl gasilno postajo Mesto Euclid bo v nedeljo popoldne izročilo prometu novo gasilsko postajo na Euclid Ave. in 221. cesta. Mnogo častnih gostov je bilo povabljenih iz Washingtona, Chicaga in od drugod. Postaja je stala $50,-000 in kot sporoča župan Kenneth J. Simms, je že popolnoma plačana. O pok. Joseph Dolencu V zahvali za pokojnim Pečenka za Zahvalni dan se obeta Harrisburg, Pa. — V državi Pennsylvaniji rede letos več puranov za Zahvalni dan kot so jih še kdaj v zgodovini. Samo na državnih farmah pitajo več kot en milijon "turkitov." Toda armada ima prednost za nakup puranov do 2. oktobra. Nakupila bo do 10,000,000 funtov tega mesay toda kupila jih bo samo na večjih farmah, dočim pusti manjše farme za civilno prebivalstvo. Poljedelski oddelek pravi, da bo na Zahvalni dan dovolj puranove pečenke za vsakega. A. GRDINA JE KAZAL LEPE SLIKE Slikovna predstava pod av-spicijo dr. Sv. Reš. Telesa pri sv. Lovrencu zadnjo nedeljo, je bila velik uspeh. Mr. Grdina je pokazal zelo zanimive slike in publika je bila zadovoljna. Kljub majhni vstopnini, znaša čisti prebitek predstave nad $70, kar bo društvo izročilo Rdečemu križu. To društvo je tudi kupico za $1,000 vojnih obveznic, za kar mu gre vsa čest. Mnogo so članice tudi pomagale za župnijsko pomožno ^akcijo in upamo, da bodo še. V bolnišnici Mrs. Frances Ponikvar iz 927 Maud Ave. se nahaja v Glen-ville bolnišnici. Obiski so dovoljeni. Jugoslovanski gerilci so okupirali nadaljna štiri mesta New York. — Radio iz Švice je včeraj poročal, da dobivajo jugoslovanski domoljubi vedno tesnejši oprijem na mestih Split in Sušak ter da so vzeli Nemcem v srditem boju štiri nadaljna mesta v okolici Ljubljane. Švicarski radio poroča, da se vrše med Jugoslovani in Nemci vroči boji za posest deželne ceste Trst-Pulj. Iz črne gore se poroča, da so partizani očistili osvobojene kraje ter razorožili večje število Italijanov. Poroča se tudi o vročih bojih v Grčiji, katero so zasedli Bolgari. Iz Kaira se poroča, da so se grške čete izkrcale obenem z angleškimi na otoku Samos. Angleški radio je pa poročal, da so Italijani napadli nemške komunikacije na prelazu Brenner. Premogarji v Illinoisu dobijo povišanje Washington. — Unija premo-garjev in zveza premogovnih družb v državi Illinois sta se sporazumeli ter podpisali pogodbo, glasom katere bodo dobili premogarji $1.75 pribolj-ška na dan. Kanadčani imajo zopet \ahko dvoje hlač Ottawa. — Urad za kontrolo cen naznanja, da si naroči lahko vsak moški en par ekstra hlač, ako to želi, kadar kupuje novo obleko. Seveda, to pa le v slučaju, če jih ima trgovec v zalogi. Naši vojaki Daleč tam s pacifičnih otokov se je oglasil Sgt. John M. Bandi svojim staršem Mr. in Mrs. Lawrence Bandi, 1017 E. 72. Place. Piše, da redno dobiva pisma in Ameriško Domovino, ž njim je samo še eden iz Clevelanda. Starše tolaži, da je zdrav in da se mu dobro godi, samo zaposlen je zelo. Kraji so lepi, vreme dosti ugodno, otoki poraščeni večina s kokosovimi palmami. Prijateljem se priporoča, naj mu pogosto pišejo. Njegov naslov je: Sgt. John M. Bandi, ASN, 35525466, 452nd Amphibian TRK. Co. Tc. APO 4663, c/o Postmaster San Francisco. Cal. NEMCI NA UMIKU NA 750 MILJ DOLGI FRONTI Nemci izpraznujejo Kijev; Rusi ogrožajo Dnepropetrovsk, središče industrije v Ukrajini in vzeli so Nemcem zadnjo važno postojanko v Kavkazu. London, 27. sept. — Ruske armade so udrle v predmestja Dnjepropetrovska, ki leži na zapadnem bregu Dnje-pra, 250 milj južno od Kijeva. Rusi so okupirali tudi Tem-rijuk. zadnjo važnejšo nemško postojanko v Kavkazu. Ruske armade skušajo dobiti trdna tla na zapadnem bregu širokega Dnjepra medtem, ko se Nemci umičejo na 750 milj dolgi fronti, od Smolenska pa do Azovskega morja. Mesto Kijev, starodavno rusko ----- John E. Debevec, sin Mr. in Mrs. John Debevec iz 1284 E 168. St. odide na 6. oktobra k ma-rinom v San Diego, Calif. Johnny je bil svoje čase priden razna šalec Ameriške Domovine. Le dobro se zadrži, Johnny in ko boste enkrat pošteno premikastili Japonce, pa se zopet zdrav vrni domov. I® Pa lea Joe Sternad, sin Mrs. Jennie Strnad iz 1415 E. 51. St. je prišel domov za 10 dni na dopust iz Camp Phillips, Kansas. Ra m pa Pvt. Matthew G. Oberstar, sin Mrs. Jennie Sternad, 1415 E. 51. St. je bil za nekaj dni doma. Zdaj je odšel s svojo soprogo na- mesto, je že v dosegu ruskih topov, odkoder je samo 100 milj do stare poljske meje. Rusi poročajo, da se Nemci že umičejo iz Kijeva. Rusi so se pririnili do Dnjepra pri Dnjeperopetrovsku, industrijskem središču Ukrajine; 100 milj severno pr! Kremečugu; 100 milj južno od Kijeva in pri Kijevu samem. Rusi poročajo, da so v zadnjih dnevih pobili nad 5,000 Nemcev. Mnogo nemških vojakov je našlo smrt v globokem Dnjepru, kamor so jih zapodili Rusi. Pri Smolensku so Rusi napredovali šest milj proti Vitebsku na robu Bele Rusije. -o- Vojno posojilo je preseglo 13 bilijonov Washington. —Kampanja za tretje vojno" posojilo je prinesla v vladno blagajno dozdaj nad 13 bilijonov dolarjev. Kvota je 15 bilijonov, kar bo doseženo in morda celo podpisanega več kot to, do četrtka. Države, ki so dozdaj dosegle svojo kvoto so: Ohio, Maryland, Rhode Island in West Virginija. -o- Nov grob Po dolgi in mučni bolezni je umrl v Glenville bolnišnici Anton Remic, star 61 let, stanujoč na 986 E. 76. St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ivano roj. Yanzel, dve hčeri, Tillie in I Jean ter več sorodnikov. Rojen je bil v Letuši na Štajerskem, kjer zapušča brata Johna in sestre Mary, Josephine in Frances ter več sorodnikov. Tukaj je bival 37 let in je bil ustanov-nik društva Ribnica, št. 12 SDZ in član društva Carniola Tent št. 1288 T. M. Pogreb bo v četrtek popoldne ob eni iz Žele-tovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. na Highland park pokopališče. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. seph Dolencem je družina po neljubi pomoti pozabila omeniti, da zapušča zeta Rudolfa Možek in vnukinjo Gerry Mo-žek. Tretja obletnica V četrtek ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojno Margaret Sve- ca« ------ pomagala farmarjem pri nakupu|te v spomin tretje obletnice , . ,»,„„{* a+«r«. mam« restitke' 000 oseD -^Jh^bi krme za molzne krave. 1 njene smrti.__1461, Camp Adams, Oregon. Ohio._I ze drugič stara mama.CestitKe.OOOOseo. UPIMO DANES EKSTRA BOND Z A ZMAGO! Njegov brat Pvt. Louis pa po. šilja pozdrave iz Camp Carson,' zaj v • Camp Hulen, Texas, še Colo. Kraj je blizu opatije sv. predno je prišel njegov brat do Križa, kjer je njegov starejši mov na dopust, brat Rev. Bonaventura Bandi j s « 19 OSB. Naslov je: Pvt. Louis S/Sgt. Martin J. Hosta pozdrav-Bandi, 35912951, COA, 1715 lja iz Afrike. Njegov naslov je Jo- Engr. (c) Bn, Camp Carson,'S/Sgt. Martin J. Hosta, ' Colo |35284662, 98th Ordnance H. M. & s* I Co. T. K. APO 700, c/o Post- John Smerke iz 14501 Jean master New York, N. Y. Ave. poroča, da se je oglasil nje-! Njegov brat Louis bo prišel gov sin John iz Oregona, kjer. domov na dopust 30. septembra, se prav dobro počuti in se je pre-' Njegov naslov je pa: Pfc. Louie cej zredil. Naroča pozdrave za j J. Hosta, Btry D 556 AAA Auto vse prijatelje in znance. Njegov naslov je: Pvt. J. J. Smerke, 35912281, Co. E. 175th Inf. APO 461, Camp Adams, Oregon. Članstvo društva Ribnica se prosi, naj se pride poslovit od pokojnega sobrata v Želetov pogrebni zavod. Znani Emerich umrl V Glenvillle, bolnišnici je umrl Amiel W. Emerich, rodom Nemec, star 82 let. Nad 75 let je živel v eni hiši na St. Clair Ave. in London Rd. Tam je imel svoje čase veliko vinarno in naši Slovenci so kupovali od njega grozdje in mošt. Vesela vest Mr. in Mrs. Michael Suvak, 1415 E. 51. St. sta dobila drugo Wpns, Bn. Camp Davis, Northj hčerko in sicer 23. septembra, Carolina. Oba sta sinova Mr. inj ravno na rojstni dan Mrs. Jen-Mrs. John Hosta iz Painesville,j nie Sternad, ki je tako_ postala že drugič stara mama. Čestitke! Smrtna poškodba rojaka Zadnji četrtek se je smrtno poškodoval 34-letni Frank Ger-lica iz Perry, O., in sicer v rudniku Climax, Colorado. Rudarski voziček ga je pritisnil ob steno, da je bil mrtev na licu mesta. Frank je služil eno leto v armadi, odkoder je bil odpuščen in postavljen v rezervo. V rudniku je delal komaj en mesec. Truplo je bilo prepeljano v Madi son, O., in položeno na mrtvaški oder v pogrebniškem domu Behm's, odkoder se bo vršil pogreb v sredo ob 9:30 v cerkev Brezmadež. Spočetja v Madisonu. Pokojni je bil rojen v Jugoslaviji in je dospel v Ameriko, ko je bil star 12 let. V Perry, 0.j zapušča . s t ar.še in brata Johna, v Clevelandu pa sestri Mary Ranney in Rose Žužek. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. -o-- Iz raznih naselbin Pittsburgh, Pa. — Dne 1. sept. je tukaj umrl Anton Hrvatin, star 44 let in doma iz Gornjega Zemona pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Tukaj zapušča ženo, tri otroke, mater in enega brata, v Braziliji pa drugega brata ter več sorodnikov. Trinidad, Colo. — Dne 23. avgusta je strela ubila rojakinjo Veroniko Sršom iz Bon Garba, Colo. Stara je bila 49 let in zapušča bolnega moža, dva sinova — eden je v ameriški mornarici — in omoženo hčer. San Francisco, Calif. — Pred nekaj tedni se je zgrudil mrtev na ulici, zadet od kapi, Martin Govednik, samski, doma iz Su-horja v Beli Krajini, ki je pred več leti izgubil nogo. Zadnji teden je pa umrl njegov svak Mihael Savnik, doma od nekod na štajerskem. Zapušča ženo in pet odraslih otrok. Franklin, Kans. — Minuli mesec sta tukaj preminula dva Slovenca. Prvi je umrl Vincenc Es-goršek, star 70 let in doma od Zagorja. Zapušča ženo, sina in hčer. Drugi pa je Jos. Rezen, star 66 let in rojen v Zagradu pri škocjanu na Dolenjskem. V Ameriki je bil 41 let in tukaj zapušča ženo in osem . odraslih otrok, v Middlefieldu, N. Y., pa brata. Registracija za 4 knjigo se bo vršila v šolah Za 4. vojno knjigo se bodo Clevelandčani registrirali v javnih šolah in sicer v dnevih od 25. do 28. oktobra. Šolske oblasti pričakujejo, da se bo registriralo takrat okrog 800,-000 oseb. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poiti, pol leta I4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poiti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po r&znaialcih: celo leto $6.50; pol leta $3.50, četrt leta $2.00 ___Posamezna Številka, 3c ♦ SUBSCRIPTION RATES: Dnited State« and Canada $8.60 per rear. Cleveland by mall $7.50 per year tr. S. and Canada $360 tor 8 month«. Cleveland by mail $4.00 for 6 month« V. S. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mail $2.25 for S months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year. $3.50 for C month«, $2 00 far I month« __angle copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. «^^>88_No. 228, Tue., Sept. 28, 1943 Kadar resnica v oči bode Ako poveste komu resnico v oči in kadar je resnica taka, ki naslovljencu ni ljuba, ga speče in zaskeli, da začne mahati okrog sebe in na vse mile viže protestirati. Ne bo rekel, da ni res, kar pravite, ker dobro ve, da govorite resnico, ampak on si maši ušesa pred resnico. Ne bo rekel, da lažete, ne bo skušal dokazati, da nimate prav, ker se v tem pač nima opirati na kaj, samo vpil bo in vas rotil, da vendar že nehajte, boječ se, da ne bi še kdo drugi kaj slišal o tem. Temu pravimo — resnica bode v oči! Naš list ima pri pisanju eno pravilo, katerega se vedno drži: pisati čisto resnico in nič kot čisto resnico. Zato pa nikdar ne trdimo nekaj, o čemer se nismo prej dobro prepričali, da je tako in nič drugače. Zato se pa ne dogaja, da bi nas kdo lovil za jezik, češ, lažete! Kvečjem se primeri, da kdo, ki mu naše pisanje ni všeč pravi: tako pisanje se mi ne dopade. In to bo rekel vselej tisti, ki je zadet in ki noče slišati resnice, naj bo že iz tega ali onega vzroka. Zato pa ni dovolj, če kdo reče: protestiram proti takemu pisanju! To ne pomeni drugega kot to, da dotični ve, da pišemo resnico in da se odkrivanja te resnice boji, močno boji. Ker v nasprotnem slučaju bi rekel dotični: ni res tako, Ameriška Domovina laže ! No, tega ne boste slišali, ker kot rečeno, mi ne zapišemo ničesar, ako prej stvari dobro ne preštudiramo in proučimo, da smo torej na vse strani temeljito poučeni o stvari in vemo, da je tako, pa nič drugače. Kdor se boji kritike in resnice, ta hoče nekaj zakrivati in to je vselej zelo sumljivo. Na take ljudi moramo biti pozorni, ker hočejo ribariti v kalnem in to gotovo v škodo narodu, sebi pa v korist načrtu, ki ga zasledujejo — zase. Takih ljudi se bojte, takih ljudi se ogibljite, ne družite se ž njimi, ker vas bodo ob prvi priliki grdo opeharili. Nikdar se pa ne bojte človeka, ki vam govori resnico, ker vedno veste, koga imate pred seboj, s kom imate opravka. Bojte se pa takih, ki imajo vedno po nekaj kosov železa v ognju in ga polože na nakovalo, kadar je zanje ugodna prilika. Pri tem so pa vedno tako previdni, da ne bodo vzeli sami kladiva v roke, ampak bodo zvito dali v roke kladivo drugemu in mu šepnili na ušesa; zdaj pa udari! In zaslepljene duše udrihajo, da se kar iskre krešejo v — prazno! To velja tudi glede naše kritike o Adamičevem pisanju in njegovih doktrinah. Mi nismo protestirali proti njegovem pisanju, ampak samCi stvarno dokazovali, da v tem in onem nima prav, da je resnica tako in ne drugače. Mi mislimo, da imamo polno pravico kritizirati Adamičeve trditve, kadar smo prepričani, da je stvar drugačna, kot. trdi Adamič. V svobodni deželi smo, vsaj upamo, da smo še, in ker piše Adamič za javnost, je njegovo pisanje izpostavljeno javni kritiki. Kdo pa je, koncem konca, ta Louis Adamič, da bi ga ne smeli kritizirati? Ako smemo izreči pošteno kritiko, ako smo prepričani, da imamo prav, celo samemu predsedniku Zed. držav, kako da bi tega ne smeli nekemu Adamiču? Kdo je, ki nas more ustaviti, dokler ostanemo v mejah resnice? Ako trdimo neresnico, ima vsak pravico, da nam to vrže v obraz in še prav veseli bomo, ako nam more kdo dokazati, da smo v napačnem. Prav rade volje bomo potem svoje trditve preklicali in obžalovali, če smo komu storili kako krivico. Toda dokler pa ne pride nihče na dan z dokazi, da la-žemo ali ne govorimo resnice, toliko časa pa čutimo, da smo v pravem. In dozdaj smo v pravem še na celi črti, ker se do-zdaj ni pojavil še nihče, ki bi tndil drugače. To smo napisali, ker popravljanja Adamičevih trditev še ni konec. To, kar smo napisali dozdaj, ni še nič v primeri, kar še pride, na to se lahko zanesejo vsi tisti, ki jim to ni po volji. Kot doslej, bomo tudi v bodoče pisali samo čisto resnico in samo to, o čemer smo se prej temeljito prepričali, da je tako in nič drugače. In ako se bo dobil kdo, ki mu to ne bo všeč, ni dovolj, če bo samo zajavkal: -protestiramo! Ne, to ni dovolj! Naj se lepo vsede in napiše članek, v katerem bo dokazal, da mi ne pišemo resnice. To bi nas zelo veselilo, se bodo vsaj sčistili pojmi in narod bo tudi vesel, če bo po vsestranskem dokazovanju za in proti zvedel čisto resnico. Dokler se pa ne najde nihče, ki bi nam skušal popraviti naše pisanje, toliko časa ostane to, kar smo napisali mi, edina resnica. Kam bi pa svet prišel, če bi se ne smelo nikomur dokazati, da nima prav. Potem bi imel besedo samo on in samo njegove besede bi bile smatrane za resnico. Ako bi ne bilo nikogar, ki bi bil dokazal, da je svet okrogel, bi še danes mislili, da je voglat. Ako bi ne bilo nikogar, ki bi se bil Hitlerju uprl, bi bil danes gospodar vsega sveta. Hitlerju tudi ni všeč, da smo se mu postavili po robu in vendar ga nismo vprašali, če se smemo ali ne. Tako tudi mi ne bomo napravili najprej prošnje, če se nam milostno dovoli, ako smemo popraviti Adartiičevo pisanje tako, da bo prav. Kar je značilno pri vsem tem je to, da si vzamejo nekateri ljudje vso pravico, da smejo protestirati, proti pisanju našega lista, mi pa da ne."bi imeli nobene pravice protestirati proti pisanju, recimo — Adamiča. Kje pa je potem enaka pravica, kje je potem demokracija in svoboda pisanja? Saj nismo, hvala Bogu, niti v Nemčiji, pa niti v Rusiji, kjer se sme pisati samo to, kar dovoli vlada. Da, da, še mnogo boste čitali v Ameriški Domovini, pa naj bo to pisanje nekatere še tako bodlo v oči. To bo še stokanja in prmejdušanja v gotovih krogih in zlasti pri onih, ki so imeli že vse tako napeljano za lepa koritca v stari domovini. Saj res, kako guvernersko in podguvernersko mesto bi se prav prileglo nekaterim, ki skušajo do tam splezati po hrbtih ameriških Slovencev. Zato je pa taka huda ura, ker smo jih lepo za compete potegnili z svojih hrbtov, da so prav trdo sedli na tla, kjer zdaj javkajo in stokajo nad krivico, ki se jim je zgodila. O je, o jej! Je res hudo, kadar človek tako trdo telebne na tla in se prebudi iz sladkih sanj, pa vidi, da je še vedno to, kar je bil — ničla! Polagoma bomo tiste tiče popolnoma slekli pred javnostjo, da bo narod videl, koga ima med seboj in kakšni so ti ljudje, kadar se jim sname plašč hinavstva in intrigantstva z ramen. Louis Adamič in "Rimski romar" Natlačen P. Bernard Ambrozič OFM Adamič piše v "Harper's Ma- del in pozneje nisva govorila gazinu," da je Natlačen bil na čelu delegacije, ki je šla kmalu po laški okupaciji v Rim in se pokonila kralju, Mussoliniju in papežu. Adamič dostavlja: "the episode was shameful for Slovenia." V nadalnjem svojem izvajanju opravičuje nasilno Natlačenovo smrt prav radi tega, ker je šel v Rim. Partizan, ki je Natlačena ustrelil, je napravil častno reč, zakaj Natlačen je bil sovražnik slovenske svobode . . . Poglejmo! Natlačen je bil do izbruha vojne ban Dravske banovine in je bil dober ban. Pa je bil dober Slovenec in Jugoslovan. Imel je pa "nesrečo," da je bil tudi dober katoličan. To je, kar mu dela škodo pri Adamiču. Nat-lačenov sin Stanko je duhovnik in že od začetka te vojne kapitan v francoski .tujski legiji. Šel je skozi vse boje v Afriki, Siriji itd. Pa o tem ob drugi priliki. Natlačen je bil torej slovenski ban in je imel kot tak ogromne naloge ob izbruhu vojne. Da ni bil ravno on ban, bi bi bil pač kdo drugi. Pa sam Bog ve, če bi kdo drug svojč naloge v tako kritičnem trenutku opravil tako dobro kot jih je Natlačen . . . Še pred izbruhom vojne je sklical skupaj zastopnike vseh strank (razen komunistov) in je osnoval Narodni Svet. Vse stranke so se odzvale in njihovi zastopniki so se dali imenovati v ta Narodni Svet. Naloga te korporacije je bila, iti kar mogoče na roke vojaškim oblastem in sploh Jugoslaviji v dneh njene obrambe. Radi nenadnega poloma Jugoslavije je bilo življenje Narodnega Sveta zelo kratkotrajno. Natlačen je pozneje sam popisal vse dogodke tistih dni in vse svoje korake, ki jih je storil do prihoda Lahov v Ljubljano in še pozneje do nekako meseca septembra 1941. Povedal je, zakaj in v kakšnih okoliščinah je ravnal kot je ravnal, navajal priče za svoje trditve, pa tudi priznal napake, ki so sfe delale ali z njegovim sodelovanjem ali brez njega. Sam je poudaril v svojem pisanem dokumentu, da prepušča sodbo zgodovini, ki bo kdaj imela priliko, da bo vse tedanje dogodke mirno in nepristransko precenila in presodila Adamič še davno ni tista zgodovina ! Jaz sem bral tisti dokument v New Yorku, kakor je prišel iz Ljubljane, pa sem ga moral vrniti Snoju. Ne vem, kaj je z njim napravil. Vem pa, da mi ni dovolil dokumenta prepisati. Jaz sem dejal Snoju, da osebno nimam Natlačenu kaj očitati. To je tudi on priznal, mislil je pa, da Natlačenov dokument ni zadosten za ovrže-nje sovražne propagande napram Natlačenu, ki je bila seveda že takrat v teku. "Dejstvo je, da je šel v Rim h kralju in Mussoliniju" je dejal Snoj, "in tega mu njegovi nasprotniki ne bodo pozabili, pa naj je imel osebno še tako dobre namene." To sem seveda tudi jaz uvi- več dosti o tej zadevi. Glede Natlačenove poti v Rim je pa stvar tale: Prvič ni šel sam, ampak so šli tudi predstavniki drugih strank, med njimi bivši minister Ivan Pucelj, ki pač ni bil nikoli "klerikalec." Da je bil Natlačen po imenu na čelu delegacije, to je slučajno, zakaj kot bivšega bana ga je "Visoki Komisar" Grazioli imenoval za predsednika po sebi imenovane "Consulte." Ta "Consulta" je imela navidezen namen, da bi bila nekak vmesni člen med novo laško administracijo in slovenskim ljudstvom. V resnici jo je pa Grazioli le dvakrat ali trikrat sklical na zasedanje in ji hotel samo diktirati. Obstajala je komaj nekaj mesecev, potem sta Natlačen in Pucelj odstopila, drugi so pa kar tako prenehali biti člani, ker so jih Lahi itak pri miru pustili. V Rim iti so — morali! Kar so tam oddali ali govorili, jim je bilo predloženo na papirju, ki so ga Lahi sestavili. Delegacije ni v resnici vodil Natlačen, impak "Visoki Komisar" Grazioli. Le papež je poklical Natlačena samega v posebno sobo kar je pa Graziolija tako ujezilo, da je ostentativno odšel in ga pozneje, ko je papež tudi njega hotel videti, niso mogli nikjer najti. -Rekel sem: V Rim iti so — morali! Menda ta ali oni zmajuje z glavo, češ, kdo jih je mogel prisiliti? Prznam: Povezali in na vlak zvlekli jih niso. Fizično niso bili primorani. Bili so pa primo-rani moralno, ako niso hoteli, da bi Lahi takoj začeli brutalno nastopati zoper Slovence. Resno so se posvetovali, če kaže izpolniti laško povelje, naj gredo v Rim, ali ne kaže. Upoštevajoči tedanje okoliščine, so odločili, da utegne biti mnogo manjše zlo, ako pojdejo. In so šli . . . Adamiču in drugim sramotil-cern Natlačena je jako lahko zaključiti, da je bila ta pot v Rim "a shameful episode for Slovenia." Lahko mu je to zapisati, ko sedi brez vse skrbi za svojo pisalno mizo in nima druge brige ko to, kako bo napisal, da bo bolj "vleklo" in imelo večjo podobo senzacije. Ko bi le malo pomislil, v kakšnih okoliščinah je prišlo ono povelje za pot v Rim Natlačenu in drugim slovenskim predstavnikom, bi morda vendar kaj drugače zapisal. Toda ne! On je v svojem srcu že odločil, da je bila pot škandal, zato ga tudi Snojev "extenuation" ni prav nič "impressal," kot sam tako mogočno poudajra. Natlačen in njegovi tovariši na poti v Rim so pa imeli v mislih še kaj več ko samo željo, da "bi Lahi ne bili tako brutalni do Slovencev kot Nemci na Gorenjskem." Mislili so že takrat na tajno organiziranje oboroženega odpora za nastop, ko napoči ugoden trenutek. Mislili so na to, da je samo še peščica Slovencev ostala, ki bi mogla varčevati s tako dragoceno narodno krvjo, da bo kaj IZ URADA Slovenskega ameriškega narodnega sveta 3935 West 26th Street, Chicago, Illinois Tretje vojno posojilo in naša navodila Združene države ameriške so v vojni, v vsiljeni vojni, v kateri gre za to, da se za vselej zavije vrat barbarskemu fašizmu vseh vrst, v kateri gre za odpravo razbojniške nasilnosti in ustalitev trajnega pa pravičnega miru, v kateri gre za zmago demokracije in z njo tudi za rešitev, osvoboditev in združitev zasužnjenega pa raztepene-ga slovenskega nartfda v stari domovini. Toda za vsako vonjo je treba denarja, denarja in zopet denarja. Zato se zdaj naša vlada že tretjič v tem svetovnem pokol ju, izzvanem od Nemčije, Italije in Japonske, obrača do ameriškega ljudstva s pozivom, naj jo založi z denarjem, da more uspešno nadaljevati boj, ki napoveduje zadnjo uro nemški gospodovalnosti in japonski vladohlepnosti, med tem ko so Italijani že na kolenih. Vsak dolar, ki se vloži v to vojno posojilo, pomeni nov že-belj za trugo roparskega osi-šča. Vsaka vladna vojna obveznica, ki jo kdo kupi, pospeši zmago demokratičnih vojska nad temnimi silami fašističnega barbarstva in prihod srečne dobe, ko se ljudem ne bo več treba tresti pred strahotami mednarodnega razbojništva in ko bo vsakdo varen pred po- semena za prihodnjost. Saj so imeli nad vse živ vtis, da sta Gorenjska in Štajerska poteptani v tla. Zdaj naj pa še Lahe izzovejo h krutemu preganja-ja—saj bi to pomenilo konec slovenstva . . . Jn tako so rajši stisnili zobe in šli. Beseda ni konj, pravi star naš pregovor. Najmanj beseda, ki ti jo kdo drug na jezik položi in zraven tebe stoji, da ti primaže klofuto, ako ne boš zinil po predpisu. Res bi bili lahko odrekli besedo in postali narodni mučeniki, toda z njimi vred bi postali mučeniki vsi ostali Slovenci pod laško okupacijo. Ni šlo za odpad od vere. Tudi ni šlo za odpad od naroda. Šlo je kvečjemu za odpad od države Jugoslavije, ako so res izjavljali vdanost novi državi. Toda koncem konca — saj Jugoslavije ni bilo več! Torej ni bil niti v tem smislu kak "odpad." Naj me Adamič ali kdorkoli kamenja ali križa, jaz mislim, da bi na Nat-lačenovem mestu nič drugače ne ravnal. Vsako sodišče upošteva okoliščine, ki so človeka privedle do napačnega koraka, samo Adamič tega ne upošteva —kadar namreč stoji pred njegovim sodnim stolom Marko Natlačen! Kadar stoji pred njm Boris Kidrič, o, takrat Adamič spregleda celo popolno pomajnkanje vsake morale "v buržujskem in krščanskem smislu" in spozna Kidriča z i vrednega, da igra vlogo "novega voditelja v Sloveniji," čeprav sam pove, da je Kidrič zmožen napraviti "anything.'' (Italics his!) Končno naj bo omenjeno, da je Natlačen pozneje, mislim da v septembru 1941, poslal Lahom pismeno resignacijo od "Consulte" in jim takrat povedal v brk reči, ki kažejo, da je bil kljub svoji rimski poti mož načel in odločnosti, in ni bil pripravljen narediti Lahom na ljubo "anything" kot je bil po izjavi Adamiča Kidrič za svojo stvar (for the cause, i. e. Communism.) Le čemu se potem Adamič tako pohujšuje nad dejstvom, da je bil Natlačen kljub svoji rimsR-i poti izvoljen za načelnika Slovenske Ljudske Stranke! Adamičevo srce deli tisto dvojno mero, ki jo je naše ljudstvo izražalo v besedah: Liberalcem groš, klerikalcem knof! manjkanjem svobodno .užival sadove svojega truda. Vrh vsega tega je denar, ki se da za vojne vladne obveznice ali bon-de, tudi z gospodarskega stališča zelo pametno in plodonos-no porabljen. Po določenem roku se bo kupcu obveznic vrnil z obrestmi vred. Kajti te obveznice niso davek, nego hranilne vloge pri najzanesljivejši in najvarnejši tvrdki na svetu —pri vladi Združenih držav ameriških. To so tehtni in jasni razlogi zakaj naj naši ljudje po vseh svojih močeh podpro kampanjo tretjega vojnega posojila s kar največjim nakupom vojnih vladnih obveznic. Z dejanji človek najbolje pokaže, kako misli in kaj je. ■Dokler so se naši ljudje v starem kraju prepuščali pasivnemu odporu proti svojim zatiralcem, se ni prav nihče zmenil zanje. Ko so pa zavihteli svoje krampe, kose, cepce in kole ter začeli udrihati z njimi po bučah Nemcev, Lahov in Madžarov, se je jel zanimati zanje ves svet, pred katerim veljajo sedaj za borce svobode in demokracije. Prav taka je z nami v tej deželi na domači fronti. Dokler se vsa naša vojna prizadevanja potapljajo v ogromni ljudski gmoti, nas ne more razločiti niti naša širša javnost, niti ne naša vlada, pri kateri iščemo za-slombe v svojem stremljenju za rešitvijo, osvoboditvijo in združitvijo slovenskega naroda v stari domovini. Zato mo ramo gledati zlasti v kampanj: tretjega vojnega posojila na to da zvedo v Washingtonu, v kolikšni meri jo podpiramo. In kako naj to storimo? Slovenski Amerikanci imamo Slovenski ameriški narodni svet, ki mu je naloženo, naj poskuša po vseh svojih močeh rešiti slovenski narod narodnega pogina in združiti vse slovensko ozemlje v svobodno in demokratično Slovenijo v okviru neodvisne in demokratične Jugoslavije. V teh svojih naporih se ta organizacija v prvi vr sti obrača do naše vlade Washingtonu. Seveda ne mo> re tjakaj s praznimi rokami. S sabo mora imeti dokaze, da podpirajo to deželo tisti, ki jih predstavlja in zastopa. Zastran tega želi v soglasju z Združenim odborom južnoslo-vanskih Amerikancev, da bodo vse vojne vladne obveznice, kupljene v tej kampanji vojnega posojila od slovenskih Amerikancev, štete ameriškemu slovenstvu v dobro. Da se bo to doseglo, naj bodo naše podružnice, ki so posejane širom po tej deželi domala prav povsod, koder živijo naši ljudje, središča za zbiranje vladnih obveznic med ž i v 1 j e m slovenskega pokolenja. Njim naj naznanijo vsi—posamezniki in skupine — koliko obveznic so kupili in za koliko. Podružnice same naj vsaka v svojem okolišču skrbijo za to, da bo to vedela cela naselbina, oziroma celo področje vsake podružnice posebej. yVsaka naša podružnica naj natanko zapisuje vse te podat-ke-^število obveznic in zneske, ki so se p 1 a č a 1 i za kupljene bonde. Ko bo k o n e c te kampanje, naj vsaka naša podružnica pošlje vse podatke, ki se bodo tikali tega nakupovanja v ta urad. Naše gibanje V dobi od 9. do 16. septembra se je prijavila v ta urad nova podružnica št. 92, St. Michael, Pa., nastala iz društva št. 190 SNPJ. V istem času so nam poslale prispevke sledeče' podružnice: Št. 1, Detroit, Mich., $100; št. 9, Willock, Pa., $5.68; št. 12, (Dalle na 3 strani) Važna oporna! Iz diplomatskih virov sem ^ da se je izjavil odvetnik*^ takole: "Kar je Jack pisal« zletu dozdaj, je 0. K. žiti bo treba, kako bo P'*., slej, da ne bo zagazil v> navdušenje v kake rom£i -salto mortale, ki bi bili z r^ v toliki zvezi, kot je * čaj z južnim, ali P* »JJ? * ma psa z njegovim gobci « Ta jasna izjava viso o ga odvetnika mi Je ^ nohte, ker z odvetnik' n češenj zobati, še manj Pa ^ .ne in iste sklede ^ ^ ocvirki na njegovi su* ^ Torej, če ffj^ ^ zinil, ki bi se dakv. livs slučajih precej dob ° ^ ^ bi se jo dalo obesiti ^ ^ na steno brez žeblja, ^ zabljeno. Kar je, Je' jd ^ bom pisal absolutno«'J ^ da ne nastanejo kaki f ^ ni zapletljaji, ki d ob jebj povabiti na žernad ^ ^ zlasti v teh dnevih, ^ Je vseh strani pretnje » u i„„ ^pžuiej"r. ti in tat "ji BtVj (S vsen strani yi^*-.'-. ^ tožbah in ko dežujejo . ^ testi kot jesenski n ^ ^ brez potrebe in b»s]?\ r»! t^ namakati drug«*« * „ zemljo. Prmej ^ ^ Toliko naj sluzi J^j ^ predgovor za^ tf ^ sanje, da bodo cei'J.,allo' vedeli, da imajo ^i ^^ čisto in "sveto" res*1 ^ ^ bo morda slišalo o z ^ kak stok in škriP^t« laž, laž, laž, sama P * Kakopak in menda^. Pojdimo mojo ofenzivo, ki p našim Francetom ? • ofic, kamor sem S^. # „ jo spravil in si 2 v A 3 Kushlanom « ^ Francetove cig«1 ^ K' lanove cigare-Neapljem! ^ "Torej France, , ^ V potu svojega Vi muštral svojega ^ ^ "predvsem S^' ^ , HI vnega odvetnika n pii V. ne bo našel vzrok^. M željen kontumac,^ ^ v, žbo naš, revne firjenjapo J izkušenj, da ti ] f te bo Leo po v** £ voru o vremenu Vidiš, France,i. k šla tvoja od katere ^'^K] visne tvoje m ju^ % ga boš zdaj VO^A V strategijo, j gg , ,; V kak second je s^J V^ blitzkrieg od* S boš pa besed ; .»> V ' S mu ----- kisle kumare- Ako boš P.* di'^jAc nauke pot«*'1 . * švenkal, *>. % t: nC % začel J ušesa in z£ past. JKuShla">: odhodom h ii' uri Emery1' 1 ,.aK »U 5m*nV s srečna y K Čl il l"'qii "T.aW ei< r >j Ull ur ma nika, stvari, morda sveta, skal, gredoc hnjen 59s ■ a. "' V J' •01loč " -„,1 s J S in Za take tem in boš mog' doč m je'1 S /i V % v rel »lC p,,,vlF > S v: V1 l0| boš mogel . riiV'J J bomo enkrat P ^ A lanovi l £ M volj. ^Iflljn0 razložil bojne sile- S", fci. > IIIIKIII0 ft janw t flrfj a ff* KusU« sal«1* Tod^ ;ver»f wf icem' M topil« ni® pa j« en, aj' ali t iaj Iz rusko-poljske revolucije Spisal dr. Leopold Lenard Po®ejfe informacij ]e so me 1 .. -"MIOVIJC f da!l u,-0mirile- Zvedel sem, nobenih 1 UM* — * vu^i o^iiij m,-! aretirani vsi skupaj raju, policija ni dobila v ro-J > na podlagi ka- 5»« Tef«proti njim lanif -v Za seda^ se ni dalo * ničesar drugega storiti, ječo na p®® ••lm je Pošiljalo v ^CjatS hrane' Perila Ubiti T r kor bi sa m°gli grofih !fb smo Prepustili • 1 Weisenhof, potomki- itva ki?" kurlantskeea plem- Ca w P°POljačil°-Niv i^enhof je stopila *nad p0Zljudmi ki imaJ« «ie naši, aviJakom in živi j e- mkov nikakor ni klavno. Hrano so do- ^treci tldT\ dal° se i™ J« Srib0Sskakšnimi drugi-- iPva H m našli smo tudi ivo-'; SoroS S1f° si dopisovali. ✓ od Slubicke 0 sem dobil nali" v Prece1 H Je bil° napisano ob^Hils lo^em humorju. On Hi btCl0Vek ki nikdar ni ftUm«Ja. Pritoževal se ne sme kaditi ci- »^P*, d, ;u. bluwckega na Pa- Pri ti«6 d0bre v°ije in se ^ J;ZheVal ^jhuje je s ga n ^ sicer črn in ivnahrane Vsaj Mogoče jesti. ^ iz b0„ a.3epa neka čudna %eda2wVedi kakšne sno-*** vča^°mije' V nji se Toda w , kuhinJ'ski ščur-JSkoviiv!1 ' ki SO samo 'H' se do-i» >)0t hrano od do-dJim.odst°Pajo svoj Jetnikom, k da Vil' anovan m- Hikog^. J?tnikom' ki I SWva;,da bi zanie skr > slučab, ^ SiCer tesno' lajheS J 80 -lih stlačili ,ial Slfe, se je ie,ki CKl- Sicer so bili k. Jlh nadzorovali, Proti gotovi od- ^ j>t dogodku sem obiskat <^dega a Sei» našel sa-50>3eaod|7;da Vitolda. mi io ; ,la na sprehod ii v krat- jtf je. )6til> ■J:, v !C61 takoj. * mladi m ,SPUStil v i,7adlrn človekom, najbolj I aj flve- n v~r organizacije, T*1 v razgovor Bi, " '.v m ■ & A »e ,3 H / J j" (i ^ h * n' / Je ostal do- iNdfc neko delo. H0: pridr-atrjeval, da bi "Hke°;ak0 bi nekoliko ftii naše pn srcu Čakal ni bilo in ni , n°du še h ---- I VitoIJ p°zno W.^ki dolini h - koncer" ni> kjer so se v noč. :S:eflstotak0 'o vi( hladnokrv- H, ^VlQrv nnr s°cija]".° aretaciji kr- sVsi^ki VJo ni hiC7 njegovi tO-iSV^^-» »K 'Ved6t1 1111 Je tudi on. J bi i bi re- °dvrnn kaj. take?a || bi Priši0P.riPravljeni.» CS7nil Sern nekoU- z?odi' mi K "i 80«;«". fares .W pa Sedaj ak° hladno-° - J iahko da govorite, Prizadeti." SNet?da nisem n" \e>t0Vo , naš« organi- Ak. , z vaso, ako Je ta v„s A ^di^^ija socijali % Se Poljske." ^da že Cudno ^ na sebi, da 1 star drega, lojalnega gospoda Siedleckega k bojni organizaciji poljske socialistične mladine, še bolj čudno pa, da mi to tako hladno in mirno pove. Za pripadanje k tej stranki zadene človeka lahko dosmrtno pregnanstvo tudi, ako mu ne morejo dokazati nobenega prestopka. Gospod Vitold pa je bil popolnoma miren in hladen, kakor da bi mi povedal kakšno čisto navadno stvar. Moral je opaziti moje začudenje, ter me je vprašal: "Ali tega še niste vedeli?" "Mislil sem si pač, da ste pri levici. Toda nisem vedel, da ste organizirani." "Ali se vam to čudno zdi?" "Cudno se mi zdi, da mi to tako naravnost poveste." "Zakaj ne? Vi me ne boste izdali, drugega pa ni nobenega zraven." "Toda služkinja lahko sliši. Kuhinjska vrata so takoj na drugi strani hodnika in ona se mota vedno po hodniku. Morda ima celo kuhinjska vrata odprta." "Služkinja me ne bo izdala. Sem jo že preštudiral. Poštena je in nima znanja z nobenim fantom. To je vedno najboljši znak zanesljivosti. Sicer sem pa slišal, da je šla ravnokar po hodniku v sobo moje sestre." "Kedaj ste to slišali?" "Ravnokar, med tem ko sem govoril z vami. Konspirator pazi na vse." "Kako pa zamorete biti prepričani, da vas jaz ne izdam? Lahko se pa tudi kje zagovorim in povem nehote." "Ako bi hoteli biti tako oprezni, da bi bila vsaka nevarnost popolnoma izključena, bi bila sploh vsaka zarota nemogoča. Pri taki stvari je treba vedno kaj riskirati, a pri vas se mi zdi, da ne riziku jem veliko." "Gotovo nimam namena vas spraviti v kakšno zadrego, da-siravno moram priznati, da nikakor ne odobravam vašega čina." "A kaj imate načelnega proti nam?" "Jako mnogo. Pred vsem nikakor ne morem odobraviti* verskega stališča vaše stranke. Dalje odklanjam tudi mnogo točk vašega socijalnega programa. Priznavam sicer vašo zahtevo po neodvisnosti poljskega kraljestva, nikakor pa ne morem odobravati vašega postopanja." "Kar zadeva verskih in so-cijalnih" točk našega programa, se sedaj ne moreva prerekati. Jaz imam svoje stališče, katero smatram za pravo in v nekoliko minutah ne moreva dovršiti spora nad takimi vprašanji. Pustiva torej te reči na strani. Gotovo ste pa tudi vi tega mnenja, da pri nas ne more iti dalje tako kot doslej in da mora priti do izpremembe. Priznati mi tudi morate, da je to izpremembo mogoče izvršiti samo s pomočjo organiziranih ljudskih množic. Kakšna taktika je prava, bo pokazala pri-hodnjost. Jaz sem prepričan da naša, dasiravno zahteva žrtev krvi in življenja." "Meni se pa zdi, da je skušnja že pokazala, da vaša taktika ni prava. Koliko mladih ljudi se je uničilo, a kje so sadovi. Krvavo sredo ste postre-ljali v Varšavi 300 policajev in takoj drugi dan ste jih imeli na ulicah 900. Po tri az enega. Tako pri vsaki stvari. Vaša revolucija je kakor starogrški bog Kronos, o katerem pripoveduje pravljica, da je jedel svoje lastne otroke. Ali vaš oče ve, da ste P. P. S.?" "Niti se mu ne sanja." "Kaj pa sestra?" "Govorila nisva -o tem nikdar, toda lahko sluti." (Dalje prihodnjič) IZ URADA SANS-a (Nadaljevanje z 2 strani) West Aliquippa, Pa., $29.25; št. 23, St. Louis, Mo., $15.25; št. 33, Bridgeport, O., $65.25; št. 47, Pueblo, Colo., $5; št. 52, Chicago, 111., $12.25; št. 53, Johnstown, Pa., $8. Shodi, seje, sestanki, prireditve Zadnja seja podružnice št. 2, Chicago, 111., je bila prav dobro obiskana. Udeležilo se je je 51 oseb obojega spola. Pristopilo je pet novih članov in članic. Po zanimivi seji je bila prosta zabava s petjem in plesom. Prihodnja seja bo dne 25. septembra zvečer; na njej bo več zelo važnih stvari na dnevnem redu; med njimi bo seveda tudi veselica, ki jo bo podružnica priredila dne 20. novembra v Fleinerjevi dvorani na 1638 N. Halsted St., tej organizaciji v korist. Seje se vršijo v isti hiši in zabave po teh sejah so se članstvu že tako priljubile, da jih sploh več ne zamudijo. Tudi po prihodnji seji bo taka zabava. Podružnica št. 13, Niles, O., nam sporoča, da bodo imela ta-mošnja društva SNPJ, ABZ in j SŽZ dne 30. oktobra veliko j plesno veselico v prostorih Ger-1 man Hall na Belmont Ave. tej: organizaciji v prid. Podružnica št. 91, Chisholm, j Minn., bo imela svojo prihod-i njo sejo dne 26. septembra. Se- j ja se bo pričela ob pol osmih: zvečer. Ta podružnica je nastala iz društva št. 30 ABZ, št. 322 in 110 SNPJ, št. 93 KSKJ j in pa Ameriškega jugoslovanskega kluba, št. 9. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV FORVICTOR Buy An Extra 5100 War Bond During 3RD WAR LOAN OKTOBER 2.—St. Clair Grove, št. 98 WC. Plesna veselica v Avditoriju SND. 3.—Vežbalni krožki Slovenske ženske zveze tekma v SND na St. Clair Ave. 3.—Ženski odsek SDD ples v SDD na Waterloo Rd. 9.—Slovenske Sokolice, št. 442 SNPJ. Plesna veselica v avditoriju SND. 10.—Ženski odsek SDD ples v SDD na Waterloo Rd. 10.—Circle No. 2 SNPJ. Va-rietni program in ples v avditoriju SND. 16.—23rd Ward Democratic Club. Ples v avditoriju SND. 17.—Ženski odsek SDD ples v SDD na Waterloo Rd. 17.—Jugoslovanski pomožni odbor JPO-SS. Prireditev v avditoriju SND. 23.—Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ. Plesna veselica v SND. 24.—Dramski zbor Ivan Cankar. Predstava v avditoriju SND. 24.—JPO/SS št. 35 v Collin-woodu priredi velik program v SDD na Waterloo Rd. Pričetek ob treh popoldne. 30.—Carniola Tent, 1288 The Maccabees. Ples v SND. 31.—Pevski zbor Zvon koncert v SND na 80. cesti. 31.—Comrades, št. 566 SNPJ. i Ples v avditoriju SND. NOVEMBER 6.—Lodge Commodores, št. 742 SNPJ. Ples v avditoriju SND. 7.—Glasbena matica. Opera in ples v avditoriju SND. 13.—Društvo Slovenec, št. 1 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND. 14.—Podružnica št. 25 SŽZ. Proslava 15-letnice v avditoriju SND. 14.—Mladinski pevski zbor Črički priredi ob 4 popoldne koncert v SND na 80. cesti, zvečer pa ples. 14.—Društvo V boj št. 53 S. N. P. J. prireditev v SDD na Waterloo Rd. 20. — Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ. Plesna veselica v SND. 21.—Mladinski zbor SDD koncert in ples v SDD na Waterloo Rd. 21.—Dramsko društvo Abra-ševič. Predstava v avditoriju SND. 27.—Društvo sv. Ane, št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND. 28.—Blaue Donau koncert v SND. MALI OGLAS! Sobe se oddajo Dve sobi se oddasta za dva moška pri mirni družini, s hrano ali brez. Zglasite se na 16001 Holmes Ave. (Collinwood), tel. PO-4074. (230) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za eno družino, ima 2 garaži. Nahaja se na 896 E. 73, St. (228) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. _(Tues. x) Hiša naprodaj Ima 11 sob, za 3 družine, klet, garaža za 2 avta, nova streha na garaži in hiši; blizu cerkve in šole ter tralisportacije; v Col-linwoodu. Vprašajte na 16016 Parkgrove Ave. v nedeljo od 9 do 12 dopoldne. (Sept. 23, 25, 28.) PODPIRAJTE -SLOVENSKE TRGOVCE - 1 ; T ■Mar"1' IB^^^BBlir -mu v Ik - ' 4 m*. -^mmBiMŠMc^ z ■ 18 ' ; vi v ^ •> '••to ' ^ ^/f" " ..... • WMMmm- r.v - f - r - f x'i ' ? 1 s m 1 * H PipSflSi iiii tJfc •>• mmi: i M| v' wife.:: : t« iti m mm Spstel mm - ■ ? ŠK \ • % " ■ ■M ■s ^i v s: * t mšmm V slovo padlim tovarišem. — Gornja slika nam nudi prizor na pokopališču na Novi Georcjiji, kjer so ameriški marini pokopali svoje padle tovariše. Oddelek marinov je v počast tem padlim junakom izstrelil salvo. Zavezniki ne poznajo šale. — Ker italijanski fašisti niso hoteli poslušati prijaznih nasvetov Roosevelta in Churchilla k brezpogojni predaji, zyto so jim to bolje nasveto-vali zavezniški bombniki, ki so Italijanom pokazali z bombami, kaj jih čaka. Gornja slika nam nudi prizor po bombardiranju mesta Milan. ŽENSKE ZA ČIŠČENJE Splošno snaženje uradov NOČNO DELO Zglasite se zvečer pri Rockwell Ave. Entrance EAST OHIO GAS BUILDING x E. 6th in Rockwell DELO DOBIJO Ako želite DELATI PO VOJNI kakor sedaj? Delo dobite v HOTELU STATLER Mi bomo trenirali neizkušene moške v začetku dela. kot: BUSMEN ELEVATOR OPERATORJE HOUSEMEN POMOČNIKE V KUHINJI ČISTILCE V LOBBY ZA POMOČ V PRALNICI Za ženske imamo: DELO V KUHINJI ČISTILNA DELA Zglasite se v ozadju hotela na E. 12. St. vhod za služabništvo med 9 zjutraj in 5 popoldne (229) MOŠKI za važno industrijo Splošna tovarniška dela šihti se menjajo; nič ob nedeljah Plača od ure ARCR0DS CORP. 4437 E. 49. MI-8790 Južno od Harvard Ave. Zglasite v delovnik 10 dop. do 5 pop. (228) TEŽAKI STROJNI OPERATORJI DEČKI, stari nad 16 let. Morajo biti državljani CHICAGO PNEUMATIC TOOL CO. 1241 E. 49. St. (230) DELO DOBIJO ŽENSKE STROJNE 0PERAT0RICE in učenke za Drill Press . * ■ iciamm s Gisholt Punch Press Screw Machine Milling Machine iWarner-Swasey 2 A Lo Swinglathe Engine Lathe Plača od ure in overtime The Cleveland Tractor Company 19300 Euclid Ave. (233) Ženske za čiščenje naše moderne kafeterijske kuhinje Visoka plača od ure in bonus Dobe uniformo in hrano Thompson Aircraft Products Co. 23555 Euclid Ave. # (232) Moške in ženske se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 771/2c na uro Ženske 62y2c na uro Morate imeti izkazilo držav-janstva in prestati zdravniško preiskavo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. <228) TOVARNIŠKO DELO 100% OBRAMBNO DELO predznanje ni potrebo Plača od ure in overtime Ako ste zdaj zaposleni v važni industriji, morate dobiti izpust-nico, da ste na razpoloženju. THE DRAPER MFG. CO. E. 91. St. and Crane 1 blok južno od Union Ave. (228) MALI OGLASI Stanovanje v najem Odda se stanovanje, obstoje če iz 7 sob, zgorej, kopalnica in furnez. Vprašajte na 1078 Addison Rd. (230) V najem stanovanje Odda se 4 sobe, nanovo deko-rirane. Oglasite se na 1123 E 63. St. (228) STROJNI OPERATORJI za Drill Press Gisholt Punch Press Screw Machine Milling Machine Warner-Swasey 2 A Lc Swinglathe Engine Lathe Plača od ure in overtime The Cleveland Tractor Company 19300 Euclid Ave. (233) Zlati solnčni žarki, ki so se ' priigrali zarana prvo jutro me-| seca oktobra leta 1866 skozi napol zastrta okna v tihotno sobo, kjer je tedaj prebila svojo mučno noč nesrečna mehiška cesarica, so uzrli v njej docela drugo žensko bitje od onega, ki so se bili od njega poslovili prej ta večer. Njena skoraj never j etna prejšnja žilavost, vstrajnost in podjetnost, njena doslej vedno čudovita bistroumnost, iznajdljivost in pret-kanost, njena odločnost, vese-lost, dovtipnost, običajna dobra volja in sploh vse ostale njene izredne duševne zmožnosti in telesne lastnosti, zaradi katerih so jo vedno občudovali vsi oni, ki so jo poznali le količkaj natančneje — vse te so izginile iz nje čez tisto noč na kmalu kakor na čarobno povelje, vprav kot da bi ne bile vse skup čisto nič drugega kot le varljive sanje ali bežne megle, ki se razprše v nič, čim le posi-jejo nanje prvi žarki zgodnje-jutranjega solnca. Lica so se ji bila nenadno pordečila z nenavadno, živordečo barvo, obraz se jej grdo nakremžil in popačil, oči jej švigale naglo, plašno in sila nezaupno od osebe na osebo, ki jih ni seve nič več spoznala, iz ust pa jej uhajale samo še tupatam posamezne, napol pretrgane, po večini nedo-vršene ter med seboj docela nevezane besede, čijih pravega smisla ni že nihče več razumel. Komaj nekaj dni po teh dogodkih je sedel pater Fischer Zakaj morate danes voliti Mnogo krvi se je prelilo, preden smo dobili demokracijo. Pred sto leti so kralji in njihovi grofovski zastopniki imeli vse pravice, ampak danes ima pa ljudstvo glavno besedo pri vladi. Ampak, ako ljudje zanemarjajo svoje volivne pravice, lahko pridejo organizirani, sebični sovražniki ljudskih interesov kontrolirajo volitve in zastopnike v svojo korist. Torej največjo pozornost se mora obrniti na primarne volitve, ako želite imeti zastopnike, v katere lahko zaupate. Torej bi rad sugestiral mojim prijateljem in znancem, da si vzamete nekaj časa danes, da za me volite. V sedanji kampanji moja dva g l a v nai nasprotna kandidata iščeta tretji termin. Sta oba bila že štiri leta v mestni zbornici. Nekateri ljudje pravijo, da sta bila g. Novak in g. Kovačič oba že zadosti dolgo v mestni zbornici in da sedaj bodo volili mene, Wm. J. Kennicka. Jaz sem že dvajset let v politiki in sem bil v mestni zbornici samo dve leti. Zakaj bi se mojim nasprotnikom dalo šest let, ker sem jaz ravno tako dobro zastopal mojo vardo in ker sem bil izvoljen samo enkrat za dve leti. Ampak, ako želite mene izvoliti, morate iti na volišče danes. Neki moj prijatelj mi je rekel, da mu je žal, ker nisem bil izvo- J Ijen pred štirimi leti. Poizvedel sem, da on sani ni šel na volitve. Torej kako morem biti izvoljen, če pa moji prijatelji in znanci doma ostanejo? Torej za gotovo izvolitev dajmo skupno delovati in pojdite danes na volišče in naredite kriz pred imenom William J. Ken-nick. S spoštovanjem, WILLIAM J. KEN NIC K. kot običajno za široko, vso i listinami preobloženo mizo v svoji udobni pisarni v Chapul-tepecu, opravljajoč mirno in zadovoljno svoje navadne posle, ko se odpro kar iznenada velika vrata njegova sobe in plane preden, docela nenaza-njen grof Hertzfeld, prvi tajnik avstrijskega cesarskega poslaništva na Maksimilijanovem dvoru, ves bled in prepaden v obraz, tako rekoč brez sape ter mrzlično trepetajoč po vsem životu, držeč v rokah odprto pismo, ki ga pomoli takoj presenečenemu cesarjevemu tajniku pod nos in vzklikne komaj slišno z globokim malo manj kot nečloveškim glasom: "Visokost, naše poslaništvo je ravnokar prejelo iz Rima ter preko New Yorka tale kablo-gram! Prosim Vas, berite sami!" Pater Fischer, nenadoma vznemirjen zaradi izredno razburjenega glasu in nenavadno preplašenega izraza na diplo-matovem obličju, je pograbil strašno ponujeno mu brzojavko in čital, nakrat i sam mrtvaško bled, s tresočim se in vedno bolj pojemajočim glasom: "Njeno Veličanstvo cesarica Karlota nevarno obolela na možganskem vnetju. Bolnica nahaja se na potu v Miramar." Stal je nekaj časa nepremično kakor kip, potem pa zganil zamišljeno mali list papirja in ga vrnil grofu, nato pa se podal sam počasnih, trudnih in skoraj opotekajočih kov proti sosednji sobi, kjer je bil tedaj — sam cesar Maksimilijan! XIX Ministrski svet. Pretekli so od tega časa trije meseci in leto 1866 se je že bližalo naglo svojemu zatonu. Da bi si nekoliko utrdil svoje že dalj časa rahlo in slabotno zdravje kakor tudi umiril svoje, po zadnjih skelečih uso-dinih udarcih močno razrahljane živce, se je preselil cesar Maksimilijan s celotnim svojim dvorom za nekaj tednov v prijetno in blagodejno mesta Orizaba, kjer so bile med tem seveda naredile močne, sveže tja poslane cesarske čete hitro zopt vzoren mir in red, pretrgana samo za nekaj dni po prej opisanih dogodkih. Zaradi neverjetno hitro se razvijajočih, vedno burnejših dogodkov tu in tam pa mu kraj to pot, žal, ni mogel nuditi tistega prepotrebnega krepčila, niti mu vrniti onega, tako silno za- željenega duševnega miru, ki je po njem koprnela tedaj bolj kot kdaj poprej njegova neizrečeno trpeča, prav do kraja izgarana rahločutna duša. Francoska vojska je zapuščala povsod z največjo naglico svoje dosedanje, s tolikimi žrtvami pridobljene in do poslednjih časov vedno tako trmoglavo bran jene postojanke, se zgrinjala trumoma od vseh strani proti Veracruzu in vkr-cavala na tam jih čakajoče francoske bojne in prevozne ladje, ki naj jih poneso čimprej mogoče zopet nazaj v njihovo domovino. Z enako hitrico pa so obenem zasedale po njih ostavljena mesta žilave in drzne Juarezove republičanske čete, katerih število je raslo kar skoraj vidno z vsakim novim dnem, kakor da bi vstajali iz svojih grobov vsako noč ponovno vsi oni vojaki, ki so pa-li prej ta dan v ljutih bitkah za republičansko stvar. Vsaki teden, da, skoraj vsaki dan je že prinašal na cesarski dvor vesti 0 novih izgubah važnih in velikih mest, ki so padala repu-bličanom v roke hitro drugo za drugim. Znamenitim državnim prestolicam ali pristaniščnim mestom Monterrey, Durango, Saltillo, Matamoros in Tampi-co, izgubljenim v juliju ali avgustu leta 1866. so se pridružile z le kratkimi presledki nove, nič manj trpke in občutne izgube številnih drugih važnih mest kot Tuxpan, Guaymas, Mazat-lan, Guadalajara, San Luis Po-tosi, Oaxaca in še več drugih manjših, ki pa nima pomena, j d bi jih tu vse naštevali posa-jmič. V splošnem se je smatra-; lo, da so imeli republičani ob i nastopu leta 1867 nad dve tre-jtjini dežele v svoji oblasti. Kakor pa sta po eni strani ! rasla zaeno s številčno premočjo liberalne armade notranji vpliv in zunanji ugled Juarezo-, ve republičanske vlade, prav j tako pa se je po drugi zopet 1 stalno krčilo najmanj v podvojenem sorazmerju ne samo ce- | lotno število onih, ki so ostali I tudi za vnaprej zvesti konser-; vativni stranki, ampak obenem tudi oni nekdanji njihov čudo-! viti in nalezljivi duh slepega, j čeprav — sodeč po sedanjem | videzu — vsekakor dokaj prenagljenega navdušenja za narodno rešen je s pomočjo domačega cesarstva, ki jih je še pred borimi tremi, štirimi leti s ta-•ko silo prevajal. Zdaj pa, pripravljajoč si že vnaprej marljivo, četudi sprva še dokaj previdno, kar najbolj mogoče ugodna tla za neizogibno vladno izpremembo, ki se je vidno bližala vsak dan s hitrejšimi koraki, je opuščalo koristolov-sko, vedno„omahljivo in nezanesljivo vladno uradništvo z mrzlično naglico, obenem pa z! naravnost vzorno, resničnega I občudovanja vredno, čeprav v j resnici nesramno lažnjivo in le] na zunaj hinavski prikazivanoj nesebičnostjo svoje dosedanje mastne in dobičkonosne službe, navadno meščanstvo, ki je bilo do zdaj ali v resnici vdano ali pa tudi samo navidezno naklonjeno cesarski stranki, pa je začelo trgati istotako kar čez noč brez kakršnegakoli neposrednega povoda vse svoje prejšnje stike z najbolj poznanimi, še kar naprej trdovratnimi in neomajnimi cesarskimi pristaši, kakor tudi sploh vsem onim, kar bi le količkaj dišalo po cesarstvu. Sveže prekucuške načrte, kako izročiti to ali ono mesto, gorski prelaz ali kako drugačno važno vojaško postojanko liberalcem v roke, so odkrivali prebrisani in vedno delavni cesarski vohuni bolj in bolj pogosto in to ne samo v oddaljenih, pa zato seve že naravno nekoliko varnejših zakotnih krajih, pač pa še celo v glav- nem mestu samem, obenem pa so neprestano vstajali po vsej deželi kar iz teme in popolne nepoznanosti novi prevratni pridigarji, ki so pozivali pod krinko svete svobode in bram-be poteptane narodne neodvisnosti z grmečimi in ognjevitimi besedami narod na odločen upor proti oholemu tujcu, zbirali na ta način krog sebe čim-dalje večje in vedno bolj nebrzdane oborožene tolpe, potem pa napadali in plenili z njimi po deželi brez razlike in prizanašali j a, posebno še, kjer ni bilo v bližini zadosti močnih rednih čet najsibože te ali pa one stranke, ki bi jih držale vsaj delno v strahu in odgovarjajoče kaznovale, kadar bi jih zasačile le preočito pri njihovem nečednem poslu. * V prvih dneh meseca januarja 1867 se je preselil cesar Maksimilijan s svojim dvorom 'lllilUltlllllllllllllHIlIHIIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIUItlllllllllllllllllUllIlllllllHiailll^ Strojin Grill MADISON-ON-THE-LAKE E Pri nas dobite vsak petek svežo ribjo pe- E E g/C/' JU čenko, katero lahko zalijete z dobrim vinom E Jll ali pivom. Odprto do 2:00 zjutraj. Dobite E E L- jfM (. lahko tudi prenočišče. E E(IIIIIIilllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilMIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllli:!llllllllllllllli; Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 50. leto Članstvo 38,200 Premoženje $5,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.24% Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, po-Ueni in nadsoiventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer se lahko zavaruješ jji smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; ctroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica tc mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD f( 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. Japonci so na svojem umiku iz Kiske na Aleutih dobili še toliko časa, da so lahko uničili precej svojih naprav, katerih ni mogoče sedaj popraviti. Na sliki vidimo dve uničeni mali japonski podmornici, ki sta bili v skrivališču komaj miljo stran od glavne japonske baze. Mornariški izvedenci bodo sedaj preštudirali mehanizem teh podmornic. iz prijazne Orizabe zopet nazaj v glavno mesto, kjer so zahtevali važni in silno hitro menjajoči se dogodki nujno njegovo prisotnost. Zmešnjava in nered sta rasla kar vidno vsepovsod, vzporedno s tem pa je tudi ginilo z neverjetno naglico še tisto malo potrebnega strahu in spoštova- nja, kar se ga je bilo četudi največ res samo lo, do cesarstva in oblasti še vendar skoraj pi"av' njih časov. Nihče m poslušati, pač pa vsa^ .voriti in ukazovati, ce ravnost strahovati. (Dalje prihodnji« NAZNANILO IN ZAHVALA Potrtega srca in v globoki žalosti v0sn01 ^ mo vsem sorodnikom, prijateljem in *n(t ^ prežalostno vest, da nas je za vedno naša preljubi jena soproga, mati, stara sestra Agues Korošec (rojena MAH) Po dolgi in mučni bolezni jo je v n.]iefi. letih Beg poklical k sebi in je v bolnišnici ^ f julija 1943 izdihnila svojo blago dušo in Gospodu zaspala v starosti 54 let. Rojena _ ^ 5. oktobra 1889 v vasi Zagorica, fara Catei Za plazom na Dolenjskem. ' - v cerW Po opravljeni pogrebni sveti masi ^ svete Kristine smo jo položili k P*'*1ane" ^pattern počitku 31. julija 1943 na Calvary P° lišče. Tem potom se želimo iskreno zahv(t in Anthony L. Bombachu za opravljeno sV' ^ tolažilen govor v cerkvi in molitve ob dniko,ih Prisrčno zahvalo izrekamo vsem so' ^ prijateljem in znancem, ki so v zadnji ^ ^ pokojnice okrasili krsto s krasnimi ' ^ ^ vsem, ki ste daromii za svete maše, 1 ^rfiiO brale za mirni pokoj duše pokojnice. ^ zahvala vsem, ki ste prišli pokojnico ' čuli in molili ob krsti in ki ste jo s P'e" njeni zadnji zemeljski poti. . imej° "Sl Našo najlepšo zahvalo naj spicJ ^ oni, ki ste dali svoje avtomobile brezp razpolago za prevoz spremljevalcev na {$ lišče. Najlepšo zahvalo naj sPrejme3°iice 0' Oltarnega društva fare sv. Kristine, clC"U^Itfl štva sv. Kristine, št. 219 KSKJ; Marije Vnebovzete št. 103 ABZ; članice P^ ^ ce št. 32 SŽZ. Hvala nosilkam krste, a mile pokojno do groba in jo polozile počitku. Najlepšo zahvalo naj prejme AutJUst reb in iso tek pogrebni zavod m lepo urejen P°CJ najboljšo postrežbo. , a s°P' i Preljubi jena in nikdar P020*1^^.^1*^ in mati. Bog Ti je odločil uro in l£ P k0 si ^ nas zapustila. Težko nam je pri ne - morala že ločiti od nas in oditi v l" p(l o nas r-aiSe Tebe že krije čina zemlja, a P1'1 ostala za vedno v sladkem spominu Ulovili« y0 ločila od svojt ljubljene družine, k« ^ vroče ljubila. Spavaj sladko, drVW mamica do svidenja nad zvezdami- Žalujoči ostali: MARTIN KOROŠEC, soproff- ^ f FRE1), VALENTIN, HENRY (slednJ? vojakih) in WILLIAM, h^' AGNES, poročena Erjavec, in UJjL { ANTON in JOSEPH, brata tukaj, b,a v starem .kraju in trije vnuki- Euclid, O., 28. septembra, 1943.