mš 'Srt*' ■ ^yy.^ j^viVrs'" i imi Ulil 'p0p^° Skoc i ? vs ra AN \S KALA (J SPU ST/ JAicA Bom 2vE2a.c) l/tu/ / J: liONCMO VENDA& VOfijg Po Plahih-1 sirmLS pHAUifi* Oa\ ~^OD se VAM K/ud/ FD/ktveh pogcso. TO d& M£/vbA^ Tisn IZA26l£D s/z o<&časou y B/ s/ eT^A, Hl&UL' da je tu ■S/^^A /^£VS£A? ' '•■■•••'•.••■j >V< v/;;i • . :vj S® ,/f fc>* *ro rt/V«/ jf 1/7 r ' k/sasmo JT \ j> ^ ^ rr> l moj fSi.oo^\ >e ' OA/i 6 <-/£>4A/»Af, ©jSfe .. ‘'Or'' Poltt*na PL A M/ VARU O 10 dinarjev LETO V. UST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH i IZHAJA DVAKRAT MESEČNO ŠTEV. 13 platana v gotovini PETEK, 15. AVGUSTA 1952 JOŽEK IN GLOBUS Sveti Jožek, slriri možek, ki velike brke ima, z brki giblje, globus ziblje, levo, (lesno, sem ter tja Naj Trst provinca laška bi postala, namen je Rima vedno bolj očit, to deska naj odskočna bi postala za njihov vedno večji apetit. Sveti Jožek, mirni možek, pa pobožno željo ima Na nekaj pa naj Rim bi se oziral: da na odskočni deski akrobat že mnog, ki se je preveč produciral, pri saltu že — polomil si je vrat. Svet zavzeti, Ra vrteti, levo, desno, sem ter tja Bolgari so za vojsko priredili na otok Gama študijski izlet, pri tem so se vojaki naučili: kako deluje grški minomet. Stari Jožek, besni možek: svet ni globus, da bi ga SMRTNI SLUČAJ V DRUŽINI MORSKEGA PSA — Veste, mojemu možu je bilo že prej vedno, hadar je požrl kakšnega fašista, postalo slabo. Danes pa je pojedel italijanske» ga političnega svetovalca za Trst, pa je kar preminul.... Kaj hočejo delavci? Naj Vitelli s problemom se brezposelnih peča? A tokrat so pošteno se ušteli: za to iz Rima ni poslan bil tja! V dokaz, da h koncu spor se približuje francosko-tuniški, nam tole govori: da v Franciji si zemljo že kupuje vsak kolonist, da bil bi brez — skrbi! takšen Jožek, takšen možek, v šali metal seiu ter IZ SOVJETSKE LJUDSKE LIRIKE: NA SREDI MOSKVE STOLP STOJI Na sredi Moskve stolp stoji, v tem stolpu komite živi. To mene nič ne veseli. 0 \)Vt\VY Za Evo Argentina zdaj žaluje, a najbolj pa Peronu je hudo, in vsak dan se obupano sprašuje: kdo neki jabolka mu klatil bo? Poveljništvo Britanci ponudili bi radi Nagibu za bližnji Vzhod, a prej bi radi še ugotovili, če to edini možen je izhod? Brez kralja zemlja je Egipt ostala, a Egipčana to nič ne skrbi. Je važno te, da zemlja je ostala, od kralja ne, od zemlje se živi! Če na oddajniku napredovalo televizijskem delo v redu bo, prihodnjič že morda, kot bo kazalo, televizijo Toto vam pripravimo. V tem brainu biva božji premotkri, vzvišeni Stalin. To mene nič ne veseli. 0, če izvoljeni ta sin čimprej bi k vragu šel, capin!-Če bi sc to zgodilo, bi mene veselilo! S KOREJE Pod vrbo žalujko sedita dva Korejca. Prostor kjer sedita, ni daleč od Pan Mun Jona. On — Kim — nosi na glavi preluknjano čepico ameriškega vojaka, ona — Cočo — pa ima suhe noge vtaknjene v škornje padlega Kitajca. Oboje sta pobrala kar na cesti Kim obljublja čočo večno ljubezen. Vendar mu Čočo ne verjame in pravi: »Dragi Kim, ne morem ti verjeti.« Kim se pa odreže: »Draga Cočo, ljubil te bom, dokler se bodo pogajali v Pan Mun Jomu...« In mala Čočo je verjela, da jo bo dragi Kim ljubil in vsega srca na veke! Poglej, madona! Pravnar sem hotel n&' pisati članek o kršitvah mirovne pogodbe* sedaj pa hudiča nikjer ne morem najti! če bi vsaj vedel, kaj je pisalo v njej! Stalinske preproge Stalin v Moskvi iztepava spot preproge svoje vse, mož pa preveč pretirava: vee so že oguljene! LAKAJ DELEGACIJI BREZPOSELNIH »Signor Vitelli vas res ne more sprejeti sedaj, ko ima toliko dela s podpisovanjem odpustov?« ODPOVED — Tu imate, tovariš direktor, mojo od' poved. Raje grem, kot pa da bi pisalu *e naprej brez Aerokarbon papirja, ki ga i*‘ deluje tovarna Aero v Celju! Stran 2 »TOTI LIST« Petek, 15. avgusta 1952 J\9mau ees Isuro ČUDOVITE DOGODIVŠČINE KUŽKA MURIJA Poznate kužka Murija? Ne? No, potem dovolite, da vam ga predstavimo: rodil se je v Sloveniji in ko je zrasel, je stopil v službo gospoda BeGa iz ljubljanske škofije. No, ko so se korali 'gospod BeGa preseliti kar preko noči Preko meje, je šel kuža Muri z njimi. In ker lep glas in dobro laja, so se ga usmilili pri Tischlerjevih in mu dodelili službo čuvaja. V ‘ej službi si je pridobil zasluge, tako da so ga Gospod vpisali v »Kmečki gospodarski ferajn«' ln tukaj je zaradi svojega lepega glasu postal Prvi gospodarjev pomočnik — odpravnik poslov Za tiste uboge pavrske cucke, ki dobijo pri NA MADŽARSKEM — Tovariš narednik, zakaj pa sva tako lepo pozdravila tega pijanca in fakina. — Ali ne vidiš, bedak, da bere »Pravdo«? IZ KOROŠKE LIRIKE: CELOVŠKI KOZAMURNIK Nas Korošce zmerja s turi, se v »Inform-stilu« uri, Tischlerjev zvest kuža Muri, ker smo zanj »banditi puri«. Mož res pravi je »dihurnik«: bil že laški je »kulturnik«, zdaj pa v KLS-ov kurnik spravil se je — Kozamurnik! Tischlerjevih kakšno oglodano kost, da se mastijo z njo. Zgodilo se je, da so nastopili pasji dnevi in nikjer na nebu nobenega oblačka. Pa. se je domislil Muri, da je nekoč živel v škofiji, kjer se je naučil dosti trikov, in je sklenil, da bo napravil procesijo za dež. In morda bi se naš Muri proslavil, če se ne bi nekdo spomnil in vprašal: Ali bo dež padal samo na polja našega ferajna. ali pa tudi na polja »komunistične« Slovenske kmečke zveze? Zdaj se je zamislil Muri in je moral priznati, da bi najbrže tudi sam gazda v nebesih ne mogel napraviti kaj takega, da bi dež padal samo na nekatera polja, na druga pa ne. No, tako našemu Muriju ni ostalo nič drugega, kot da je stisnil rep med noge in zavil v Tischler-jevo pasjo utico. S procesijo pa ni bilo nič.. Drugič je zopet obljubljal kuža Muri in se hvalil, da mu bo gospodar dal mastno kost, ki jo bodo lahko tudi drugi ovohali. Toda gospodar se je premislil in Muri je ostal brez kosti, ker so na OVP določili nove agrarne cene in so kosti postale predrage. In ko so še hoteli od njega nekakšne nasvete zaradi strniščne setve, je Muri žalostno zabevskal: »Kaj pa hočete od mene! Mar ne vidite, da sem čisto navaden kuža, da me imajo pri hiši samo zato, ker tako dobro in močno lajam!« In kuža Muri je spodvil rep in odkorakal k pasji utici. Morda so mu le pustili dobrosrčni Tischlerjevi kakšno oglodano kost? — Da bo drugič spet lajal... STALINSKA DEPEŠA Veliko razburjenje je povzročila na celovški pošti depeša, ki je pred nedavnim prispela od samega Najmodrejšega iz Moskve. Bila je brez vsakega naslova. Ko pa so jo prebrali, se jim je naenkrat zabliskalo, komu je pravzaprav namenjena. Kajti v depeši je pisalo tole: »K člankom o imperialistični Jugoslaviji, ki so dragocen doprinos zakladnici stalinizma, iskrene čestitke — Stop! —. Odlikovali smo vas z ordenom Stalinske čeljusti prvega reda! — Stop! — Javite takoj centralnemu pitališču »Pravda«, Moskva, če imate na razpolago še kaj Dolfetovih rac! — Stop! — V zamenjavo vam nudimo originalne stalinske race! — Stop! — S tovariškim pozdravom fieil — Stalin!« Depešo so takoj odnesli na uredništvo glasila Krščanske ljudske stranke »Naš tednik-kronika« v Celovcu. In prinesli so jo — na pravi naslov! Zamejska: UGANKA KJE SE TO DOGAJA? — Povej svojim Selanom, da nimamo nič revij, brošur in časopisov, veš, papir je draga stvar .., No, tako, stara, zdaj že imava spet nekaj časa dovolj papirja za podkuriti. ŠE ENA DIMNIKARSKA Kam le dimnikar beži? Kam? Za srečo se podi! Kaj mu sreča je ušla? Jasno, v Dobrno je šlal Pa zakaj je tja odšla? No, ker bolna je bila! Pa zares bo zdrava spet? To že ve analfabet: kdor si zdravja spet želi, v Dobrno naj pohiti, ker kdor bil je tam enkrat, se spominja nanjo rad! PRETIRANA SKRB ZA STARINE V PRIHOVI Vsa leta po osvoboditvi se na Prihovi lepo blešči — vitlen celo z avtobusa — mogočen napis: »Der Biirgenneister der Geineinde Preicliau«. Sicer je lepo. da občinski odbor skrbi za spomenike iz NOB, vendar pa se natn močno zdi, da je v tem primeru ta skrb le nekoliko pretirana . .. EGIPTOVSKA VROČINA Novinar: ». . . in tako ste, veličanstvo, prav v tem času prispeli sem na Riviero. Takšna vročina ...« Faruk: »Ah, kaj, dragi moj, kakšna vročina je šele v Egiptu!« Petek, 15. avgusta 1952 »TOTI UST« Stran 4 PERZIJA) AVSTRIJA Bi John Buli Mosadika brž matiral, ko bi lahko kaj — s stolpi operiral! Odkod spet stare Avstriji figure? Iz stare, obnovljene garniture! EGIPT 'IOAV'. Zakaj Egipt tako zdaj triumfira? Zbežal je kralj — kdo jih lahko matira?! Zaman Alcide z beljenjem se ukvs figur, ko črna barva skozi udarja Sovjeti dve tiguri za igranje imajo le, a druge — za jemanje NEMČIJA: KOREJA Kako igral bo Grotewohl partijo, ko mu figure na zahod bežijo? Remi v Koreji v neskončnost leze, ker se v neskončnost vlečejo — poteze! JUGOSLAVIJA) ARGENTINA; »Kako bi z Jugoslavijo igrali, ko so figure kralja ven zmetali?« Republikanec se s problemom bavi: kak' naj figuro svojo v igro spravi? Kralj argentinski kaže kislo lice: kako vnaprej igral bo — brez kraljice? Petek, 15. avgusta 1952 Stran 5 ki da niso kure, kajti mu nič ne nesejo. Glede porok trdi, da mu matični urad s svojim postopkom preveč v zelje hodi, zaradi krstov se tudi pritožuje, da so se dojenčki navadili živeti brez njih, najbolj porazno izjavo pa je dal v smislu pogrebov, kajti ugotovil je, da v Studencih že šest mesecev ni nihče umrl. Takšen odnos do mojega mrzlega strica, ki mu pogrebi sicer precej vržejo, je naravnost katastrofalen. Stric Lojze pa pravi, da je ubožec po pogrebni liniji tako globoko pod planom, in bi se utegnil rešiti samo še s kakšno epidemijo v Studencih, ki bi masovno stisnila za vrat tamkajšnje trdožive prebivalce. Očka pa je dejal, da bi za takšno epidemijo znalo eventualno poskrbeti angleško stranišče kina Partizan, ki je bilo ob premieri bojevitega Flynna tako ponečedeno. na pol pa sploh zaprto, da je vprašanje, če se bo sploh še dalo spraviti v normalno stanje. Mišljenje, da če kino vleče, ni potrebno da bi še stranišče, je dejal očka, je docela napačno. Zaradi predvidene bližajoče se deževne jeseni je Mariboru najavljen nov škropilni avto, je zadnjič brala v časopisu teta Ivanka. Stric Lojze pa je takoj dejal, da bo ta avto energično pospravil prah z mariborskih ulic, v kolikor .ga bo do takrat še kaj ostalo. Ker se je moj očka narodil slovenskemu narodu v okolici kinča nebeškega, to je konkretno pri Bledu, je zato iz lokalpatriotičnih nagibov kupil ta mesec celo serijo srečk, ker bo v avgustu žrebanje na Gorenjskem. Njemu želim obilo sreče, sebi pa nekaj odstotkov od glavne premije, ki bi mi zdaj ravno prav prišla — kot je rečeno zaradi sladoleda. Lepo vas pozdravlja vaš Jurček Frnikula, pionir I. d razreda. ukradel idejo glede ferzenkunge, ki je strokoven gledališki izraz za luknje v tleh. Moja sestra ima zelo zaspano naravo in jo zjutraj ne spravi iz postelje noben še tako močan pazov alarm. Zdaj išče službo in pravi, da bi šla najrajši k tistemu konstruktorskemu podjetju, kjer imajo tako uvidevnega direktorja, da pravi punčkam, naj zjutraj kar spančkajo in zamujajo, da bodo zvečer boljše volje. Ob mislih na talco uvideven odnos do nežne ženske toaletne mize (psihe) se moji sestri kar samo smeje. Kar se tiče pritiklin za izdelavo dobre solate, se je očka vedno razburjal glede slabega jesiha. V tem oziru pa se je zadnji čas pri nas stanje občutno popravilo, ker kupujemo pri Majolikl vino in ga daje mamca na solato. Tako kisle solate kot sedaj še svoj živ dan nisem jedel. V gostilni Počehova pa ima natakarica Olga zelo hude skrbi v pogledu drobiža. Zaradi te nezgode pa je izven vsake bojazni, da bi ob večernem obračunu lahko utrpela kak primanjkljaj, česar pa seveda za cenjene goste ne bi mogli trditi. Blizu kavarne Rotovž, tako rekoč za hrbtom stolne cerkve, je stal za časa vojne bunker, ki se je v teku let, kot pravi moj očka, spremenil v mirnodobsko javno stranišče. Tam lahko Mariborčani nemoteno odlagajo vso osebno nesnago, ne da bi se jim zato skrivil kakšen las na glavi. Vidne markacije to stranišče sicer nima, dober nos pa človeka t^lcoj opozori na ta kraj. V Studencih pri Mariboru životari mrzel bratranec mojega očeta, ki je tam župnik in se piše Požar. Zadnjič so prišli k njemu davkarji, ki se jim v pogledu davkov izgovarja na slabe čase, Grozen val vročine, ki je izbruhnil nad Mariborom, je v mojem očku sprožil idejo, da bi me Poslal do jeseni v Ljubljano, kjer je v tem oziru in ? boljše, da je sladoled po 5, ne pa po dinarjev kot v Mariboru. Očka pravi, da bo pri tej moji strasti prihranil lep del moje otroške doklade. Jaz se pa le bojim, da ta očetova računica ne drži, ker bi se nabralo pač toliko več izdatkov v pogledu kinematografov, "®r imajo v Ljubljani večji kontingent premier, bi si jih jaz moral ogledati zaradi vsesplošne “Obrazbe. Pri zadnjih dveh kinoigrah sem se 2elo izvežbal v umetnem pretepanju in sem že bol razred na 'otoku zmetal čez ramo. Prišel sem tudi na idejo glede luknje v podu, ki sem jo jzdoibel v kuhinjski pod ter jo vešče prikril z imitacijo naše perzijske preproge. Za vabo sem Postavil za luknjo par najlon nogavic in moja sost.ra je kar zbezljala proti njim. Trik jo uspel, Patančno po zamisli bojevitega Fl.vnna in sestra Je kot kafra izginila v drvarnico ter se sesedla Pa premog. Na srečo imamo tudi mi premog v Prahu in je sestra odnesla še dokaj zdravo kožo. p° temeljiti pridigi je očetu svetovala, naj me Pe pošilja več — v gledališče, češ da sem tam Tonetom smola ^ o Ker je brez zvonca kolo, kazen !ll\« : Tone je tombolsko karto imel, nanjo — o sreča! — kolo je zadel. plača, Tone olajšan za dva je kovača. višja pa sila ustavila ga. Ko j ga zajaha, domov se pel ja, Zdaj se prek mosta naš Tone Tone je jezen zato, ker že spet kazen predpisano mora odštet. Ker pa na pločnik je spustil pedale, zopet je plačati moral penale. bi „e to mu nič več ne zgodilo, ro odpravi se kupit zvonilo. toda na žalost napačno smer ubral je. Poceni prodam Mptk-o k:olO PonuDP Pod , razočaram >“ Tonetu sitnost s kolesom preseda. Figo pokaže, ki naj vse skup gleda Tnmbolski sreči dejal je: bog Ioni. Komaj pa nekaj bil metrov je stran, Tonetu zdaj je dovolj teh zagat, Zdravo, bicikl! Na zid ga prisloni. spet vsled prekrška ga zgrabi organ, konec te zgodbe je pa — inserat. — A, bos, prifat isa ganga, pa mu je en pri- vatcantehnika ajnszvajdruj nove zobe not na-redo... — Jo, natirli, bo te in canambulanc zooo fil oarbajt hom... — A bos, oarbajt! Umanand hecn tuns ina, pa švocn, pa aufzign untanand, hobi e ksegn. Šaut zo ana enemi noter v lape, pa se mora cofort dol vsest, zo isa mid... Te pa tisti prifatpe-kanterji, te bos ima for g rejo pri drugih vra-tah, pa hintenumanund, zegi:® tes iz a švajna-raj... —-Jo, kaj je te blo nah z vašimi zobami, frau Kliček? — Mit majne cend? Tu majne gite! Vira mi tes zogt od vun pipanja, jesas, viri kštign bin! An šmorn, hobi ksokt zo glaj cu im, an šmorn bote vun pipali, hobi ksokt, to geri liba prifat... — Jo bos, prifat sans ganga? To ja košta en haufn gnarja...! — Naj košta, kaj košta — oba te cend hobi no ima in di lapn. No prifat hota mi v enem tedni te lapn camkflikt. Na azo, bos zogns zu dera švajnaraj, a ...? — Jo — vaji se tamiš san, majne libe frau Kliček! Merkns ina! Morte eniga tam poznat, te ste pa nah zofort glajh ima na vrsti, pa vam ni ra j n niks treba čakat, grete, koj pri drugih vratah ajni! Pa pqjumdlunga je te nah tudi gane anders, majne tajre! Injekcion sem, pa renfgen taj, pa pandaš sem. pa protes taj — nah pa laufa vse kak na žnurci! Oba natirli, pekančaft al pa pecijunge že morte met. tes šo, tes šo ... . — Jo krucitajksl, bon i oba kajne hob...? — Na, hetnsma ksokt. majne libe, jaz bi vam že kaj prkomendirala. To is jo da her haupt-dokta, a morefajna her... Pa sestra od tiste, visns e, kanonikerbaletmedl, kak se že piše, krueifiks na ... — Bos, zu dera pa že ne grem! Bisns net, tota je eni vzela skorma štir grame zlata, bo zi het brauhn kena samo eniga no holb ... — Oba gens, bos zi net zogn ...? — Natirli. te nah, ko se je pa tista pešverala, da so ji preveč zlata'vzeli, so ji pa hteli gane ajnfoh zobe še enkrat gor ftrgat — da bi zlato stehtali, homs ksokt! — Jo zo bos, du hajligabimlhergockrajc! Kaj pa te nah? — Niks is. Zolang da ne bo v canambulanci drgač, geri net hi, majnatraj! — Oba vizo net, majne libe frau Kliček? Vorns zegn, vas bom pekant storla s kakšnim dohtarjem al pa frajlajn, pa bo ols vida in ordnung. Verns zegn ... — Jo, und tes guld? — Oba sans jo net zo tepat — mit an pekantn is tes ganz drgač, natirli... Tak s čisto gmajn folkom se pa ja tam ne morejo ajnlosat, bo koms ten hin!? Oba mit an pekantn, tes is gane anders . .. glaubns ma, frau Kliček! Azo te pa le frelih ajni, v našo canambulanc, gol... CENTRALNO OTROŠKO IGRIŠČE V MARIBORU v večernih urah ... KUJ ŽELEZO, DOKLER JE VROČE! V avgustu je žrebanje srečk Državne loterije FLRJ v Sloveniji! 18. avgusta v Krarvju, 23. na Jesenicah. Ljudje z bližnjih krajev, udeležite se javnega žrebanja! Ljudje iz oddaljenejših krajev, udeležite se žrebanja vsaj v duhu — s srečo v žepu! Izžrebanih bo za več kot 53 milijonov denarnih dobitkov z glavno premijo pol milijona dinarjev. Mariborčani! V Jurčičevi 9 in v Gosposki s čakajo srečke na vas! Pohitite! V nedeljo 17. avgusta bo od jutra do večera ves dan odprto. — JMa azo, ta homas — te hic, te elendige! Majnazol, frau Kliček, rečte kaj čete, zaj pa mamo gane di rihtige zauregurkncajt! — Oba — redns ma jo net fon di zauregurkn, frau Muršec, te glih koj dobim dolge zobe vira niilpfcrd, pa akurat jec. ko že itak zovizofman tak frdamani canve ... — Bos, canve homs — te pa šnel dolta k can-dohtari v canambolanc! Bom vam jaz zrihtala! Kost e niks ... — Kostn tut šo niks, oba frajvilik me ne spravte nikul und nima tam ajni, majnazol, tes kens ina auf di nazn aufšrajbn. majne libe. . — Bos is den kšegn, frau Kliček, umgocvuln, kaj so vam te ki glavo bek odšraufali tam dol, oda bos?! — To bi še tak žiher ta manšo blo, majna-draj! Oba zo, kaj vse toti nena trajbajo z ludami... Azo šteln ina fur: grete s krankn-cetlom hin, se najprej aufštelate, da pridete hcoj, te pa nah čakate, čakate da ste ži čisto durhundurh švarc. Ko pa nah pridete na vrsto, vam dohtar anpisl v lape not pogledajo, pa vas drgoč peštelajo za fircen tog. Tu majne gite, zob vas pa toti cajt tak boli, vira nariša... — Oba, bos zi net zogn, frau Kliček! Herns... — Niks, herns — voartn hobi misn, te pa sem za štirnajst dni nohamol šla herunta, pa sem drgoč v vartecimrl čakala do desete ure — če-glih sem bla za ob sedmih peštelana — und da-vajl so mi splača vse ta bolši zohn bekaufali. Ko pa sem te nah endli kcoj prišla, mi je dohtar drgoč v lape pogledal, an pisl not herum poštoral pa reko, da morejo zobi vun. Hota mi no kfrokt, če mam cajt, da bi mi koj 5 zobov vun spipal. — O du hajlignkrajcandjože! — pa koj pet... I? — Jo, oba do bini kštign, majnazol! Bos, hobi ksokt, zobe bi mi vun popipali, hobi ksokt, te nah pa bi žiher eno leto ostala brez zobov, tak kak tisti ajznpaner. keremi ste, hobi ina ols ksokt, osem zobov vun popukali, nah mu pa te ' rekli, naj za eno leto spet pride, bos! — Na, tezis oba interejant, tes mitn ajznpona! Pa kaj je te blo, isa naha kuman? NEVZDRŽNO STANJE — Dragi sveti Peter — jaz %rem nazaj• Doma imam spalnico, ki sem jo kupil v Stanovanjskem servisu Industrije lesnih izdelkov v Mariboru na Partizanski cesti. In v njej som tako sladko spal, da tukaj nimam več obstanka ... vsmm TOII ZVESTO SE DRŽI STARIH OBIČAJEV občina v Muti ob Dravi in ne odstopa od njih. Tako so tudi zadnjič oglasili pred cerkvijo, da “o cepljenje proti davici za cicibančke iz Mute. Ih ker se cicibančki navadno ne nastavljajo Pred vrati cerkve, so ostali brez cepiva, ki jim Po zakonu pripada. Zato so sklenili, da bodo Predlagali občini: če že noče odstopiti od starih običajev in take stvari objaviti na lepakih, Čuden »Partizanski« tabor v Ravnah so pri Cerknem imeli, nanj celo duhovnik Dorčič so iz Skopi j a prihiteli. Semeniščniki prišli so prav tako v te Ravne naše, tabor pa se je spremenil v slavo — ene nove maše. Novomašniku za dar so lepe tisočake zbrali, dasi mož ni revne sorte. So pač v božjo slavo dali! Tudi Idrija dobila mašniškega je heroja, zanj celo so povabili v goste teologa Snoja. Ker mladina rada hodi kopat se sedaj v Vipavo, Dutoveljski župnik zgubil skoraj je vsled tega glavo. Mož rohni in se razburja, ker pri maši ni mladine, ki poleti rajši hodi v vodo se znebit vročine. INDISKRETEN POGLED V BODOČNOST NOVEGA MESTA Takole bo izgledalo leta 2000 tistih šest stolčkov, ki čakajo v zvezi z decenlraliza-c‘jo na obljubljene funkcionarje iz Ljub-Ijane... MARIBORSKI ZAŠČITNIK ŠT. 1. ii bodo iz svojih sredstev kupili boben in najeli bobnarja, ki bo lahko razglašal oglase občinskih 'hož, ker za ogledovanje deklet pred cerkvijo so še premladi, za v cerkev — pa že prestari! »Partizanski tabor« reklo se zato je tej proslavi, ker na takšno slavje mm se'občinstva lahko spravi. Mož je pridigal, da veri spet zapeli so zvonovi, nekaj je prav krepkih stresel proti naši oblasti novi. če ne bodo nič zalegli župnikovi vzkliki vroči, naj še sam talar svoj sleče in z mladino v vodo skoči! O preganjanih duhovnih Dorčič se je tu razkričal, in pod mlaji, slavoloki strogo vernost je veličal. Takšnele so noVe maše nekam čudna dušna hrana in ob njej lahko zaduhaš župico iz Vatikana! S tem končamo Kraško burjo. Le za danes! Ne za večno! Drugič spet bo zapihala. Do tedaj pa: Bilo srečno! jezesna, iezesna. ezesna, ezesna. 'zesna, ■zesna. ,ezesna, jezesna. jezesna, iezesna. jezesna, jezesna. jezesna, jezesna. jezesna, iezesna. Johanca iz Vodic doma, telečjo kri je švicala, Še hujše čudeže kot ta, z Mrzlaka dela Janova, Devetnajst let ta revica, vse, kar poje, takoj skozla, želodec pa se ji ne upre, če sveto hostijo požre, Duhovniki za njo skrbe, s prispevki dobro se rede, Dokler tak čudež ni odkrit, brez davka čeden da profit, Ko pa poseže doktor vmes, je hitro konec vseh čudes, Svetnica resda malo je, kozla pa samo sem ter tje, Nova rodiška Johanca jezesna, Če b' vsak kcjzlač svetnik postal, jezesna. aV bi imel’ svetniških glav, jezesna, Bi šišenskih se vin napil, jezesna. in že svetnik b’ se nam rodil, jezesna, Na par pokvarjenih klobas, jezesna. bi dva svetnika b’la pri nas, jezesna, In na pocestni sladoled, jezesna! kup angelčkov bi mogli imet’, jezesna, A kdo b' si želel še nebes, jezesna. ko tam bi vsi metali čez, jezesna, Tam na MrzlaJtu Janova, jezesna. če hoče, naj le kar kozla, jezesna, Če hoče kdo, da pade not, jezesna, naj roma k njej na božjo pot, jezesna, A jmzi naj tak državljan, jezesna da se ne vrne pobn-h,,. Kar on reče, to je sveto, drug besede nihče nima; na vse sklepe, ki jih daje, raja naj samo prikima. Na dopust ljudi pošiljal svojo hišo je graditi, tak še jaz, preljubi Franček, znala bi do svoje priti! Ker tako naprej v Konjicah se ne da nič več voziti, moral bo v tovarno usnja bolj priljubljen človek priti. Zaenkrat naj bo kar dosti! Prejmi srčkane pozdrave, ki eksnresno jih. pošiljam Ti na Tvoj na?,r'v nreT' Priim Tvoja Frančka Sodnijske je stroke in godbe ljubitelj, pa lovec je strasten ter pasji cenitelj. Če čas mu dopušča v naravo jo briše in članke kolesarjem v dobrobit piše. Frančka piše Frančku Tam na tisoče občinstva osem ur v dežju čakalo je na srečo in se končno je pod nosom obrisalo. Vsi hoteli ta dan priti so zastonj do lepe hiške, a zvečer domov odšli so takšni kot polite miške. Eno pa se je skazalo: če želiš do dežja priti, vombolo, ne pa proces’jo, moraš hitro narediti! Tam v Konjicah je tovarna, kjer.se usnje izdeluje; v njej direktor vsema nočen nad podložniki kraljuje. Dragi Franček, Tvoje pismo sem na moj naslov dobila, in čepmv nerada pišem, Ti bom koj odgovorila. Sem v nedeljo proti Ptuju prav veselo jo mahnila, v upanju, da tisto hišo bom na tomboli dobile. m MARIBORSKI OBRAZ Tota pravljica — za odrasle: Kako je v^ada! Kor! IIL— DireitlorsLi_____________________________ Orkestrom na čelu že dolga je leta, čeprav je v pokoju, še dosti obeta. Neumorno še dela! Nc brani se vinca. Skoz radio slišiš tega Bernard-inca, NAROBE NIREK-U Narobe Nirek članek je napisal, narobe knjižničarje v njem orisal, uganil vendar prav je vsak čitatelj: napisal ga >— narobe je pisatelj! Velike noge, velika postava in kot vrhunec še velika glava, . to zapeljalo v zmoto je dolgina, da si domišlja, da je — veličina, 6epray karakteristika edina za to je najbrž — velika praznina! BABURA, POET IN-AMERIŠKI PAKETI V Ameriko babura pismo načečka in tarna, da je gola, bosa in da strada, paket ji za paketom vsak dan v hišo pada, kar ji odveč je, drago vse ljudem proda. ■ Kako drugače vse je s tabo, moj poet! Ti pesniš, pišeš drame in prelepe knjig ?, J a za vse to ne boš .dobil nobene fige, če bere te, igra brezimno novi svet. MODERNA TERMINOLOGIJA Profesor: »Kdo je bil Prešeren?« Dijak: »Slovenski pesniški šampion. Pisal je pesmi na dolge in kratke proge, nosil frizuro kot frajer, pil kot žolna a je zato postal slaven .« TUJKE IN STROKA Gostilničar sinu: »No, kaj ste se učili danes v šoli?« Sinko: »O konsonantih In vokalih.« Gostilničar: »No, to je pa lepa šola! Povej učitelju, da se pravilno reče: konsumenti in lokali!« ŠE MANJŠE Učitelj:-»Petrček, kaj je najmanjše svetu?« Petrček: »Molekula . . . Ne, atom!« Učitelj: »Kaj pa je še manjše?« Petrček: »Munjšc kot atom? To je pa Ialiko samo šopek, ki bo ga izročili pred' Slavniku »Tamburice« v Mariboru.« LEPl VIDI Mogočno frizuro Ošabna od vraga na glavi ima, — kako naj ne bo!? v glavi pa straši Saj to je značilno vsa revič’na duhd. za prazno glavo... / (Fantastična zgodba iz bajne dežele Tamtamije) Tu. glej, zdaj leži —r* ves lip lepših dni. koN žrela bo pesniška mlaiVv in verz bo vsak vsaj — š«st kov&čev.,.« — Dajte mi prosim kilo kruha — dovolj mi je teatra .., Tam nekje, v bajeslovni deželi Tamtamiji, živi in vlada Kori III. - Direktorski. In kot se spodobi — vsa oblast je v njegovih rokah. Vse, kar se naredi — bratci, če verujete ali ne — je napravil on: — Tale orodni stroj me je stal... Tole orodje sem dal narediti Takole sem ukrenil za to ... Tam bom postavil... To sem ... Jaz ... sem .... bom ... jaz ... Pa saj ni čuda — konec koncev, če že kdo vlada, naj vlada kot se spodobi. In če vladaš kot se spodobi, tudi razpolagaš. Na primer z dobičkom industrijskega magazina je bolje kupiti preproge za komercialo kot pa kaj drugega, kaj šele ga dati tistemu, ki mu pripada! Moj bog — majhna administrativna manipulacija — kdo bi se šel takšne malenkosti... Pa saj so res malenkosti, če na primer zaračunaš profesorjem 1.60 dinarja za kilometer, dijakom pa 3. Saj konkurenca ne bo zvedela za te preproge, ker sicer bi se morala še bolj prijeti za glavo, če bi vedela, kako je tista stvar s prevozi za stanovanjsko zadrugo! Pa to so vse malenkosti, še bolj kot tisto, ko se Kori III. - Direktorski vozi s tovarniškim avtom v službo in domov na kosilo in še kam. In če je avto pokvarjen, pa naj pride avtobus ponj. Malenkost — za takšno osebo je tudi cel avtobus pravzaprav premalo. Tako je torej vladal Kori III. - Direktorski v tisti bajni deželi Tamtamiji in vse bi bilo v redu, če... ... če ne bi venomer le prihajalo kaj novega — pravcate prekucuške ideje, nove prevratne metode, nekakšna demokratizacija, ka-li... Pa ne, da bi bil Kori III. v principu proti. Kje! Toda oblast je oblast in končno, kdo je pravi vladar Tamtamije? — Jaz sem kupil... jaz naročil... jaz naredil ... jaz ukazal... jaz ... jaz ... Kdo pa drug? Morda sami prebivalci Tamtamije? Ali pa celo kakšen delavski svet, ali kdo drug? Naj bodo veseli, da imajo park in klopce, malo travice in — zavest, da so iz Tamtamije! Kdor pa drugače misli — tega je treba trdo prijeti. Pa naj bo iz same Tamtamije — temu naj bo nauk strah pred tem, da zleti ven kot je skoro tisti nesrečni Visočnik. Ali pa celo kak novinar, tako gobezdalo, ki napiše tisto, kar se mu pove, in si ne pusti potem dopovedati, da mu tega ni nihče povedal —. — E — bratci, če se ne motim — tu ne bo meni nihče kaše pihal, karkoli govoril, najmanj pa' kalil mojo avtoriteto. Da, tako je! In tako se je zgodilo, da je neki nesrečnež izgubil živce in nekje nekomu dal nekaj preglasnih besed! Bumf — le čemu imamo tamtamovsko milico! Kori III. je dal milici nalog in kot bi mignil je bil razgrajač aretiran. — Prepeljite ga s kamionom v zapor in — zaračunajte mu seveda prevoz ter odtegnite od plače, da bo vedel, kujon ...! Vidite, tako vlada tam v bajni deželi Tamtamiji sam presvitli Kori. III.-Diktatorski... IN SE MAJHEN RESENTIMENT ... Da, da, to se vse dogaja še dandanes, v času, ko jo je egiptovski. Faruk pobrisal v Nico, ko je perzijski šah v »hausarestu« in se je jordanski Talal raje sam ^odpovedal prestolu. In baje je prav tisti Faruk dejal pred dobrim letom, da bo kmalu na svetu le še pet kraljev: angleški in tisti štirje iz kart: pik, srce, križ in karo. Ej, Faruk, Faruk, kaj pa Kori III. - Diktatorski, ali si nanj pozabil...? DEFINICIJA Jaka: »No, Pepe, kaj pomeni besedu optimist?« Pepp: »Človeka, ki se loti križanko kar 8 črnilom . . .« - UPRAVNIK GLEDALIŠČA NA DOPUSTU Jaro Dolar je napisal v »Vestniku« članek »Kruh mesto teatra ali teater mesto ’ ruha«. Stran 9 ______________ jTONE OJFAR in TOTI LIST Te dni je preteklo deset let, odkar j« junaško srce Toneta Čufarja izkrvavelo, Preluknjano pd fašističnih krogel. Njegova dediščina pa nam je ostala. _j, Dediščina neustrašnega borca za- pravice H'." delovnega ljudstva ... Bajanja toda bogategadela ~v starem'»Toteni •listu« ... £ In tukaj smo zbrali nekaj 'utrinkov iz tistih časov. Drobnih, zbranih od tu in tam. mnogokrat Nanašajočih ae samo na tisti čas. droben vsakdanji dogodek, nekega človeka — toda vedno pffžetih z napredno miselnostjo, s pravim globokim človeškim občutkom in mnogo, . mnogo humorja, ki ga je skrivala ta gorenjska grča za svojo robato zunanjostjo ... ■ To je bilo tista leta tik pred drugo svetovno vojno in medtem, ko je vojna vihra že šla skozi sv st: *A NOBELOVO MIROVNO NAGRADO • v Evropi letos ni pravega zanimanja. Kakor vse kaže, je dobila ta plemenita Ustanova resnega kandidata v Ijudožrskem Pletnenu Guru-Guru, ki je tekom pretekle-^ leta požrlo le dve slo oboroženih sovraž- n*hov... *E BI DANES NASTAL VESOLJNI m ^JEOTOP. oi vzel Noe v 'svojo barko: dve puški, dva 'nnka, dve plinski maski, dva aeroplana, dve bon ser vi, dva pakta in dva demantija. SPREMENLJIVA VREDNOST Govornik: ». . . žene in otroci so najdra-Rocenejši zaklad naroda . . .« Radio: »... sovražne brmbe niso povzro-c'l<> nikake škode. Ubile in ranile so le ne-lt<‘j žena in otrok.« POTRESOMERCI ®° na več krajih zaznamovali čudne potrese, niso prihajali ne. od bombnega grmenja *n ne od tankovskega sprehajanja. Stvar so tptneljito raziskali in dotrnali, da se je začel groze in strahu obračali v grobu — hunski kralj Atila. \ DRAGIM 2ANJICAM n rž na njive, drage sestre, da bo žetev prej pri kraju, ker potem začnem jaz žeti, da bodo ljudje prej v raju. Botra Smrt, s. r. HAM-HAM... Dolgo, dolgo sem čakala, tu in tam se poigrala, pa se nič več ne igram, velik je zdaj moj ham-ham ... Botra Smrt, 3. r. SKROMNO OBVESTILO Selim se v Afriko, v v širne puščave, tudi v Evropi zdaj nič več ni trave. Kdor mi namenjen je, v pesku ostane, kdor pa izmaže se, vrag naj ga vzame! Botra Smrt, s. r. Tudi splošni položaj v Evropi in na jvetu je našel svojski odmev v njegovih RAZLAGA TUJIH BESED Sinko: »Oče, povej, kakšna je razlika med državnikom in politikom?« Oče: »Državnik je tisti, ki hoče storiti za državo kaj dobrega, politik pa hoče, da l>i država zanj kaj dobrega storila.« VESELA NOVICA Da se v resnih časih vsaj otrokom v Evropi in ostalem svetu zagotovi nekaj veselih ur, so prijatelji veselja izumili nove balončke z značko »Demanti«. Balonček pri pravi toploti poči, a ne naredi nobene škode. JEZIKOSLOVCI so z ozirom na dejstvo, da kolesje civilizacije vedno bolj škriplje in cvili, sklenili, da se bo civilizacija poslej imenovala cvili* z a c i j a. gledal z očmi deiavča-piojetprca, ki ve velike šale na ta račun «&nTyr šfea stnrelcnja (Detajl iz osnutka scenarija za poučni »Mi smo mi...«) KADER 203: * Jj Kraj: Tovarna, nekje v Črnomlju, direktorjev pisarna. Čas: leto 1952, julij, zjutraj ob 6. uri. Osebe: Direktor, glavna blagajničarka. Dejanje: Sirena tuli, delavci hodijo na del® Kamera nas popelje h glavni uri, kjer W zalec preteče naglo eno uro in pol. Kamet se zavrti in nas vodi v pisarno direktor,I ■ •Vrata se odpro, vstopi on — direktor. Z p njim glavna blagajničarka. Ona ga ljubeč^ pogleda: »Ljubček, ali mi ne bi mogel skrar Sati delovni čas?« On obžalujoče odkima pristavi: »Veš, da sem te postavil za blagOJ' ničarko brez vednosti delavskega svet* Razen tega vodiš v istem času tudi ekon#" mijo in dobivaš dve plači. Več res ne rem. Saj veš ...« KADER 204: Kraj: isti. Čas: četrt ure pozneje. Osebe: direktor sam. ->« Dejanje: Direktor hodi razburjeno po pisarn Pogled se mu ustavi na pisalni mizi: PJ"0 šnja delavba za 500 din posojila, ker že meseca ni nihče dobil plače. Se zamisli, o mahne z roko in zamrmra: »Če mu ni k® prav, naj gre drugam v službo!«. Razmisli11’ »Vsega tega stanja je kriv delavski svet’ Če bi imel jaz proste roke, bi bil v dve mesecih v tovarni red.« Pogled mu splav^ skozi okno na tovarno: »Sicer pa sem to' varno ustanovil jaz.« Se izprsi, a tako zopet skloni glavo: »Pravijo, da ne bi sme sam sprejemati in odpuščati delavcev m nameščencev!« Začudeno: »In — da se protipostavno odpustil tisto starejšo delavke iz ekonomije.« Hipoma mu zasije v očea odločen plamenček: »Jim bom že posvetil■ Naglo odide k pisalni mizi in prične pisati’ Kamera se približa. Naslov: »Okrožnica!« — Madonca, fantje, točno za pet tistih popisovalcev je cev prekratka, da bi dosegli do kraja nesreče. Sesti bi moral pa na luknjo sesti. KADER 205: Kraj: Mizarska delavnica tovarne. čas: dve uri kasneje. Osebe: mojster, delavci, vajenci, pozneje dr rektor. . Dejanje: Mojster (ita delavcem okrožnico dr rektorja. Glas mu drhti: »... Najstrozj* bomo postopali proti vsakomur, ki bi kriti' ziral upravo podjetja ali raznašal izven to' varne vesti o resničnem stanju v tovarni•* Starejši delavec pripomni grenko: »Torej odpust!« Ostali mrko strmijo pred se. OglO' šajo se klici: »Diktatura! Kje je sindikat.* Mlad vajenec plane naprej: »Kako dol(1° še?« Vrata se sunkovito odpro. Na prafld stoji direktor. Črna senca, ki pada od njeda’ ga dela še večjega in mogočnejšega. Brc" besede pristopi k vajencu in na prične Pre' tepati. Iz ust se mu trgajo besede: »Je disciplina?• Ostali si grizejo ustnice i1t stiskajo pesti. Prinesli smo vam nekaj kadrov iz osnutka z® novi film. Ker scenarij še ni dovršen, prosim^ vse, ki imajo kaj snovi in idej za konec film® jiai povedo k temu svoje mišljenje Ali ne bi JI rt I tiu i.«-Jim ovoiu 11 uniji,!! iv- mi n bilo škoda, če bi tole ostalo — samo osnutek* to več razumevanja, kakor doma — na Jese-n.-ah! ALPINISTIČNO STRANIŠČE prve težavnostne stopnje so odprli na jeseniški postaji. Zato opozarjamo vse tiste, ki niso vajeni plezanja, naj raje ostanejo doma ali pa naj opravijo svojo potrebo kar v vagonih, da se jim ne zgodi tako, kot se je zadnjič nekemu nedeljskemu turistu, ki je prav v. trenutku, ko je priplezal do stranišča, zdrsel zaradi prezgodnje obremenitve hlač navzdol in se je smrtno pon.srečil, tako da ni .. "el nihče za njegovim pogrebom. To naj bo i opomin vsem tistim, ki prec ijujejo svojo vzdržljivost! ZAKAJ KLJUB VROČINI gostje v Turist hotelu v Lescah najraje sedijo v zaprtih prostorih hotela? Enostavno zato, ker raje pijejo v vročem prostoru hladno pivo, kot pa na hladnem hotelskem vrtu vroče pivo, ki jim ga nataka eskadron konjev izvoščkov ob vrtni ograji! V NATAKARJA se izpremeni ob nedeljah dopoldan upravnik hotela Turist v Lescafc, če hoče postreči gostom, ker natakarica noče zamuditi nobene prilike, da si zasluži nebesa. Upravnik pravi, da na srečo nima nobene kuharice Židinje, ker bi sicer moral ob sobotah namesto nje morda še celo kuhati. ALI POZNATE tistega iz Lesc, ki ga preživljajo živali: žrebec, bik in merjasec, kakor se sam rad pohvali. Ali lahko to zamerite? Že, toda komu? Živalim ali,— lastniku . . NI ŠLO V GLAVO gospodu župniku na Koprivniku v bohinjskem kotu, da je nekdo izdajalec, če je kriv smrti cele partizanske edinice. Zato so mu tudi pripravljali tako slavnosten prekop in zvonili na vse pretege. Sicer pa mu tudi ni kaj zamerili: mož res ne ve, kaj pomeni beseda izdati človeka, ko pa je ves čas svojega službovanja imel opravka le — z dušami! Svoje duše pa res ni še nikoli izdal! KAKO LAHKO VPLIVA FILMSKI KIČ na človeka nam lahko pokaže upravnik mestnega kina na Jesenicah, ki seveda raje gleda mlada dekleta v službi kot prodajalke kart, kot pa partizanske vdove. Ali ste že videli, da bi v katerem filmu nastopala kakšna partizanska vdova? :ga tp^i -— Hej, h ittm, .•> Uoso! tudi po progi, nuj vidiš, da moremo dalje . . . V TRAFIKI PRI 36° C — \i sie venuar nekadilec; Le zunaj stojite ves dan v trafiki:' —■' Veste, nimam denarja za dopust, pa hodim sem občudovat naše letoviške kraje. KRANJ KDAJ PADE NAJVEČ PADAVIN V KRANJU? Ponoči, seveda! Kaj še niste nikoli pili vina na veselicah ali v kakšnem gostinskem obratu v poznih nočnih urah? Če še niste — se prepričajte! ALI SO SE VAM IZPOLNILE VSE ŽELJE V ŽIVLJENJU? Ne? No, potem pa lahko brez skrbi zavijete k »Delikatesi« v Kranj in ne boste nič razočarani. Utegne se vam namreč zgoditi, da plačate pri blagajni rdeče vino,»ali recimo šun-karico, in to potem tudi dobite, če pa dobite namesto rdečega vina belo in namesto šunka-rice žemljo s salamo ali pa celo tri prazne, potem nikar ne obupujte! Saj ne bo prvič in ne zadnjič, da se vam zgodi kaj takega! MENDA STE ŽE VSI ČITALI, kako so nekoč napetnajstili Bernarda Shawa za podpis. Vidite, šefu posredovalnice za delo v Kranju se kaj takega ne more zgoditi, ker sploh nikdar nič ne podpisuje. Za nadležne zbiratelje avtogramov pa ima dekle, ki udarja žig njegovega podpisa. In mož ima mir! KADAR KAKŠEN ŠPORTNIK TEKMUJE izven konkurence, je ali tako dober ali pa tako slab, da noče drugih ali sebe osramotiti. Vidite, tako tudi v Tržiču privatni inštalater tekmuje izven konkurence z mestnim instalatersko-kle-parskim podjetjem. Pa ne mislite, da zato, ker ga noče osramotiti z nižjimi cenami! Kje neki! To dela samo zato, ker po odredb; MLO Tržič državna podjetja ne smejo dati zaslužka privatniku! In samo zato! NAROBE pa mehanično podjetje MLO Št. Gala samo zato ne popravlja dvokoles privatnikom, ker noče konkurirati privatnikom! Res lep primer požrtvovalnosti! PODRU2NICO DAJ-DAMA ima v Pobrežju pri Vidmu sveti mož Jože Šegula, bivši salezijanec, ki je istočasno tudi sam avtomat. Ce mu vržeš v avtomat »kar kdo da« in mfa pokažeš sliko osebe, katere usoda te zanima, tl avtomat takoj pove želeno usodo. Usodeželjni verniki se skrbno sprašujejo, kaj bo, če se avtomat enkrat pokvari? Vidite, dragi U'/utson, tod so pa hodili slovenski turisti ■ .11II .11 «n Danes bom pa kar naravnost, junaško na levo in desno, tako nekako, kot. tisti dve vročekrvni Celjanki, ki sta se ondan neusmiljeno »viteško« obdelovali v tisti ulici, ki nima nobenega napisa in menda tudi ne imena (med Aškerčevo in Stanetovo) s pomočjo cekarjev, rok in nog in še posebej z izbranim jezikom, takim, da bi se celo Pleteršmk- potuhnil & spojim slovarjem. Da bo pa slika »furij« popolna, je obema blestel na junaških prsih velik zlat križec, tako da si se nehote spomnil na čase svete inkvižicije .. Sploh pa nas celjske amazonke dostikrat presenetijo s sličnimi podvigi, in to največkrat pred Brani borjcm ali Miklavžinom. Da pa bo stvar še bolj zanimiva, izberejo navadno nočne ure, ker tako obenem najlaže kontrolirajo spalne ljubezenska izjava? —Ah, ne, ciragu tovarišica — samo to prelestno oblekco bi si rad ogledal. Prav gotovo jo je naredila TEKSTILNA TOVARNA CELJE, kjer izdelujejo tako lepo blago za ženske obleke, pižame, brisače, perilo — pri tem pa vse v najboljših barvah ... srajce stanovalcev, ki pridrve na hišna okna. In moški trabanti? I, pomagajo seveda, da je ravs in vpitje kompletno, slika pa vredna »Western« filmov. Mariborčani, poglejte dobro, če vam nista pobegnili Frau Muršec in Frau Kliček. Zadnjič sem ju namreč srečal na vrtu restavracije Union v Celju. Majnazol, sta bili luštni! Papcali sta in pupcali vinček, zraven pa milo zavijali, da se mi je kar na milo storilo. Če pa sta vaši mili dami še v Mariboru, potem pa se je najbrž v Celju pojavil njun »zarod«. Ko sta pa odšli v mesto, dobro, da nista zavili v »Kavarno Triglav«. Velik napis na zahodni steni bivše kavarne proti kolodvoru še vedno vabljivo vabi kavarniške goste Mogoče pa bodo banko zopet preselili (knjižnico so že) ali pa bodo tam poleg bančnih poslov nudili tudi kavo. S selitvijo knjižnice pa so storili veliko napako. Le kje se bodo sedaj zbirali mladi parčki, ki so se pod okriljem prejšnje čitalnice in pod pretvezo poglobljenega študija ljubčkali varno kot golobčki? Novi prostori, verjetno pa še bolj strog pogled nove upravnice jim take kotičke zdaj odvzema. Ubogi parčld-brezdomčki! Da bi se le kdo zaradi tega ne zastrupil! Kajti z za-strupljenjem v Celju ni nič. Ali jih v bolnici pozabijo v kopalnici ali pa jih sploh ne sprejmejo, dokler ni napotnice in denarja. Z eno besedo, zastrupite se nikar, 'ker lahko ostanete na koncu zastrupljeni. Nekaj bi vam svetoval. Lep paviljonček na oglu Aškerčeve in Ulice brez imena je prazen in samoten. Včasih je bila tam trafika, sedaj pa okoli njega otroci love mačke, ki so jim pobegnile v ta paviljon. Trafike pa ni od kolodvora do Gaberja. Kdor hoče kaditi, naj se potrudi. Trafik je v strogem centru dovolj, periferija pa itak ni važna!? Kako pa ste kaj zadovoljni z avtomobilom za polivanje cest? Jaz sem! Že dvakrat mi je brezplačno umil noge, zadnjič pa je neko brhko mladenko v Cankarjevi opral prav do bokov. Mislim, da je polivač velik fizkulturnik, ker mu je neznansko všeč, ko vidi, kako jo ljudje z olimpijskimi rezultati brišejo v hišne veže ali stranske ulice, kot da bi izbruhnil zračni alarm. Škoda le, če že mora biti tako, da mu curek ne doseže ogelne hiše, prodajalnice (bivše Mislej), sedaj last stanovanjske zadruge, da bi jo pošteno opral in ometel omet. Tako bi vsaj storil koristno delo. Žal moram končati, ker grem domov k ženi. Skupaj bova namreč oprala in, če bo potreba, še ostrgala meso. ki ga oblizujejo šarmantni cucki, ki jm celjske dame vodijo s seboj v mesnico. Drugič bom pa povedal, katera je ta mesnica — pozneje pa celo morda še dame ... Do takrat pa lepo pozdravljeni! Cefizelj NA JADRAN? čemu neki, ko je popolnoma nepotrebno. Bolj kot na morju v enem mesecu počrnite v enem dnevu pri kopanju v Savinji, če se spustite v vodo takrat, ko izpušča rudnik Huda jama svojo vodo iz separacije. Uspeh zajamčen ob vsakem vremenu! Podrobne informacije dobite v vseh kopališčih od Laškega do Zidanega mosta. Interesente opozarjamo, naj se ne obračajo za informacije na rudnik, ker ima vse čistilne betonske in zemeljske bazene popolnoma prazne in neuporabne, tako da do nadaljnjega ne prodaja ekstrakta za počrnitev. Pridite in — prepričali se boste! 7V Se nekaj celjtihih MALOKATERI CEUAN ve, da je v Celju razen mestnega muzeja na ogled še privatni Bidermannov muzej v Stanetovi 18, ki skrbi, da se pozni rodovi ne bodo pozabili kljukastih emblemov in ostalih starin iz tistih lepih, lepih Dolfekovih časov... '' ®a PO PETIH LETIH ilegalnega obstoja je vodstvo hotela v Zidanškovi ulici 30 v Celju skle* mio, da ga javno registrira pod imenom: »P*1 dveh sestrah«. Ker ima hotel polno zasedeni ob® sobi z 20 gosti, sprejema na prenočišče trenutno »samo v dvoje«, pač pa nudi po dnevnih gostilniških cenah prvovrstno hrano. Stavba v stil« celjskega gradu vam jamči za eksotičnost. Pridite! CELJANI! CELJANKE! Ali hočete imeti svetovljanski nastop? Potem stopite še danes v Stanetovo 16. kjer lahko kupite udomačene 1« z d resi ra ne podgane. Prijatelji vam bodo zavidali, ko boste vodili na vrvici po promenad* čistokrvno podgano Pomislite tudi na to, d8 vam takšne živali ni treba hraniti, ni vam t’reb» plačati takso zanjo, celo nagobčnika vam ne b« treba kupiti. Se še niste odločili? V ŠTIRIH LETIH je izpolnil petletni plan dviganja svojega življenjskega standarda nabavi« Marguč iz konjiške usnjarne, ki je iz nlF uW-5i osebni avto, motorno kolo, hišo blizu Celja 1» posestvo z več glavami goveje živine, tako da g« v tem blaznem tempu ni mogel dohiteti niti direktor, ki gradi hišico v bohinjskem kotu in si je zanjo moral celo izposoditi zadružno steklO' Oba borca za večji donos sta ob tej priliki izjavila, da bosta morala zaenkrat opustiti načrt« za drugo petletko, kor imata na dnevnem redil trenutno — vprašanje obrambe ... V VIDMU OB ŠČAVNICI se je rodila tal« narodna o Lujzeku: Naš Lujzek rad bi v Vidmu komandiral in vse, ki všeč mu niso, podminiral. Nauk svoj demokracije on razlaga, beseda lepa nič mu ne pomaga. Zato, predragi Lujzek, pa2;i se, ker v Vidmu že zaradi tebe vre.... ONI DAN STA TEKMOVALA polž in bicl-klist na progi Slov. Konjice-Celje. Včeraj j® prišel polž v Celje in zahteval nagrado. Ko mt* je niso hoteli dati, češ da je bicildist prišel te teden dni pred njim v Celje, se je polž razhudil »Vraga! Če bi jaz tekel od severa proti jugu, bi tudi bil že prejšnji teden v Celju in gotovo prej kot bicildist. Tako sem pa tekel proti severjJ mimo Werpette, Sauk in Globotsche v Avstriji in mimo Hochenegg in Neukirehena v Rajhi* okoli sveta in sem od juga pritekel v Celje.* Ko jim je v dokaz pokazal še hišne table, ki jih je mimogrede snel v teh krajih, so mu morali verjeti. Kajti pri nas med Slov. Konjicami in Celjem ni krajev s takšnimi imeni! V ŠMARJETI OB PESNICI prepevajo ljudj« zadnje čnse tole ljudsko pesmico: Če davkov manj kdo hoče plačevat’, naj Frančku Vukovskemu gre orat, ki mu za to odvezo davčno da, kdor noče, pa naj plača, kakor zna. Znajo pa še eno lepšo o Frančku: če na KLO-ju Frančka ni, gvišno v cerkvi kje sedi, za odvezo se poti, ker na — stolih dveh sedi! No, kaj pa pravite k tej? Rogaška Slatina je pravi raj DVA GOSTA V KOPALIŠČU Le kaj bi Rogaški otroško igrišče za deco pripravno je bolj pač — ple — Oprostite, ali veste, kje je tukaj stranišče? — Ne, tudi sam ga pravkar iščem. Nato pa sta se dregnila s komolci, nasmehnila in skočila v vodo ... V Styriji novost so upeljali, brez veder naj bi se ljudje tam umivali le praksa kaže tole stvar drugače: Nek'teri vodo zlivajo s hodnika, kot to kaže gornja slika, OBREKOVALCEM IZ ROGAŠKE SLATINE V Rogaški Slatini lahko bi vsem lepo bilo, zares, ko bi le zlim jezikom se prav velik izpustil — absces. Trm usti s vo Črtih! V Rogaški Slatini so končno le postavili zvočnike po parku, ki pa zaenkrat še molčijo. Pravijo, da jih je še premalo in da bodo spregovorili šele takrat, ko jih bo vsaj toliko, kolikor je v Rogaški raznorazmh šefov ... V veselju, miru bi lahko vsak človek brez skrbi živel, ie bi samo za sebe le rogaški vsak hudič skrbel. Tako pa hrupno dan za dnem rogaških čenč se mlin vrti, njih trušč odmeva pozno v noč, nikdar ne zmanjka jim snovi. Zato, če za Rogaško kdaj dekret kak, državljan, dobiš, pri DOZ-u zavaruj ime si, preden tja se napotiš! NESPORAZUM Profesor: »No, povejte mi, kdaj in kdo je izdal ustavo?« Dijak: »Državna založba Slovenije, datuma si pa res nisem zapomnil!« To že veste, da so naši bonboni najboljši: > ^hano vam je tudi, da so nenadkriljivi naši učilni praški! Čudno pa bi bilo, ko bi ne v*deli teea. kar ve že vsak otrok! LIZIKE IZ NAŠE TOVARNE SO ODLIČ KVALITETE IN NI ČUDNO, ČE °troci NAJRAJE SEGAJO PO NJIII! V LEKARNI »Kaj pa je v tej steklenici?« »To je pa zdravilo, ki ga dajemo, kadar je recept nečitljiv.« -—- —................................... KADAR HOČE NATAKAR BITI VLJUDEN. Dama: »Kranjsko klobaso, prosim!« Natakar: »Z veseljem, gospodična!« Dama: »Ne, samo s kislim zeljem, prosim!« seliti, stebrov, na katere bi lahko lepili plakate. Cemu jih imajo v klavnici, ni menda nikomur jasno, najbrže pa zato, ker bi v slučaju, da jih postavijo nekje na trgu. delali preveliko konkurenco hiši mestnega ljudskega odbora, ki je sedaj tako lepo oblepljena s plakati. Nikar ne mislite, da je to žirafa. To je le vnet obiskovalec ptujskega kina, ki se mu je vrat podaljšal kot kameleonu zato, da v kinu sploh kaj vidi. Če uprava kina ne bo kaj kmalu vsaj za malo dvignila platna, bodo po Ptuju čez nekaj časa hodili sami takšnile kameleoni. Pomislite samo, koliko bodo Ptujčani popili, žcj.ii Kot so, če bodo imeli tako dolga grla. Sploh pa je Ptuj glede pijač na slabem glasu. Ptujčani pijejo itak samo vino. Pač pa se tujci pritožujejo, da v Ptuju ni vode. Ptujčanov to ne moti, da ni vodovoda in da tistih nekaj vodnjakov, ki so, razkužujejo, da ne bi izbruhnila kuga kot leta 1082 — toda, če hočemo vzdržati tujski promet, moramo dobiti vodo ali pa navaditi turiste na vino. Za konec pa še eno zanimivost. Tistega mež-narja Šegulo iz Vidma gotovo poznate in ste brali v »Poročevalcu« čudovite štorije & njegovem . »pendlanju« Zdaj pa je moža naenkrat prijela fotografska strast in je šel fotografirat Ptuj iz daljave Pa ne kot drugi ljudje, ampak se je naš Šegula spcndlal kot Tarzan na drevo in skušal posneti posebno lepo ptujsko panoramo. Pa prav ta del Ptuja je našega Tarzana tako zanimal, ker se je na to kapriciral sam gospod kaplan, češ da morajo poslati to sliko in nobeno drugo, nekakšnim prijateljem v inozemstvo kot »spominček«. In glej ga spaka mež-narskega, po čudnem naključju so bili prav na najlepšem kraju, ki jih je hotel Šegula fotografirati, takšni objekti, ki ne spadaio med spo- BALADA PTUJSKEGA UTOPLJENCA mio mi je vroče, oh, vroče zelo, jo mahnil sem k Dravi in skočil v vodo, - po toku mogočnem junaško brodil, nato sem omagal, vode sc napil, kričati začel sem ljudem na pomoč, so kazali z brega mi fige in proč me odnesla je Drava ledena ... Zdaj v zadnjem bazenu telo moje spi, kot žrtev preklete kopalske strasti. Ne bč mi dolg čas, ker, še preden zgro»e kopališč* cvet ptujskih kopalcev priplava na ■ pokopališč* PTUJSKA PRISILNA DELOŽACIJA Tri? Ne! Štiri? Ne! Pet? Ne! Sest? Ne! Sedem? Da! minčke, najmanj pa za kaplanove inozemske prijatelje, tako da se mi vse zdi, da se bo zanj in za njegovega kaplana to fotografsko spominč-kanje nevšečno končalo. Zaenkrat bo dovolj, vsem pa še enkrat: moj naslov je v'Mariboru, da ne bi bilo treba zasliševati še druge polovice Ptuja, kdo je Vohljač ln kdo ni. Jaz sem — pa vaš Martin Vohljač, ptujski penzionist. Zavernik iz Ptuja, ta pač zna na cesto leteli na pol le obriti so gostje, in ženske na pol zgolj skravžlja^ trgovcu so bivšemu bile predane. Brez vsake odločbe Trpinca tako je selil kot ne bi Se v Afriki Slo. Za takšne posege gospod od Triglava naj kmalu pred sodni postopek priplava! 7 DNI Da, 7 dni se imenuje zanimiv tednik, ki prinaša čtivo iz vseh krajev 6veta, zdravniško, pravno in vzgojno posvetovalnico, otroški in ženski kotiček ter še vrsto zanimivih, smešnih ln resnih. Tudi za ugankarje je poskrbljeno! Zanje so pripravljene vedno lepe knjižne nagrade. — Vse to pa le za 5 dinarjev! Zahtevajte povsod »7 dni doma in po svetu«! Prodajalci časopisov, naročajte naš tednik pri Vestniku, Maribor, Kopališka 6. NEPOZABNA BO OSTALA Mestnemu odboru ZB iz Ptuja letošnja proslava Dneva vstaje. Kaj jim ne bi? Saj so samo za ozvočitev dobili račun Radiocentra iz Ptuja v znesku 14.876 din, MO OF jim je ocenil obrabo klopi, ki so jih — mimogrede povedano — morali sami iskati po Ptuju, na 1850 din. V posebno blagem spominu pa bodo ohranili ptujsko Zadružno klet, ki jim je obljubila vino po 74 din, zaračunala po 84 din liter. Zato naproša MO ZB Ptuj vse, ki so se udeležili proslave, naj takoj javijo, koliko zraka so porabili pri proslavi, tako da bo počasi žo pripravljen na morebitni račun — za potrošnjo zraka! ZAKONSKA TRAGEDIJA... — Možek, ti me varaš! Kdo je ta Metka, ki jo kličeš vso noč? — Toda, srček, v sanjah sem samo ponavljal. da ne bi pozabil, da se je Tkalnica hlačevine v Celju preimenovala v Metko, 'i um pa, ljubica moja, izdelujejo vse tiste prekrasne damaste, kretone, batiste, flanele, oksforde in blago za obleke, dežne plašče itd. ... Trije nedolžni Ptujčani, ki so od daleč podobno smrdeli kot jaz, me še zmeraj preklinjajo, saj so bili zaradi mene strogo uradno zaslišani. Lahko si mislite, kakšen strah 60 tem revežem vlili. Da bi pa nedolžni imeli v bodoče mir pred takimi gromozanskimi obdolžitvami, sporočam vsem, lem potom slovesno in enkrat za vselej, da se naj, če vohajo ali še nameravajo vohati za menoj, obrnejo na naslov: Martin Vohljač, Maribor, Kopališka ulica 2. Tako, sedaj pa še neuradno. V nedeljo sem bil seveda na tomboli. Obračun je bil porazen. Izdatki: štiri tombolske karte 200 dinarjev, ukradeni dežnik 1500 din, čiščenje in likanje obleke zaradi dežja 500 din, stroški za pijačo (kdo ne bi na takšno žalost in veselje pil) 300 din, ukradeni suknjič in klobuk, medtem ko sem zadremal po prvem litrčku, 5000 dinarjev. Vse skupaj 7500 dinarjev. Dobiček: na tomboli sem dobil nočno posodo, ki mi jo je žena vrgla v glavo, ko sem prišel domov brez dežnika, klobuka in suknjiča, pač pa z gromozanskim mačkom. Tako imam danes dve buški na glav., eno od žene oziroma nočne posode, drugo pa od tistega kolesarja, ki namesto z zvoncem zvoni kar z usti, ko vpije hop, hop! Se preden sem se zavedel, da ta hop-hop pomeni surogat za zvonec, sem že dobil svoje. Sicer pa je s temi kolesarji velik križ. Strogo je prepovedano naslanjati kolesa k hišam, le sreča je, da ni nikjer rečeno, da se hiša ne bi smela naslanjati na kolo. Tako pa vidimo mnogo hiš po Ptuju, kako se trudno naslanjajo na potrpežljiva kolesa. Pa še nekaj sem zavohal. Med vsemi dišavami v mestni klavnici sem zavohal šest reklamnih murski frliBtač stresa svoje Na VSEM LEPEM me je začelo klati pod *°vom, tako da sem mislil, da bo vrag dobil ”“ade. Pa so me babnice poslale k Šarkezi Robiji, ki je menda dohtar in pol, ker ozdravi *5ako bolezen z nekakšnimi glistami. Pa je ni-dobil doma. Le na vratih je visel s pijavko "Urjen listek, da bo deset dni na dopustu, ker i^era za dohtarsko diplomo preštudirati še ne-?ake zakone. No, pa sem se spomnil na Jo-Peršo iz Lendave, ki mi je onikrat nekaj "Ujubljal, da nam bo vsem pokazal, kaj zna. ■Kcr ga poznam še izza časa okupacije, ko me je 1 ^andarji lovil, ker sem jo pobrisal iz madžarske gajske in mi je ob tej priliki strokovnjaško iz-a>t kar pet zob naenkrat, šerp se napotil v Lcn-avo z upanjem, da mi bo tudi tokrat pokazal !^°je strokovnjaštvo. Pa ga nisem našel doma. ■Judi on je pustil na vratih listek, da je šel na 5?ljši dopust — študijski — nekam na hladno, f sreči pa sem srečal na cesti enega izmed tistih “°trov iz Sredice, ki so se zadnjič po birmi pojavljali pred ljudmi, da se znajo tudi sami 'hnnti, in sem ga prijazno pobaral, kaj je do- V BRIVNICI Dragi mojster brivec, oprostite, zadnjič ste obrili me slabo. Kje le milo to zanič dobite, ki celo naj brivsko bi bilo? No, nikar sedaj ne obupujte, saj nasvet vam dober dam lahko: Milo kar navadno le kupujte »Zlatorog«, ki se peni lepo! bil za birmo. »Ti bom že pokazal!« je zatulil in zob je bil zunaj. Lepo sem se mu zahvalil za ^eti zakrament in brez ure odjadral naprej. SPOTOMA sem našel na cesti mlatilničarski dnevnik Viktorja Iz čikeške vasi. Že sem mu ga botel nesti nazaj, ko sem opazil, da je popolnoma prazen, pa sem ga kar obdržal, da bom imel *am pisati svoje popotne vtise iz Obmurja. Mož •e menda hudo pozabljiv, saj je celih 8000 kg rhja pozabil vpisati 11 kmetom, pri katerih je 'henda kar prazno slamo mlatil. No, upajmo, da aSaj na merico ni pozabil, sicer bi napravil ve-JiJto sramoto svojemu kompanjonu Žbulju iz Gradišča, ki je poleg merice raje še kakšno zrno j®* pobral kot premalo. Pravijo, da si je Žbulj J? tega zrnja spekel kar lepo pog.T' ki je bo dovolj za precej časa. Samo slana je menda *elo... V RAZKRIŽJU sem se za hip ustavil na grobu ™kojne KDZ. Dobra ženska je bila, pa kaj, ko r® bila od znotraj vsa gnila. No, pri grobu je d*la njena hčerka, ki je drugačna od matere, /saj zdrava izgleda. Samo dosti dela ima sedaj zapuščino matere, ki ima pri zadružnikih še kakih 180 jurčkov v dobrem na račun raznih fondov. Sedaj se pa revica muči, da bi jih izterjala za balo, ker bi rada le bolj samostojno živela. V KLJUČAROVC1H pri Ormožu imajo pa celega hudiča. Veliki se pritožujejo, da imajo premalo svobode in da ne morejo delati ne v zadrugi ne pri gasilcih, kar bi radi. Če bi mogel Raušlov Avgust tudi v zadrugi komandirati, kot je pri gasilcih: »Če si siromak, na levo krug in izgini!«, potem bi bilo gotovo več svobode. Tako pa je ni in veliki bodo pogoreli, gasilci pa bodo gasili pri njih prav tako, kot so pri Meškotu, ki nima nič, čeprav je oča Raušl iz upravnega odbora dejal, da se ne izplača. UBOGI ŽUPNIK iz župnijskega urada Sv. Tomaža pri Kostanju me jg zaprosil, naj objavim v Totem, da išče dobrotnike, ki bi mu poslali par stolov, če bi prodal še par stolov po 30 jurčkov, bi lahko z zamudo plačal tistih 82 jurčkov davčnega zaostanka, ki ga še ima, ne da bi mu bilo potreba ponujati za rubež kelihe in mon-štranco. Če pa ne bo od nikoder stolov, bodo pa gospod župnik prodali vero za prisilen zakol. Saj je tako že v nevarnosti, da se bo od bolehanja zadnje čase poslovila od nas — pravijo gospod župnik. TISTI, KI SE V ČASOPISU RAZBURJA zaradi starih napisov v Murski Soboti, pa ga je polomil. Če bi mož imel le količkaj soli v glavi, bi lahko vedel, kako je s to stvarjo: na periferiji mesta bo Sobota ostala takšna, kot je bila za časa stare Jugoslavije, z vsemi pripadajočimi napisi. Dalje proti centru bo del mesta posvečen spominu na okupacijo, kar pa seve tudi ne gre brez ustreznih napisov. Potem pride del, ki je namenjen osvoboditvi Sobote, s primernimi napisi vseh ruskih edinic, ki so Soboto osvobodile. če teh ne pustimo, potem bo res še kdo mislil, da so Soboto osvobodile samo partizanske enote. Tukaj bo po cestah posipan tudi gramoz. No, v središču, na trgu Zmage in v Titovi ulici, pa bo Sobota takšna, kot bi morala biti vsa. Ali vam je sedaj jasno? FESTIVAL STARIH^POZABLJENIH PLESOV bi radi priredili bivši gospodarji iz evenske zadruge ob priliki likvidacije zadruge. Kot glavna točka naj bi nastopili nekdanji viničarji, ki naj bi plesali tako, kot jim gospodarji žvižgajo. Tako vsaj hočejo nekdanji gospodarji, ki bi radi oživeli pozabljene stare plese. Prav tako bi radi oživeli stare tradicije ob trgatvi. Viničarji pa so trdovratni in pravijo, da teh plesov več ne znajo, pač pa da znajo samo nove, ljudske plese. Teh pa zopet ne znajo gospodarji in tako se ne morejo sporazumeti. Pač pa so viničarji bolj vneti za stare, še ne pozabljene zgodbice iz zadruge: za tisto o delitvi žita med zadružnike, ko so gospodarji dobili po 200 kg na osebo, viničarji pa po 140 kg žita, dočim so njihovi otroci dobili le po 50 do 80 kg. Pa tudi tista pravljica o razbojnikih, ki so delili zaslužek, jim še noče iz spomina. In tista zgodbica o grozdju, ki je raslo v krompiriščih, je omembe vredna, da sploh ne omenimo zgodbic o »Mici Kovačevi, ki je pila pa nič plačala« ... IZ LJUTOMERA so odpeljali v bolnico že kup privatnih obrtnikov, ker so se pretegnili pri pripravah na razstavo. Pa tudi mlekarna se bo menda postavila na razstavi. Neuradno smo namreč izvedeli, da bo poslala na razstavo kar tri kolobarje sira. Kot se sliši, je menda sir še zelo mlad, tako da lahko pričakujemo, da se bo do razstave še kaj potegnil. Vsekakor pa drži, da mlekarna računa na velik naval gostov na svoj sir, ker ga sicer ne bi pripravila v takšnih količinah za razstavo. LJUTOMERČANI tudi zelo skrbijo za turizem v svojem kraju. Tako so zadnjič povabili na obisk v Ljutomer igralsko skupino iz Apač, ki je bila nad prisrčnim sprejemom v Ljutomeru tako presenečena, da ni mogla niti kaj zaigrati. Obljubili so pa, da bodo še večkrat radi prišli na izlet v Ljutomer. ZA KONEC pa vam še izdam, da odpotujem jutri na tekmovanje, ker so me povabili iz Grada. Pišejo mi, da niso bili nič zadovoljni s Sobočani, ki so hoteli kar sami nastopati in niso hoteli domačinom dati možnosti, da bi tudi sami kaj pokazali. Jaz pa nisem tak, pa