‘!,SEI~IN'''KI ),/ sl:ovénsk i obléki. GUK V pollne sate;nih povest za kratek Čas poslovénjene. ''°" -v LJUBLJANI , 1866. klaver kakor marlaja Janez Gion¦ini, bukvar v Ljubljani, Predgovor. Irn, de bi vam bilo ljubši, od slo +eokega Pavli:ha kaj brati, od kteregd se po$ebno na Gorenskern toliko pripoveduje . Tuli' meni bilo ljubši, vam od doma- Teda kaj povédat4 Pa pomagaj si kdor si more ; kakor sicer, gré nam Slovencem tudi tukaj tako, de od ptujih več vémo ina povedati znamó, kakor od domačih. Nihče naj pa ne misli , de so te bulévfc e zato poslovenjene, de bi slovenščina z njimi obogatéla ; Bog ne prizadeni tega! Namen sem imel, marsikomu kako kratko uró, narahi«. Cloveško i't'vljenje je viharno in nemirno ; skerb in '(:ilost sedite tolikokrat kot dve eerni kraljici v človeškem sercu; veseli pogovori') (tli nedolžni burki splaši,jo i"alost in otoznost, zavist in serdnost. Na oče povesti so gotovo pripravne, hladilo v klaverno serce vliti in njih mod je boljai, kakor marst'kadaj lekarnica. Res je, de se_ v teh bukvicah marsikaka zarobljena bere in z glavo bo marsikdo majdl ter rekel : oj, to je bil hudoben paglavec, ki ni bil vréden, de ega je zemlja nosila ! Pa n a men ni-teh bukvic, koga česar hudega učiti, ampak de vsak hudobijo spoznav a sovra. i. in se tudi zvitih in prebrisanih ljudi varile. Zakaj dan današnji je svet de bi pač ne bil, vés nezvest, goljure n in hudoben. Berite tedaj té bukvice v svoj priči in korist; kratek čas vam bodo dé lak, bolj kot kvarte ali pa keréme, ah' pa tako imenovane historije od strahov u k copernic in od druzih neumnost. l. POVéSt. Vsi kmetje in kmetice se pritoi'#o čez Pav liha, kako je enkrat na konji za svojim metom sedel in ljndém nekaj kazal . o je némki. Pavliha iz plenic se skobacal in hoditi se naučil, je šel med otrok e in se je prav serčno po trati in gnojišča v vasi rnédel. Spredej in zadej je bil viditi kakor pristriiena opica. Od dné do dné je ne poredni'ši prihajal in v svojem četertein letu je take reči počenjal, de so sosédje vsak da n nad njegovega očeta hodili se čez Pavlihca pritozit, de je hudob& otrok. Če so ga oče zavoljo tega okregali, se je vedli Pavlihec zvito izgovoriti in nedolžnega storiti, tako, d e oče niso védili, komu verjéti. De bi se res- nice prepričali , so enkrat Pavlika na konj a zadaj za sebe posadili, ko je ravno veliko kmétov na cesti bilo. Zapovedali so mu, tih o in lepo sedéti. Kaj pa stori ubogljivo déte ? Lepo tiho vzdigne svojo srajčico in pokaže kmétom novo zerkalo (pége1). Ljudje so ga ačeli glasno grajati in upiti : „Fej te bodi . mladi hudobnež i” Oče niso védili, zakaj ljudj e vpijejo, zato se je Pavlihec zdajci očetu prita'i.l ter rékel ;i Ali zdaj vidite, oče, de nikomur nič ne storim in mirno sedim, in vender pravijo ljudjé, de sim hudobci'? Brez de bi s e dolgo poxnišljevali, posadé oče svojega ljubeg a sineika pred se, de bi ga pred očmi i'mél L Pa tudi tukaj jo je vedli Pavlihec zviti : svoje' usta je široko raztégnil in jezik je ljudem molil . Ti so zopet skup derli'jn ga mladega hudobneia imenovali . Bedasti oče' pa ni raroge meti, od kod to pride in reče : Ti si nesréčn o déte ; kaj boš mogel še na tem svetu prestati ; In ljubši ga je imel kot popréd. Oče je šel krhali v drugo deielo, kjer je bila njegova len a domá . Umeri je tam ne dolgo potem, zapustivš i zeno in otroka v veliki revšini. Desiravno je bil Pavliha 16 let star, še vender še ni rtiče sar učll. Veselili so ga samo norčije in burki . . i!ovéSt Kako, se .Pavlica po očetovi smrti abaia in se po napeti vervi hoditi uei ? Pregovor govori : Kadar mačke dom4 se- mišim dobro godi. Po očetovi solmi niso mogli mati svojega divjaka več krotiti, i n začel je vsaktere neumnosti uganjati. Mati so stanovali v neki hiši, mimo ktere dvorišča je voda tekla.Xo je bil enkrat Pavlih pod streh o ;n se je učil po napeti vervi hoditi, pridej o mati z velikim polénam nad-nj ; on pa se jim izsmukne skozi okno na sosedovo strého, d e ga niso mogli doseči. Na vervi se je kmalo toliko nau~fi , de je sklenil , svojo umetnos t ljudém pokazati. Napel, je tedaj verv iz 4 eez vodo in jo je tam na nasprotn o hišo privézal. Ko s9 ljudje od take nena vadne igrače zvedili je vse mlado in staro k vervi derlo in čudili so s de zna Pavlika tako po vervi hoditi. lode njegova -sreča je bila kratka in je imela se kmalo v volilo Jost prenieniti. Ko so namreč mati vidW kako ljudje skup vrejo, so se bodi v svoj i jéi prav znositi svojega, sina zavoljo nje gQvih neumnost priv izplačati. Tiho so se tedaj za hišo priplazili in ver v na, dvoje presékalL Ljubi mojster Pavlih a plombsne v vodo, in ljudje so se smejali in ploskali dolgo na to. To se je Pavlih za merilo tako, de ni ne besedice čer-bi l mu je menj v serce segalo, de je, čez uesa v vodo padel, kakor to, (1 so se mu mladi stari smejali, ki so za njim tekli in mu osle kazali. Mislil je pa, kako bi jim to zasmehovanje povernH. Po vervi ni hotel ve č hoditi, ker mu je enkrat tako slabo spodletelo. Pové . Ka , ko Pavliha vee kot 100 M a tice tvora v o s e seuti, ktere je po tem na„ltup razmeta/ je veliko ruvanje vrokom(' Kalah) ptém se je hotel Pavliha na d zasmehovanjem pri kopanji múevatL Pot e gnil je zopet iz druge hiše verv čez vodo in je napoyedal ljudem, de bo po nji plésal. j~dstvo je skupej derlo, mladi in stari s o pričakovali reči, ki so se imele goditi,. Reče tedaj Pavliha pdjazno mladim iteii de jim hoče kaj lepega na vervi pokazati , mu svoje čevlje dajo. Ti mu verjamejo, se zlijejo voljno svoje čevlje in jih dajo Pavliku . Bilo jih je Mizo sto in šestdeset+ Nabere jih na vervieo in grč z njimi na verv. Stari in mladi so zijali in bi bili radi veni, kaj bo le-, pega narédil ; pa nekteri mu niso prav zaupal i in so si mislili, če bi le' svoje čevlje nazaj dobili! Ko tedaj Pavlffia na vervi sedi in svoj e sleparije začne počenjati, zavpije : ,,Pazite ! Vsak naj paz'i in svojih čevljev zopet We ! To izgovor'ivi preréze vervico in vere vs e čevlje na zemljo na en kup, de se je čevel jčez drnzega prekueeval . rjo vidni se venejo stari in mladi na kupec, in eden zgrabi tfr e n čevelj, drugi tam ; eden kriči : ta je moj! drugi ažeš, moj je! in tako se začnejo lasati i n jako pretépati ; eden je spodej leial, drugi zgorej, eden vpije, drugi kolne, tretji se smeja t z eno besédo, prava prekucija je bila . Pav- liha pa se je smejal na vervi, de se je za 'trebuh deri'al in vpil :- ,,Tako je prav! tako je prav, iščite si zdaj svojih eevljev ; undan ste se im vi smej.li, danes je pa -moja_vye ! Med fena, ko, so se stari in mlad za čevlje dolgo in kervavo ruvali, je vvzdignil Pavlika svoje peté in se ni smel veú pokazati, ampak je doma pri materi sedel in čevlje šival. Njegova mati niso nič tega védili, za- kaj -de ne smé iz hiše, in so se zlo veselil i de je začel delati. Mislili so si, de se bo zfiaj resnično poboljšal. 4. Pové~ . Kako mati* Pavlika nagovarjajo, se kakeg a rokodélstva udih' ? PavRhova mati so bili veseli, de je nji h sin naenkrat tako pokojin in tih postal . Nago varjali so ga, se kakega rokodelstva učiti. Pa do enega ni imel veselja, do druzega je bi l preveč neposajen, in tako se je védno izgovarjal. Mati pa niso nehali mu na serce govoriti in mu .'alostne prihodnje dni oznan o vati. „Ljuba mati!” jim reče tedaj Pavliha , „kakor kdo svojo réč začne, tako jo končá”. ,o vém," odgovoré mati ; „zakaj ie Miri te dne visim kruha pri hi i ne vidila ne imela”. ', o se ne priléi'e k mojemu govorjenju" , reče Pavliha ; "tode ubog mo4 kteri nima nič jésti, se mora tudi postiti znati, in če kaj koa l se tudi masti; véasi,,s psam, vas . Tako tudi midva jéva‘i betam 5. ovést. Kako Pavlika v nekem mestu péka za ce l iep ali Jakelj kruha oyoljufa ? „Oh, ljubi Bog, pomagaj, zdihuje Pav lika drugo jutro, kako hočem svojo mater potoki-iti? od kod hočem kruha dobiti, ji h nasititi?” S teiko glavo gré iz, terga, v kterem je z materjo prebival, v neko mesto . Tam vidi štaeuno nekega péka, gré kijem! m't~ reče : „Prijatel, a bi ne hoti' 'Ilojeuui gospódu za deset petie kruha poslati? Ime nova] je gospodovo ime in hišo, v,kteri je prebival, in reče rim', fanta z njkn dati, -4'e denarje prejme. Pék v to dovoli. .Pavliha pak je imel 'ep s skrito luknjo. V ta rep si je dal kruha nakét'i in gré s fantom, ki bi bil imel denarje prejéti. Ko se okrog vogla zavijeta pusti Pavliha hlebec belega kruha v blato p a sti, postavi 'ep na tla in reče fantu : ,0 jojineoi! umazanega kruha ne smém svojemu gospodu prinesti, teci urno nazaj in prines c i:ni drug hlebec, tú te hočem čakati". Fant je tekel in prinese drug hlebec . Preden pa nazaj pride, zgine Pavliha in se zvunaj mest a v hio skrije. Ko fant Pavliha več ne najde, teče domú in pové péku, kaj se je zgodilo. Ta gré v hišo, kjer bi bil pip Pavlikovem govorjenji gospod imel stanovati, pa ne najde nikogar in spozná,, de je ogoljufan . Pavliha pa naloii svoj kruli vozniku na voz, ki je bil iz njegovega kraja, in gré poleg vozá. Ko k svoji materi pride, jim reče : ',Nate, jejte, dokler kaj imate; tak post je dober". Povést. Kako mora Pavlika z druzimi&rocs' kale pez méro jásti in je še kloftan zató. V vasi, v kteri je Pavlih_ s svojo ni terjo prebival, je bila navada, de so, kadar e kdo prešlča zaklal, otroci sosedov v to hiši pridi in juhe , to je, kaše zeljem It ,kakim kosekom klobas dobili. V tisti vasi je < pristavee stanoval, ki je bil skop, in ke r .voljo sramote otrokom kje ni mogel odreči , si je zvijačo zmislil, de bi jim kašo v juh i za vselej osolil in naréie jiixi va-njo mastil e skorje. Kadar fantiči in deklice pridejo- iu tudi Pavliha z njimi, jih spusti v hišo , za klene vrata in polije kašo . Pa kosov je bilo dosti več, kakor so jih otroci jésti mogli. Ko je tedaj kter prej; el in ni hotel več jésti, j e vzel pristave šibo in jih je naplétal, de so zope t jedli. Poznal je pa Pavlikove muhe, iu če je lderega čez pleča vrézal, je Pavliha bolj vgal in to je toliko časa počénjal, de so kašo pojédli, tako de jim je tako teknila, kakor psa m trava. Od tistihmal ni hotel nobeden več v hišo téga skopega pristavca na koliúe priti, Pavliha pa si je mislil : Le čakaj tudi jez ti jo ho čem zasoliti. ovést. Kako Pav iha naredi, de se pr(stavicev e kokoši za kermo puro . Drugi dan sréča ,Pavli,ha pristavca . Ta ga vpraša : »Ljubi Pavlih, kadaj baš spét k meni-prišel na koline? Pavliha mu odgo vod : „Kadar se bodo tvoje kokoši za kerm o pulile, in štiri in štiri za drobtino kruha kavsale”. Reče mu pristavee : „Do tistibma l je še dolgo”. Odgovori mu Paylihá na. to : ,,Kaj pa, ée pridem,. preden boš imel: zopet i2 koline? Na to gré svojo pot in misli na to , dokler je čas prišel? de so pristavceve kokoš i na cesto prišle. Zdaj zvei'e Pavliha Mizo 20 nit, po dve v sredi skup in pr'ivéže na vsak konec niti drobtiho kruha in vere vse kok & em. Kokóši pogoltnejo drobtine in jih vender ne morejo poréti, ker je na drugem koncu vedno druga kokoš vlékla. Tako je več kot 30 kokoš se sem ter tje vlačilo, in se zavolj o velikosti drobtin vender niso mogle rešiti. Začele so praskati in daviti se, in Pavliha jelakomniku koline zasolil . S. POVéSt. Kako Pavlika v uljnjak zléze, in kako, k o ponoči dva tata prideta, ujnjak ukrast, stori, (le se med sabo stepeta- in uljnjak pustita . Enkrat se zgodi, de gré Pavliha s svojo materjo v neko vas na semenj. Ko se tam dobro vina naserka, si je iskal kraja, kjer bi se naspal. Pride do uljnjaka, kjer je biki razuri mnozih uljev tudi nékaj praznih. Zléze tedaj v prazen panj, ki je bil narbliie čebél, de bi nekoliko zaspal. Spal je pa od póldné do terilne noči in mati so mislili , de je šel domú, ker ga niso nikjer najti mogli. Tisto noč pa prideta dva tatova, k i sta hoda panj vkrasti ; rekla sta, de je vselej tisti narboljši , kteri je na;olj težek. Tehtala sta tedaj panj za panjem in ko do tistega prideta, v kterem je bil Pavlih% ga najdeta ‘narteijéga.- Vzdigneta ga tedaj * g'a komaj neseta. Medtém se Pavliha zbudi in posluša njene naklepe nekaj časa. Ker je bilo tako tarná, de eden druzega ni mogel viditi, zgrabi Pavlika prednjega za lase i n ga jako potegne. Ta se vjézi nad svojin] tovarkem in misli, de ga je on zlasal in ga kolne. Zadnji pa reče: de se ti sanja, ali pa v spanji greš ; kako mi je mogoče te lasati? Saj komaj z obema rokama panj nesem". „Pavliha se je skrivaj smejal in mislil : „To bo sméno! Čakal je, de za streljaj dalje prideta ; zdaj tudi zadnjega prim e za čop iz panja. Ta se je še bolj ujezil ter rekel : „Te'ko nesem, de mi koš poka pa pravi, de te lasam ; zakaj ti mene la- sa:? Sprednji odgovori : ;,Lažeš, tepec , kako bi te jez lasal? Saj komej pot pred sabo vidim”. Tako se prepéraje neseta zopet nekoliko dalje. Zdaj prime Pavliha oba na enkrat, in sicer zadnjega tako močno za sive, de se z glavo v panj zadeno. Ves raskačen izpusti kol in pade nad sprednjega . Tako sta se nekaj časa nabijala, dokler eden nji'n pobégne. Tako sta se v tamoti razšla, de eden za druzega ni védil, panj sta pa popustila. Slišati, de sta oba odšla, pogléda Pavlih iz panja, in ker je bilo š e tama, je ostal v njem do dnéva. Zdaj ke le izléze iz njega, pa ne vé, kje de je . Naza di]je pride do grada, kjer je v sluo,stopfi. 9.ov . ko Pavliha peéene kokoši z ndnjajé Pavliha je prišel v neko vas na Nej:4km k i''upanu' Temu je Pavliha zavoljo njegovega priprostega vedenj a dopadel. Vzel gaje za hlap ca. Obljubil mu je, de mu bo dobro pri nje n de bo imel to jésti in piti, kar njegova kuharica,' Pavlika si tega ni dal dvakrat reči in ostane pr i iupanu z veseljem. Rupanova kuharica zadavi koj dva piščanca in j.n natakne na raienj, speči. Pavliha je bil prav priden ion je piščanci rainji skerbno vertil, dokler sta bila pečena. Med teni je spazil ; de ima kuharica eno sam o oko, in spo'rnnil se' je Županovih besed pr i udinjanji, de bo imel jésti kakor župan in nj e Bova kuharica . Sname tedaj enega piščanca. z rak)ja in ga, sné v kuhinji brez kruha. Ko je, bilo čas jésti, pride na eno oko slepa kuharica k ognju., piščanca polit._ Viditi pa, de se a,nlo e n piscanec peče, reče Pavlihu : „Kje je pa drugi piščanec.?” Pavliha pa odgovóri : „Poglejte se z uni.m očesom in vi'dili bodete oba,"^.. Ker je kuharici slepoto očital, jo je bilo sram in velika jéa jo je napadla. Teče tedaj k zu- panu in mu pové, kako jo je hlapec pogledal in kaj je rekel in de se samo e n 'se'anee še peee' Zupan gré tedaj sam v ku hinjo ter- reče s ,,Poslušaj me Pavliha, zakaj si mojo deklo zasramoval? Doke vidim, ae je samo ei piščanec na raŽnji kam pa j e drugi prišel ? Pavliha mu. odgovori : ,,Sj, vidite tukaj enega . onega je vaša dekla vid intékel sem ji, de naj z obéma oéesoma po gleda, de bo oli, vidita. -Na to je vsa jezna proč tekla". Zupan se je smejal, ter reke' : "Moja dekla ne more , z obétna očesoma, p o gIéciat, ker ima le eno samo". Pavliha reče na to : „Tako le vi govorite, jez pa tega ne reeém Zupan . pravi, „in vender je tako ; enega piščanca pa ni”. Pavliha reče : „Jez sem ga snéde13 sej ste mi rekli, de imam t o jésti in piti, kar vaša dekla; žal bi mi bilo -e'e bi bila vidva piščanca brez mene snedla; de bi. tedaj vi ne bili lain'ik., sem enega pi- ščanca poprej sOdel . Zupan je bil dovoljiii s tem zvitim odgovoronr in je rekel : „Ni ml ravno za pečenega pi'eranca, ravnaj Se pri banje le bolj po volji moje kuharice . RečeL na to Pavlih : ,;V vsem, kar mi ukažete”. Kar je tedaj kuharica Pavliku storiti ukazala , je storil vse le na pol . , Čfe je imel škaf vode prinesti, je prinesel samo pol škafa ; ée je imel dvé poléni v kuhinjo prinesti, je prinesel eno samo poléno in tako je vse le 'na- o storil, tako de je kuharica dobro vidila , ji samo nagaja. Vse je tedaj svojemu gospodarju potožila. Ta je pa rekel : " jubi Pavliha, moja dékla clo nič s tabo zadovolj ,n . Odgovori i na t Pavfiha : „Druzéga niin: nič storil, kakor kar ste mi ukazali rekli ste, de bom imet kakor vaša dékla ; vaša dkla bi rada z obema očesama vidita in Ima ~de le eno samo, torej le polovico vidi in jez storim tudi samo polovico”. lipan ' st-ji4 ' smejal kiihariepa se je togotna ter rekla ',Gospod! ako tega cepca še delj obderii vam uidem". Téga pa i'upan vender ravno ni hotel ; mogel je tedaj Pavliha iz slujhe iti. Pa pomagal mu je vender hupán. Ker je namreč meinar tiste vasi umeri , je skerbe l iupa , de Pavliha meinarstvo, dobil. 10. Iov~s . Kako je Pavliha rékel de hode t mestne hiše nekega mesta letét'''. Pavlika ni dolgo meinar ostal. V neko veliko mesto pride, ki je ob veliki reki lezalo. Til je vsaktere oznanila trosil, de bi svoje im e bolj razglasil, in de bi povsod od njega govorili . Mestnjani so tedaj védno k njemu hodili in ga prosili, de bi jim kako posebno umétuo\st pokazal. Rekel jim je tedaj , de jim hoče vstreéi in z mestne hiše letéti. Velik krik je tedaj zagnal v mestu, tako de so'se stari i» mladi na tergu zbirali, njegov> umetnost gledat . Zdaj stopi Pavliha na mostovi pred mestno liiá o in déla~ z rokami, kakor, če bi hotel zlet e gi. Ljudje so z ustali in očmi zijali ter mislil i zdaj bo zletel le. Pavlika pa se je smejal ter glasno rekel : ,,častiti gledavei ! doslej sem !ni sla, de ni vécega norca na svetu od me zdaj pa dobro spoznam, de je tukaj ego mesto polno norcev. Zakaj če bi mi vi vsi rekli, 4 znate Ietéti, hi jez vender tega ne verjel. Jez nisem ne gos ne kak drug ptič-verh tega nunam ne perut ne perja, brez kterih vender nihee ne more letéti . Zdaj mende sami spoznate, kako'sni bedaki de ste . Norci ostanete vsi toliko znam leteti, kolikor vi": S tena.i besedami zapusti mestno liišo in pusti li'ud i stati, kleli so se ali smejali , 41i sramovali , se v i'nabbe grizli ali pa za ušesami praskali . l L 1ovést. Kako .Pavliha bolnike v néki bolnišnici brez zdravil za en dan ozdravi ? Enkrat pride Pavliha tudi v ném'4o mesto Norimberg in nabije velike oznanila na cerkvene, vrata, ter se. imenitnega zdravnika vseh bolezin razglasi. Takrat je bilo ravno veliko bolnikov v novi bolnišnici, kterih bi se bil vodja bolnišnice rad znebil in kteri'm„ je ljubo zdravj e iz serca privoščil. Ta pride k Pavlik, čudadélnemu zdravniku, in ga vpraša , ali si up a bolnikom pomagati? Pavliha odgovori de, č e mu da200 kron plavila. Obljubi mu jih vodja, oko bo bolnikom pomagal, in ko Pavlih a pristavi, de naj mu ne dá vinarja , ako igre ozdravi vseh, je to vodju bolnišnice , tako zlo dopadlo„ de mu je koj dvajset krón dal. Zdaj gré Pavliha v bolnišnico in vzame dva postrei'fflka sabo. Vsakega bolnika posebej je vprašal, kaj mu je, in ko je šel od njega, ga zaroti in mu rete : .,,Kar ti bom razodel; Bog obvari, komu. pové4ati". V.sak bolnik mu je mogel to obljubiti. Reče tedaj vs,akenm v Pii% liha, z uho: "Ako hočete, de vas ozdravim, se to ne moré drugače zgoditi, kakor de enega izmed vas v prah sežgem in ta prah drugim. spiti dam. Kteri je tedaj med vami nar bolj bolán in nar slabši hoditi zamore, tega hočem sežgati, de drugim pomagam . Vratarja bolnišnice bom tedaj pred vrata postavil in zavpil : ' ',Kdor ni bolan, pridi vén in ne mudi se! ' Ko pa Pavliha tako zavpije, so vsi zbežal i tako, da je bolnišnica vsa prazna ostala. Ko mu vodja bolnišnice plačilo z veliki) hvalei'nostjó odrajta, je šel Pavliha dalje. Cez tri dni pa, pridejo bolniki vsi zopet nazaj in so tožili, kako so bolni. Vodja jim reče : ,„Kajje pa to? Ali vam nisim pred tremi dnevi lé mojstra pripeljal, ki vam je na noge pomagal, de ste vsi teči zal:nogii? Zdaj so- mu razodéli, s čiin jim je žugal, de bi bil tistega, kteri bi bil poslédnji k vratani prikel v prah sežgal. Zdaj je vodja spoznal, de je bil goljufali. Tako so bolniki v bolpi~niei ostali, denarji pa Pavliku . 12. Povest. Kako se PavUha- péku v slu.bo posadi? Ko Pavliha v nekem mestu k péku pride, ga vpraša ta, kaj zna delati. Odgovori _mu, de je pekovski hlapec. Reče mu pék : ,,Ravno nimam nobenega hlapca, ali hočeš pri men i služiti? Pavliha se uda v ponudbo . Drugi dan mu ukaže pék, zvečer pék& napraviti, zakaj danes mu ne more pomagati. Pavliha ga vpraša : „Kaj p'ak imam Oči? Moj$ter, kije bil tudi norčevaven mož , mu odgovori : „Pékovsk hlapec si in ne veš, kaj bi pékel ? Kaj pa se péée? Sove ali opice ? Pavliha gré in naredi iz testa zgolj sove in opre. Ko mojster zjutraj vstane, mu pomagati, ne vidi nikjér ne régelj ne štruc, ampak zgolj sove in opice. To ga razserdi in reče Pavlihu : „Tepec, kaj si naredil?” Odgovor mu dá : „ar., te mi ukazali!” Na to reče pék : „Kaj mi je z norcem storiti? Tak kruh ni za nič”. To izgovori'vši ga prime za vrat ter reče : „Plačaj mi testo!” Pavliha mu reče : „Ako moram test o plačati,' ostane blago meni!” „Kaj maram, z a blago!” odgovori pék in Pavliha mu plača testo . Ko so bile šove in opice pečene, jih pobere Pavliha v jerbas in jih nese sabo, kjer je pre- nočil. Yislil si je : Dostikrat sem že slišal, de ne prinesá ljudje nič tako posebnega v to_mesto , de bi se ne dalo v denar spraviti. Ker je bil ravno sveti Nikolavž, se vsede ravno pred cerkev s svojo robo in prodá vse svoje sove in opice in dobi dosti več denarjev za-nje, kakor je dal za testo. Ko je pék to zvedil, se mu je za malo zdelo. Pred cerkev je tekel in je hote l tudi še plačilo od péke od njega iméti. Pavliha pa joje z denarji dalje pomaknil . 13. Pov~s . Kako dá Pavh'ha svojega konja z zlatim i podkovami podkovati ? Pavliha je bil mol, de je s svojo mo drostjo dalječ okrog slovel, in de so ga povso d hvalili. Veliki gospodje so ga tudi radi imeli, in so mu dajali obleke, hrane, denarjev in konj. `Tako pride enkrat k danskemu kralju, ktereg a prosi, mu svojih umetnost ktero pokazati . Oblju bil mu je, njegovega konja z narboljšimi pod kovalni podkovati dati . Pavliha praša kralja, ali smé njegovim b'esédam verjéti. Kralj mu odgovori: „Ako svojo umetnost poka'eš, bom mi” beseda" . Pavliha pelje tedaj svojega konj a k zlatarju in ga pusti z zlatimi podkovami i n srebernimi ieblji podkovati. Potem gré h kralju ter ga vpraša, ali hoče podkovanje plačati. Kralj mu obljubi in zapové svojemu dvornih. plačilo odšteti. Dvornik je mislil, de bo kak navaden kovač koval . Pavliha pa ga pelje k zlatarju, kteri sto cekinov terja . Toliko dvornik iii hotel plačati, ampak je šel h kralju to povédat. Ta Okliče Pavliha k sebi ter mu reče : „Pavliha, kako drago si pa dalj konja podk o vati ? bi jez vse svoje konje tako drago pod kovati dajal, bLmogel kmalo deželo in ljudi p o prodati”. Pavliha mu odgovori : "Svitli gospod in kralj ! Ali niste rekli, de mora -tiar boljši podkovanje biti in po téh va'ih besédah sem storil". Kralj mu reče : ;,Ti si moj narzvestejši sluiabni'k, ki vsaj storiš, kar ti ukažem" . Smejal se je nad to zvijačo in mu plača sto cekinov.' Pavliha pa je dal zlate podkove od tergati, svojega konja z drugimi podkovati in je ostal pri kralji do njegove smerti . 14. Povés . Kako so Pavliku néko duela prepovédali ? V neki dei'eli Pavliha enkrat silno hudobijo narédil, tako de so mu. zavoljo tega tisto deželo prepovédali in povelje dah, de g a imajo obesiti , če ga v nji zasačijo . Pavlih pa se té deiele ni hotel ogibati, in ker je nje gona pot ravno skozi to deželo peljala, je šel naravnost skozi njo . Enkrat gré spet ravno' skozi prepovedano deželo, kar vojvoda sreča . Zdaj si je mislil Pavliha : „Ako zbei'im; me s konji doidejo in posekajo in vojvoda m e dá v svojem serdu na pervo drevo obesiti” . Ni tedaj dolgo premišljeval, ampak stopi s svojega konja, ga zabode, mu preréie vamp , izmeče drob . iz njega in stopi v votlo truplo konjevo. Kadar vojvoda s svojimi tovari k njemu prijezdari in Pavliha v vampu njegovega konja zagléda, reče eden njegovih služabnikov : „Milostljivi vojvoda in gospod! Pavlih a stoji v vampu svojega konja” . Vojvoda gré k njemu in mu reče : „AH sva skup ? Ali ne ve' , de sem ti svojo deželo prepov,édal in za"ugal, .de te bom ukazal, ako te v nji dobim, na kol obesiti ? Reče mu Pavliha : „ospod! upam, de mi hote prizanesli, ker nisem ničesar storil, zavoljo česar bi bil zaslužil obešen biti”. Vojvoda mu reče : „S cini se zamorec iz govoriti, ali zakaj stoji tako v kozi svojega konja?” Odgovori Pavliha : ,, ilostljivi, pre svetli knez ! bal sem se tako vaše nemilosti, d e mi ni bilo kaj druzega storiti, kakor se me d štiri kole vstopiti, med kterimi sem se po star i šegi v varnosti mislil". Vojvoda se pa zasrneja ter reee : ;,Ali hočeš prihodnje moje duele se ogibati?" Pavliha odgovori na to: „Kakor ukažete, milostljivi gospod!” Vojvoda spod . bode svojega konja in reče : „Tebe nečem n i kóli več gledati” . To slišati, skoči Pavliha iz konjevega vampa ter reče : »Uvala tebi bubi konj, ti si mi pomagal in gospoda milostljivega storil; bolje je, de krokarji poirejo tebe kakor pa metle", in zapustil je deielo péš . l5. OvéSt. Kako Pavliha od kmeta zemlje kupi? Krnalo potem pride Pavliha zopet v t o deielo v neko vas,- in čaka, de bi vojvoda v mesto z , irnenam jezdaril. Tú se je peljal kmet na svojo njivo. Pavliha ga vpraša, čigava je njiva. Kmet mu odgovori : . „Njiva je moja, dobil sem jopo svojem očetu” . Pav- liha ga dalje vpraša, koliko bi mu mogel dati za voz zemlje z njegove njive . Kmet je hotel iméti dve petki. Pavliha mu plača, se vséde na voz kupljene žemlje in se pelje s konjem , kte, rega je pred ,kratkim od nekega Juda kupi l v ZéL' Ko vojvoda prijezdari in Pavliha na vozu. -do brade v zemlji zakopanega zagleda, reče : „Pavlina, ali ti nisem svoje dežele prepovedal, če ne — te pustim obesiti?” Pavlih a mu odgovori : »Milostljivi gospod! jez nisem v vaši deželi ; v lastni deželi s,edim, ki sem jo o d nekega kmeta kupil, ki mi je rekel, de jo j e po svojem očetu dobil". Vojvoda reče na 'to : ',Pojdi v božjem imenu s svojo deželo, in n e hodi mi več pred oči, če ne, te pustim s konjem in vozom obesiti" . Nato porée Pavli h a štrange pri konji, se zažene na-nj in hiti iz de žele. Voz je pustil pred vojvodov-im gradom . 16. Povést. Kako je Pavliha v Pragi na Českein s studenti se skuáal in spraševanje dobro dostal ? Pavliha pride tudi v Prago in se izdá tukaj za zlo učenega moža, kteri zna na nartéiji vprašanja odgovarjati, in de mu ni nobe n dohtar kos, Dal si je oznanilo spisati, kter o je na cerkvenih vratah nabil . Vodja, šol je to ustenje zlo ulilo ; dohtarji in profesorji so pisano Odah in so se zbegali in posvetovali , kaj bi Pavliha vprašali, de bi je ne izpeljal , in so mislili, če bi izpraševanje slabo dostal , bi mu kropa prilivali in ga v sramoto spravili . Sklenili so tedaj vsi priti in se z njim v uč e nih rečéh prepirati ; šolski vodja bi imel prašanja mu dajati. Po šolskem pisalji so ga prosili drugi dan k izpraševanju prilij tudi j e mogel pisarju pismo dati, da bo gotovo pri šel, priča cele visoke šolé odgovarjati se, de se njegove učenosti prav prepričajo. Pavliha odgovori pisarju : „Povej svojemu gospodu , de hočem tako storiti in upam, de me bod o kot poboinega moža spoznali” . Prihodnji dan se zberejo vsi dohtarji in pro fesorji, tudi večdél vsi študentje . Pavliha pa v: zame svojega kerčmarja (biita), nekolika-druzi h mestnjanov in dobrih tovaršev sabo, de bi ga študentje ne napadli . Kadar v zberalieepride, so mu rekli -k mizi stopiti in na dane vpr a šanja odgovoriti . Pervo vprašanje, ktero mu je vodja dal, je bilo, de naj pové in v resnici razkaže ,, Koliko kapljic vode je v morji ?" Ako jim teg a ne more vganiti in dostojnega odgovora dati ga bodo neučenega in baharskega zanieevavca umétnost obsodili in kaznovali. Pavliha pa je od govoril na to vprašanje umno in serčno : ,, stitljivi gospod vodja! Ukailte drugim vodam vstaviti se, kter.e od vseh strani v morje teh' vam hočem morje premeriti, dokazati in res nieo povédati'". Ker je pa vodju nemogoče bilo druge vode vstaviti, mu je mogel tudi merjenje morja spreglédati, in osramoten mu da drug o vprašanje ter reče : „Povej mi, koliko dm' je preteklo ofl Adamovega dam' do danas ? Pavliha mu odgovori kratko : „Samo sedem zakaj kadar jih sedem preteče, se začné špé t druzih sedem in to gre tako, kar svét stoji ” Vodja mu da tretje vprašanje ter reče : ,„Povej zdai, kje je sred zemlje?" Pavliha od govori : „Ravno tú, kjer mi stojimo; ako mi ne verjamete, priynerimo z inóro, in ee sem s e za bilko ali za las zmotil, nej nimam prav' . Vodja ni mogel nič na to reči in vpraša ga eeterte : „Povd koliko je od zemje do nebes ? Pavliha odgovori : „Če kdo v nebesih govori, je mogoče na zemlji ga slišati, pojdite tedajv nebesa in glasno bom vpil, de bate v ne besa slišali, ako pa -slišite, recite, de nima m prav”. To vodju spet ni bilo mogoče, in začelo je mu vroče prihajati, ker mu je Pavlih a tako zvito na vse vprašanja odgovarjal, de ga niso mogli vjéti. Peto vprašanje je bilo : „Kako globoko je morje? Brez dolzega pornišljevanja odgovori Pavliha : „Kolikor glohoko kamen- pade ; zakaj vsak kamen, ki gg, va-oj verete, pade na dno”. Zdaj mu da vodja še šesto vprašanje : „Kako velike . so nebesa?” Urno dobi odgovor : „Jezéro sežnov s o široke in jezéro sežnov visoke ; to ne more biti drugače, in če mi tega neeete verjéti, vz e mite sonce in luno. in vse ozvezdje z nebesa, in premerite jih natanko in vidni boste, de imam prav”. Nič več niso mogli storiti . Pavliha jim je bil vsem preveč zvit, 'in sram jih je bilo , de ga niso mogli v kozji rog vgnati. Vodja je pobral osra_moten svoje kopita? Pavliha pa , je dolgo suknjo slékel, in dalje popotovaje pride v mesto Erfurt. 1 .POVéSt. Kako Pavli/ta v-Erfurtu osla hirati udi Ko se je Pavliha v Pragi tako izrézal„ gré v mesto Erfurt, ker se je bal, de bi mu praiki gospodje oči ne iztaknili . V Erfurtu s o bile takrat imenitne visoke šole e Tú je tudi brez odloga svoje pisma nabil in 's tem je v e liko govorjenja naredil. Zakaj gospodje vi soeih šol so Že o. O njegovih zvijač veliko slišali in radi bi ga bili od obličja do obličj a poznali. Posvetovali so se tedaj, kaj bi mu naložili, de bi enako prejšnjim osramoteni ne bili . Sklenili so, Pavlihu osla v uk dati, ker so oslo v dovolj ima. Rekli so ted-aj Pavlihu : „Veliko obetajoče pisma ste nabili, de hočete vsak o stvar brati in pisati naučiti. Zavoljo tega so profesorji visocih eri ene misli, vam osla v u k dati ; ali si upate, ga učiti?” Pavliha odgovori : „Se vé de, tole časa mi je za to treba, ker je osel nepametna žival” . Pogodili so se tedaj z njim na dvajset lét in obljubili so mu 500 tolarjev plačila nekaj so mu koj odšteli. Pav liha si je pri tem mislil : Trije smo na vsako vino : Ako šolski vodja umerje, sem odrešen ; ako jez umerjeni, kdo mi more kaj, in če mojučenec gré rakom ivi4at, sem tako rešen. Vzél je tedaj svitle tolarje z lahko vestjo, osla pa v uk. Pustil si ga je v svoje sta niše peljati, kjer je bil vesél kerčmar, je_ najel hlev za svojega upa polnega učenca, in m u poloii stare bukve v jasli. Med liste bukev pa je ovsa 'jasa Ko je osel to klalo spazil je- ste z jeikoiii prem~toval, ovsa iskal 'i n ga lizal, in če ga ni veti n'el, je upih l A, l A! Ko *je Pavliha to vidil, gre-k vodju in mu. reee : »Častitljivi gospod vodja! kadajhočete vi'diti, kaj moj učenec dela ? Vodja mu reče : „No, ali mu pa tudi vaš' uk .v glavo gré? Odgovori, Pavliha : „Prav neotesanega zaderi'anja je in terdo bučo ima, pa vender sem s svojina prizadevanjem v kratkem čas u ga naučil, de nekaj čerk, in posebno nekajsamoglasnie razloino izgovoriti zná. Ako vam je kaj na tem ležeče, pojdite z mano in sami ga hote slišali”. Ubogi osel se je celi predpoldan postil. Ko tedaj Pavliha z vodjem i n nekterimi izined profesorjev v hlev stripi, poloti bukve pred svojega učenca. Koj ko osel bukve v jaslih zagleda, naredi silno učen obraz., in premetuje liste sem ter tje, ovsa iskaje ; ko pa nič ne najde, zaené s svojim prijetnim glasom vpiti: I A, I A, I A!- de se je ves Mev tresel in de je vodja strahama vrat is kal. Na to reče Pavliha : „Zljubi gospodje ! ali slišite samoglasniei I A, kako jih ie v glavi ima, upam, de bo nekaj iz njega ; tudi se mi zdi, de inwza petje glavo . — Koralo po tem umerje vodja in Pavliha zapusti svo jega učenca in visoko šolo, zakaj mislil si je : preveč bi imel opraviti, če bi hotel vs e osle, v Erfurtu zmodriti. Od tistihmal je uče nost na kol obésil . IS. Povést. Kala Pavli/ta i'enskam kouhe opére ? Od todi popotje Pavliha dalje in ostan e v neki vasi čez noč. Na vprašanje keremarice kakošen rokodélec je, ji odgovori, d e ni ni.kakoren rokodélec, ampak de vselej resnico govori. „,Take ljudi prenočim rada”, reče kerčnarica. Ko ji pa Pavliha bolj natanko v oči pogléda, vidi, de keremarica naskri ' gléda ; zato ji je rekel :-„Kam pa glédate , žena; vi pa naskriž gledate!” „Oh, de bi te zlodi!” ga ozmerja kerčmarica . „Kar živin, mi še ni nikoli nihče kaj tega očital!” Pavliha j i pa reče : „Ljuba žena, ako mi je vedno resnico govoriti , ne morem tega zamolčati” . Keremarica se je potolažila, ker jusicer nihč e ni slišal. Ko je Pavliha čez noč v njeni hi .i ostal, je prišel s kerčmarico na pogovor, d e zná stare -koi'uhe prati, de so kakdr novi i n jih moli ne jedó. Zena je imela več stare ko- žuhovine in prosila ga je, jo koj prihodnje jutro oprati, in rekla mu je, de bo t o tudi vsem sosedinjam in prijatlicam povédal a de tudi one svoje kožuhe prinesejo in v peril o dajo. To je Pavlihu dopadlo. Ko je drugo jutro kerč'marica v vasi razglasila, prinesejo ženske svoje kožuhe y perilo. Pavliha jim ukažé zdaj veliko mléka prinesti, kar so rade storile ; zakaj zlo so se veselile novih kožuhov. Postavil je zdaj dva kotla na ogenj ; vlije vse mléko in déne vse' kožuhe va-nja in pusti, de so se, kuhali . Ko je mislil, de so ie dosti ' kuhani, reče 'enám : „zdaj mi pa morate mladega, belega lipovega lesá prinesti, in kadar zopet pridete, hočem koiuh e iz kotlov vzéti, za to pa potrebujem lesá” . Babe so voljno tekle po les in njih otroci s o veselo skakali in péli : a ha! zdaj bomo imel i nove koiuhe! Pavliha pa je mislil: Le počakajte, še niso dosti kuhani. Med tem, ko so bile babe v gojzdu, je Pavliha še bolj podkuril, je pustil koiuhe kuhati se in jo je odtegnil iz vasi, in ga tudi ni bilo več nazaj , koi"uhe prat. Ko so gene nazaj prišle, so se začele prepirati ; zakaj vsaka je hoda svojkožuh narperva iz kotla iméti . Ko _so jih pa bolj ogledale, so jih vicih vse _razkuhane , tako de so razpadli . Pavliha je bil pa Že čez hribe in doline, brez de bi se bil pri kerémarki poslovil. 19. IPovést. Kako Pavlika v nekem parskem mestu bert'ee razkadi, de v vodo popadajo ? Dolgo dolgo je Pavliha od mesta do mest a popotoval in ljudi goljufoval ; ko je prigoljfane denarje zapravil, pride v neko mesto na Parskem. Ti je dalj časa ostal, in ko• se je e z mestom bolj seznanil, ga je začel dolg čas obhajati, in zdeiiati se ni mogel, tudi tukajsvoje burkve vganjati. Enkrat vidi, de so. beriči nekam pod mestno hišo zlézili, kjer so po noči spali in čuli. Dobro si tedaj to v glavo vtisne,. posebno neko berv med tergom in med tisto kalupico , v kteri so beriči čeli. Čez to berv je bilo ponoči težko priti. Pavlih& čaka, de se ljudje spat spravijo in de vse potihne , de bi svojo hudobnost mirno izpeljal. Vzame tedaj tri plohe z mosta, jih verze v vod o gré po tem pred mestno hišo in začne tam razgrajati in kleti in mlati s starim nožem ob tl a de so iskre letele ; ko beriči to slišijo, so vstali in za njim jo vderli. Pavlam zbeži čez terg in se je komaj čez berv splazil, s kterej e plohe v vodo pometal. Ko pa na uno stran pride, začne glasno vpiti: „Ile, he, he! kje pa ste zaspanci,' brezserčne babe! Ko so beriči to slišali, tečejo še bolj jaderio za njim, in vsak je hotel pervi -biti . Ker je bilo pa silno tamá, niso vidili luknje na bervi in pocepajo eden za drugim v vodo ; luknja je bila pa tako tesna, de so si še nad plohni glav e ()česali in zobé izbili. Zdaj začne Pavliha zo pet vpiti : „He, he, kam pa greste? Jutri m e pa spet lovite!” Eden si je nogo zlomil drugi roko, tretjernu je glava otekla, in nobeden 'ni brez škode ostal. Ko je Pavliha beričem tako naredil in jih dobro skopal, ni več v -tistem mestu ostal, ampak je zbežali zakaj bal se je zeló de bi mu nad koš ne prišli. O. 2ovést. Kako Pavliha za denarje jé ? Ko Pavlika v drugo mesto pride vé s lačen, si je z zvijačo denarjev pridobil. V kerčmo gré, kjer silno veselo kerémar'ico najde , Itteta ga prijazno pozdravi, zakaj na njegovi obleki je spoznala, de je poseben človek. Ker je bil kmali čas kosila, vprašwga kerč mariea, kaj se njemu poljubi. Pavliha ji odgovori, de je ubog popotnik in jo prosi, m u za bo Jo voljo kaj jésti dati. Kerčmarica pa mu reče : „Prijatel, v mesnici mi tudi nič zastonj ne dajo ; ,veliko imam stroškov in zato se mi mora jéd plačati”. Pavliha reče: „Ljuba 'ena, sej znam jez tudi za denarje jésti i n piti ; le povejte po éim? Odgovori mu : ;,Pri gosposki mizi za 8 grošev, pri mizi poleggosposke za l 8 krajcarjev, pri mizi za kmete pa za 2 krajcarjev”. Pavliha si je mislil : Čim več denarjev, tem bolje, in se vsede tih o k gosposki mizi, jé in 'pije, kar mu diši. Ko si je trebuh z jedmi. in pijačami napolnil, pros i kermarico ga odpraviti, ker mora zavoljo siromaštva dalje iti. Kerčmarica mu reče : „Ljubi gost, plačajte za kosilo 24 krajcarjev, pote m znate iti v božjem irnénu” . ,,0 ho "'reče Pavliha, „tako se nisva zmenila ; jez sim jédel, de mi je pot na tla kapi, in težko mi je stalo, d e sem si denarje z jedjo zaslužil. Ali niste rekli, de se pri gosposki mizi za 24 krajcarjev jé ; dajte mi tedaj 24 krajcarjev, de morem naprej ; trebuh mi hoče ra4oeiti se ; teči motam” . Keré'marica ni vé,d.ila ničesar več storiti in rekla mu je : »Pojdi v božjem imenu hudoba ! za zdaj ti bodi, drugi pot 'pa-pojdi tjé k so sédul ki' mi je tudi druge goste prevzél. 2 1. Pov~s . Kako si Pavliha v nekern mestu kokoš kupi in kmetici njenega petelina zastavi ? V starih časih ljudje niso bili tako hudobni in prekanjeni, kakor so zdaj, posebn o kmetje, in s temi je Pavliha svoje reči navadno dobro opravil. Tako' pride enkrat- v néko mesto, kjer so ravno semenj iméli . Denarjev ni imel,, zakaj kakor si jih je zaslutil, tak o jih je zopet pognal . Ko je tedaj mislil, kal«) bi zopet denarjev dobil,' zagleda kmetico n a tergu sedéčo, ki je imela poln kurnik kokó š in petelina. Pavliha jo vpraš~, koliko jih par š'timá? Odgovori mul : „Par veljá 5 grošev”. Reče ji: „AIi nič ne jenjate?„Nič” mu odgovori, „toliko dobim povsod za-nje” . Pavliha pa zgrabi kurnik vs kokóši in steče, brez de bi jih bil plačal. Zena teče za njim in vpije : „He, mor, kako je to? ali mi ne hote mojih kokóš plačali? odgovori ji : „Jez sem pi sar pri tem tem gospodu”. „Tega ne v prašam”, mit meče, "ako hočete kokóši imeti jih plačajte ; jez ne poznam tistega gospoda, nimam tudi z njim nič opraviti, in rami tega so me tudi oče učili, de imenitnim ljudém n e na upanje nič dajati". Pavliha pa ji reče : Sena vi imate slih vero, de se pa ne bo treba vam bati — vam tega petelina tukajv zastavo dam, dokler kurnik in denarje pr i nesem”. Priprosta žena se je pustila gete') tati in vzame petelina v zastavo ; pa goljfana je bila, zakaj ,Pavliha ni bilo več nazaj 22. Povést. Pavliha kovaški hlapec , Ne dolgo potem pride Pavliha v drugo mesto in gré h kovaču v sinl». Mojster je bil silno detwja lakomen mož, ki bi bil svojim delavcem rajši ne vékaj, kakor plačil o konec tédna dal. Pa to pót je na pravega naletel zakaj Pavliha se ni pustil dolgo z a nos voditi. Svojega delavca koj začetkoma dobro privaditi, je sklenil mojster o pol noči vstati in delavce k delti zbuditi. Ko te daj rés ta čas pride in jim v kovačnico u.kae, reče Pavliha : „Mojster, kaj pa mislite, de nas tako zgodej budite ; cela soseska se bo iz spanja zbudila?” Mojster mu odgovori: 99Moja navada je taka, de svojih hlapcev perm vib osem dni ne pustim dalje leiati, kot do polnoči". Pavliha ni ne čerhnil na to in se udá v to. Ko jih pride drugo noč zopet bu Biti, gré Pavlihov tovarš k delu, Pavliha p a vzame svojo posteljo in si jo priveže na her- bet. Ko je bilo Železo razbeljeno, priteče iz izbe k nakovalu in je pritiskal s kladvoni n a i'elezo„ de so iskre na posteljo letele. Mojster zavpije nad njim : ,,Kaj pa počneš, ali si znorel? Čemu imaš posteljo na herbtu? zakajje nisi na njenem mestu pustil? Pavliha mu odgovori : ,,Ljubi mojster, nika'r se ne jezite, ker Mam po vaših beseda-h, de imam pol noči na postelji letati, pol noči pa postelja na Mojster to slišati se 1;e bolj vjezi in Vavliha. mu reče, de naj posteljo nazaj nese, od kodar jo je prinesel, in govol:i mu še dalje : „Po beri se mi precej iz hiše, nesrečni neporedneš ! Tega si Pavlika, ni pustil dvakrat ukazati , temuc gré na izbo in postavi posteljo na njen o mesto. Potem prinese lestvo (Iojtro), zleze na streho, jo predere, stopi na remeljne, p tegne lestvo za sabo in jo postavi s strehe na césto, gré dali in naprej: Ko je mojster ropotanje slišal, je šel z umni hlapce m pod streho,v in ko vidi — de j streho razstergal ga se več' jeza zgrabi, vzam e dolgo železo in teče za njim, Hlapec pá pri me mojstra, ga der''i in mu reče : „Ne takle naójster, saj ni nič druzega storil, kakor kar' ste mu- *Ukazali”. Kovač se na to vtolaii še bolj pa ker mu je Pavliha oči zginil. 3. !ovés . Kako Pavlika k čevljarju v sbúbo stopi in ga praša, kako ima usnje rezati ? Ko m u pa mojster reée : debélo in drobno, kakor pastir iz hleva žene, je rezal vole; krave teleta, ovce in svinje iz usnja + Koralo potem pride Pavliha k nekem čevljarju; ta je hodil pa raje na sprehod' al i pa v pivnico, kakor de bi bil delal in prepu ščal svoje delo hlapcem+ Pavliha se komaj n a stol v~ede, mu ie prinese mojster y,elik kos tis nja in mu ukaže ga prirezovati+ Na Pavhhovo vprúanje, p kaki meri hoče vrezano imeti , odgovori mojster : „Reli debelo in drobno , kakor ,pastir iz hleva goni” . Potem ko je sel čevljar od doma, je vrezoval Pavlika usnp je delal iz-usnja teleta, ovce, vae, krav(., koze, kozle in, vsakteeicvali . Ko pa mojster domtl pride in 'Miti ho če, kaj hlapec dela ,'< najde iz usnja vrezane ivali Jeza ga zgrabi in Pavlih reče : „Kaj s i pa naredil in usnje tako nepotrebama potra n éal? „Nezal;nerite ljubi mojster, mu odgovori Pavliha; ravno tako sem storil, kakor ste n;t' vi ukazali”. Mojster jOK rekel : „Jest' ti nisen3 ukazal, usnja spriditi” . „Kaj se jezi~e, mojste r tako zeló? mil odgovori Pavliha. -,,Ali mi ni ste ukazali debelo in drobno, kakor pastir iz hleva gonu in to sem storil, kakor vidite . Reče tuu. mojster: „Mislil sem le, za velike in za majhne čevlje” . ,„Ako bi mi ta tako n kazali, reče Pavliha, bi bil tudi rad tako delal in bi tudi zdaj 'e rad to storil". Zmenila sta se z lepim in mojster je to Pavlihu spregledal , ker je obljtibil, v prihodnje vse po mojstrov i volji, storiti, naj mu le vselej prav natanko pové . KtnAlo po tern jo mojster podplate rezal jih poloi'i pred Pavliha, ter nlu reče : „Dobro pazi in sivaj male - aevlje z velieiali po verst'” . Pavliha reče: ,,Prav je in začne M . st er je to pot nekoliko odloiii od doma iti in j e hotel vi'diti, kaj bo Pavliha naredil ; zakaj dobro je vadil, de k) storil kakor mu je ukazal. Pav liha pa vzame en majhen in en velik čevelj in ju sešije. Mojster se tiho priplazi, in viditi de čevelj k čevelju šiva, mu reče : „Ti si im pravi čevljar, vse mi stori., kakor ti ukaiem Pavliha mu pa odgovori : „Kdor stori, kakor mu ukažejo, ga ne tepejo .- Na to mu mojster reče: „Ja, moj ljubi hlapec, moje besede so bile pač take, mislil sem pa drugače. M'is lil sem, de imaš en par majhnih čevljev d o delati, potem pa en par vencih . Ti delak' po besedah, ne pa po mislih” . Zdaj mu prinese druzega usnja ter reče : imaš novega -usnja; reži čevlje čez ko pito". Potem gré mojster od doma, brez de bi bil pomislil, kaj je govoril. Čez eno uro se še le spomnil, kaj je govoril, namreč de im a čevlje čez kopito rezati . Urno spije tedaj svojpofiček in teče jaderno domú. Pavliha je sedel in vse usnje ravno čez narmanj4i kopita rézat . Ko mojster pride in vidi, kaj je storil, mu re če: „Kaj si narédil Ali je samo majhnih čevljev tréba; ,eimu so' ti pa vélika kopita?'” Pavliha se je izgovoril na njegove bese de ima čevlje na kopita rezati. 1Iojster pa mu reče : znaš zvito besede obračati tako jez nisem mislil, plačaj mi umije, kter o si spridil, če ne, š' e mene s ta,'b vred obesijo‘ . Pavliha mu odgovori : „Strojar zná, e drugo -usnje delati”, vstane, gré skozi vrata ter reče : ,,Ako me več ne bo, em bil tukaj. Z Rogam'. 2 .Pos . Kako Pa.vliha nekemu kmetu juhe skuha, in namesti masla smer dede ribje masti va-njo &Sne ? Od ondi je gel Pavliha v drugo mesto in ostane zopet pri nekem čevljarji. Ko bi bil imel pervi dan delati, gré njegov mojster na terg, kupi sezenj derv in obljubi kmetu verh denarjev tudi juhe dati. Ko kmeta z dervmi vred pred hišo pripelje, ni bilo nikogar domá ; jegova lena in dekla ste ''1e tudi od doma. Samo Pavliha je doma ostal in čevlje šival , Ker . je mogel pa tpojster še enkrat na teroiti ukaie Pavlihu vzeti , kar dobi in kmetu obljubljeno juho skuhati. Pavliha mu obljubi to storiti, in ko je kmet derva z voza metal , je Pavlika juho kuhal. Ker pa ni mogel masla najti, vzame iz neke posode, ki je v kotu stala, smeraeee ribje masti in polije juho z njo. Kmet pride v hišo, se vsede in .učne jesti.. Pa juha mu je silno zoperno dišala ; ker je bil pa la čen, jo je vender jedel . Med tem pride čev ljar domú in ga vpraša, kako se mu je juha prilegla? Odgovori mu kmet : ,,Di ik'ala je prev po novih čevljih . Ko kmet odide,* se je čevljar smejal ini Pavlam vprašal, s čim j e kmetu juho zabelil . Odgovori mu Pavlika ,, Sej ste mi rekli vzeti,. kar imam ;,, drugega nisem nič imel, - kakor, ribjo mast in z njo sem kmetu juho zabelil" . Čevljar je pohvalil svojega hlapca rekoe : „Prav si storil ; juha je bila za kmeta dobra dovelj nej mu dobro tekne!” 23. OVéSt. Kako- dá Padata nekemu čevljarju svoj e čevlje namazati, kterernu za to okna podrobi . V nekem mestu na Nemškem je .stanoval neki čevljar z imen= Krištof. K temu gré Pavliha, de bi mu čevlje namazal in mu r če : "Mojster, ali bi mi hodi te čevlje nasp i kati, de pridem v ponedeljek zopet po-:,nje ? Mojster mu'obljubi. Ko Pavliha odide, reče hlapec mojstru : _,,Mojster, to je Pavliha, kteri vsakemu ktero pod nos dá; varujte se ga, de tudi vi ktere ne.dobite". Mojster inh, re če : „Kaj nama je ukazal? „IJIapec n3.0 od govori : „Rekel vam je čevlje naš'spikati„ mislil je pa, de mu jih nam eter Zdaj um jih ne bova namazala, ampak naš Tkala, kakor pečenko špikajo” . Mojster reče na to : ,78tori.va, kar nama je ukazal!" in vzam e 'Speha, ga zrele in našpika z njim čevlje kako r pečenko, tako -de so imeli luknjo pri luknji . Pavliha pride te drugo jutro spet in vpraš a ali, je te storjeno, kar sem rekel . Čevlje je mojster na zid obesel. Pokate nx~r jih tedaj ter reči : ,„Tukaj visé .vidni , de so cevlji tako núpi'kani, se Pavliha zasmeja ter reče : st'e poker) =i; storili ste, kakor sem vam ukazal ; koliko sem vam dolian?" „ n srebern groše, odgovori mojster . Pavliha mu ga dá,,- vzame svoje núpikane čevlje in gré. Mojster in hlapec sta se smejala in za njim gledala. Mojster je rekel zdopadajenjem : ',Ta pot Pavliba ni pravega zadel; tega bi mu ne bila imela storiti” . Med tem pa priteče Pavliha zopet ,,nazaj k hiši ;butne z glavo in z rami v okna, de so zazvenčale ter reče éev-_ ljarjú : ,,Mojster, p~rašal bi samo rad, kakoen 'peh je to, ali od svinje sli od merjasca ? Mojster in hlapec planeta kvi'ko, k o šita okna i'venklati in ko Pavliha zagledata , ki je tako hudo z okni ravnal, se je mojstra jeza unela in rekel je : ,,i hudobnež, pla čaj mi okna ali pa ti glavo razbijem! Pav Ziba pa reče mojstru : ,,Ljubi mojster, nika r se 'ne jezite, zven bi samo,rad, kakošen j e ta 4>eb, ali od svinje ali od merjasca? ,Mojstra je pa bolj jeza lomila in vpil je, de naj mu okna cele pustyi. Pavlih pa mu je rekel : ,,Ako mi nečete povedati, k-akošen špeh je to, maram iti in kterega drgzega popra,- Sel je tedaj' od okna', in skerbel je , de je čevljarju izpred oči prhel . Ta se je zdaj nad hlapcem nosil, in rekel mu je : ,,Ti si mi dal svét,- čevlje iiašpikati ; zdaj dam jez tudi en svet, de se moje okna, popr~vijbf‘ . Hlapec pa mu reče : ,,Dostikrat sem ze sli ral , d-e z norci in hudobnimi ljudmi se n e pečati. Ako bi bili vi to storili, bi bile va e okna cele ostale". Na te besede je dal mojster hlapcu slovo, in škoda gá je spametovala. 6i. Povést. Kako Pavlika nekemu čevljarju zine njenega blata na mest masti prodd Po , krhalo pa so zvohali, de jim je Pavliha o naklonil. Druge koles so pod klop zabili in od tistihmal so pustili Pavliha v pokoji, 30. i!ovést. Kako Pavlika kerznarju koi#uhovne zleze kjer so bile suhe (rt mokre zmešane ? Kumri potem dobi Pavliha pri neke m kerznarji delo. Pervo noč, ko je šel ke r znar spat, vzame Pavliha široke kože, ki so na drogih visele, in suhe kole, ktere so bile izdelane in ktere so bile- še mokre, ji h zmeče pod streho na kup, zleze med ,nje spi med njimi celo noč. Ko mojster vstane in vidi, de ni nobene kole na dragih, gre urno pod streho, in je hotel Pavliha praš'at l ali nič ne vé, kje so kole ; pa P'avliha ne najde nikjer in vidi, de so kože suhe in mo kre, ena verh druge ,letale. To ga je teki Talilo in pokliče z milim glasom im) in de klo. Klicanje pa j..e Pavliha zbudilo, ki. ;zleze izmed kol ter reče : "Ljubi mojster, kaj 'vam je, de tako silno kličete?" Kerznar se vstra ši, ker ni vedi!, kaj se na kup ko* giblje , in reče : „Kje si?” Odgovori mu : „Tukaj!” bi te zlodi! je rekel mojster , koe .,,z drogov vzel in suhe in mokre iz apna skup 4 411, in mi ene z drazimi spridil . kako ven,der bedakas Odgovori mu Pavliha : »Kako, mojster! ali se zato jezite, ko sem eno samo noč v njih ležal ? -Kerznar mu re+e : »Jez ti nisem veleval izdelanih kož pod streho znositi, z mokrimi v en kup zm e tati in v njih spati". Polena je iskal , de b i Pavlihu nekoliko kožo vstrojil, pa Pavliha skoči po stopnicah in je_ hotel pri vratih uiti . Pridete 'mu pa kerznarjeva žena in dekla na pot in ste ga hode obderžati. On pak je kričal iz vsega gerla : „Pustite me, de gré m po zdravnika, mojster si je nogo ',zlomil!” Spustite ga in tečete k> mojstru. Ta pa leti po stopnicah za Pavlihom, pade v svoji nag. lost'i" čez leno in deklo, in ju podere tako, d e so vsi :trije se po tleh valjali . Tako je Pav liha mojstru ušel ! 31. Poivst. Kako Pavliha nekemu kerznarju volkov e namesti koiuhev dela ? V nekem mestu je stanoval kerznar, k i se je na svoje rokodelstvo dobro umel in j e prav priden bil. Zavoljo tega je bil bo gat in je imel dosti dela. Za kralja in za veliko gospodo je le on delal. Primerilo se je, de so napravili veliki gospodje o zimske m 'času veselico na ledu, in naročili so pri ker znarju silno veliko k4uhov iz voldne To zvediti'., gré 'Ravnila k temu mojstru in ga prosi, mu dela dati. Ker je imel mojster rav no veliko opraviti, ga je bil vesel in ga v praša, ali zna tudi volkove 'delati. Pavliha mu pokima, de jih zna, ter reče, de jih je tudi ze v druzih dezelah delal. Kerzaar mu reče: "Ljubi hlapec, ravno prav mi pride4 ostani pri meni, zavoljo plačila se mende ne bova pisano gledala" . Pavliha triu odgovori : ,Meni je prav, pošteni se mi zdite in upam de hote kmali spoznali, kako'en človek d e sem, kadar hote_ moje delo vidili. Tega jez ne delam -z druzimi hlapci, sam moram biti , de svoje delo j)eri'eje po svoji volji dogoto ". Na to mu dá stanico od druzih ločeno , položi volčine pred njega, iz kterih bi bil imel kožuhe ali tako imenovane bunde delati in mu dá mero za nektere veči in oranji ko'uhe . Pavliha prevzame volčine ali volčje kože, ji h vreže in naredi iz njih samo volkove, v kter e sena nabaše in jim iz palic noge naredi , de so stali, kakor če bi bili živi. Ko so bile kože vse razrezane 'in volkovi dodelani, gr é k mojstra in mu reče : „Mojster, volkovi so dokončani, ali imate šl e kako drugo delo ? Mojster mu reče : "Imam pač še veliko dela , ljubi hlapec, je šivaj v eno mer kolikor za more". Ko pa mojster v Pavlikovo stani”) stopi in volkove pokonci stoječe vidi, ga p o pade jeza in mu reče : „Kaj pa je to, ti lakkomisljeni gumpec, kako s'no skodo si mi na redil Zapreti te bom dal”. Odgovori mu Pavliha : "Mojster, ali je to moje plačilo ? Ali nisem po vaši volji delal? Ukazali st e mi volkove delati; ako bi mi bili pa rekl ikoŽuhe iz volčin delati, bi bil koj umel i n t di rad storil. Treba je, de se ptujemu človeku' v začetku reč dobro razloii+ Ako bi s i ne bil domišljeval, de hm. veči hvalo za svoje delo pri vas imel, bi pač ne bil delal" . Potem vzame Pavliha slovi od tistega mesta, in gré s pičlo hvalo in mošnjico v drugo . 32. 1ovés . j Kako Pavlika kerznarjem .'ivo mačko v zqjeji meh zašije, v iakelj' zavúecin prodá ? Če je veljalo, koga prekaniti, je bil Pav liha vselej pripravljen , kakor je to v nekem mestu. kerznarjem pokazal . Ko so namreč kerznarji pustni večer obhajali, bi biii tudi rad i zajca jedli.- Pavliha to zvediti, si misli: „Ker kteremu sem volkove delal, mi tudi n i nič za moje delo plaeál ; za to se morajo tukajšnji kerznarji pokoriti”. Keremitrica hiše, v kteri je stanoval, je imela lepo mačko ; to k sebi privabi, jo vjame in k sebi pod suknjo stisne. Potem si kupi zajčji meh, in de bi vse prav po svoji volji storil, zašije mačk o vanj obleče kxnetiško obleko se vstop i pred mestno hišo in deri': svojega zajca toliko ,easa pod suknjo skritega, de nek kerznar pride. Tega vpraša Pavlih% ali bi ne, bil pri volji, dobrega zajca kupiti, in mu zajca pa' y~vuha. 4 kaePogodila sta se de mu, je štiri sr c berne groše za jca in sest vinarjev za staro mavho dal, v kteri je imel zajca. Kerznar nese zajca v gostivnico, kjer so bili vsi zbrani in veseli, de je zajca kupil in narlepšega živega zajca tako po, sreči dobil . De- bi se pa prav veselili, grejo kerznarji na vert izpuste zajca in pse- za njim, de bi si z lovo m kratek čas delali. Psi so vogali za zajcem,. kteri pa ni zajčjih skokov delal, ampak je na pervo drevo splezal in njavkal : injav majav! To slišati in' viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca obrišejo, in rečejo : „Goljufani smol” Pavliha se -je pa v ' pest smejal. Od tod rnende je tudi pregovor : Mačko v zaklji kupiti . 33. POVéSt. Kako je Pavliha pri nekem baronu kodjaz in kako mu koéjo namake ? Kmalo potem pride Pavliha v .grad kterem je bogat baron 'stanoval. Pri tem se oglasi in mu reče, de je posebno dober koč jai in bi rad pri njem v slabo prišel. Ba ron ,ga k sebi pokliče in ker se je Pavliha globoko priklonil in je od svojega popotvanja govoril,. je baronu zeló dopadel in v svojo slni'bo ga je vzel. Njegovi burki so ,barona marsikterikrat k smehu prisilili in kadar j e Pavliha svoje burke prav zaée š St baron za svoj obeli trebuh delial In-(ba : ' ti si zvit, kot kozji rog! Ko je baron enkrat s svojo gospo e v mesto peljati hotel, pokliče svojega kočjai a in mu ukaie, konje oskerbeti, in kočijo osnaiiti in dobro namazati, ker se hoče v mesto peljati. Pavliha mu reče : „ospod, vse bom po vaši volji poskerbel ; samo mazila j e ie malo, in ga je za tako dolgo pot premalo . Tudi moram prositi, milostivi go-spod, če nai ne zamerite, ker je moja mošnja ie skorajna suhem, de mi kake krajcareke va-njo p o rinete, de vam ne bom sramote delal” . Baron nit,' reče : „Ta ima denarjev a mazilo , le dobro mi kočijo napaai, zakaj jutri sem h kralju povabljen, in za sebe imaš tukaj dva zlata lisca, ktera ti boni na koncu leta vraj tal”. Pavliha se dvakrat gloWko priklone i n hiti k svojemu delu . Kupi si tedaj mazila z a kolesa, vzame kertačo, gré z njo v kočijo xn jo natnae znotraj, na stranéh in na sedeiih vso vso. Potem si umije roke, se obleče po kočjaško in stopi pred barona ter pov é de je vse oskerbel in de je napravljen. Ko je bil baron napravljen , podá, gospej , svojo roko in jo pelje na; dvorišče h kočan. Pav liha jo odré, pomaga gospej baronovki lep o va-njo in ravno tako baronu. Pa komajpostavi ta desno nogo v kopijo, kar zagro mi in zakolne : „Kaj si mi storil, prekleta kanalja, de bi te It . !” Pavliha te žlahtne nidlitve dalje posluéal, ampak " 4* vzdigne s koejúko obleko in z dvema zl a tirna liscam.a peté, in gre ter si je mislil : dva sem oba dobro namazal ! 34. Povét. Kako je Pavliha kereffiarja goufal, ker mu je veré vode za verč vina dal? Ko je Pavliha v mesto Libek prišel„ se je zlo varoval in lepo zaderzal, de ni nikogar razžalil ; zakaj v Libeku je bila gosposk a ojstra. Tisti čas je- bil kerčmar, ki je vina mestne gosposke točil, silno ošaben in na, pihnjen moi, kteri je mislil, de ni nihče tak o pameten kakor on, tudi bi bil rad imel, de 'h ` ko tak veljali) in dostikrat se hvalil, de mora tisti zgodaj vstati , ki bi ga hotel golju fati. Zavoljo tega so ga inestnjani zelo sov ražili in se niso hodi nič z njim pečati. Ko je tedaj Pavliha od ošabnosti tega keremarj a zvedH, se ni mogel premagati, mu tudi en o narediti, samo misliti je še pred mogel, kak o to storiti . Gré tedaj k njemu, poskusit, in vzame dva verča sabo, ki sta bila enako delana. V enem je imel polno vode pod plaj "šem, de nihče ni vidil, prazni verč je pa očitno nosil gré z njim urno h kerčmarju , si da vina nameriti, vzame verč z vinom po d plaj s in dene nega z vodo v roko, ga po— stavi na mizo, brez de bi bil kere'mar to vse vidil, ter reče : »Kerčmar, po čim točite bo kal? „Po 24 kis.”, mu odgovoii+ »To je preveč, reče Pavliha ; „jez nimam več ko t 12 kr. pri sebi, ali mi ga za toliko daste? Kerčmar se vjezi ter reče : hoče _ceno za vino postavljati? Toliko daj, kolikor sem rekel, če ti pa ni prav, pa pusti vino v sodu”. Vzame na to verč z vodo in jo vlije pri vehi v sod rekoč : „Butec l< ako ne 'no- re vina plačati, si ga ne pusti natočiti . Pavliha je pustil to mirno storiti, in -je šel rekoč : „Zdaj vidim, de si butec ; nihče ni tako zvit, de bi ga budala ne mogle prekaniti in če bi bil prav kerčmar”. Verč z vinom , ki ga je pod plaftčem imel, je zadovoljin dom ú nesel in si je tudi dobro postregel z njim. 5. POvéS . Kako bi bil imel Pavliha obešen biti, kak o mu pa spet zv&éa dobro sluzi ? Ko pa' Pavliha od' kerčmarja pride, j e ta še le njegovo govorjenje premislil, gleda po beri'ču, teče za Pavlihom in ga doide n a cesti. Berič ga prilile in najde oba verča pr i njem, praznega in onega z vinom. Zavoljo tega sta ga tatvine obsodila in v mestno hio, od ondi pa v ječo peljala . Po kratki pravdi so ga obsodili, de zavoljo tatvine ko l zasluži, torej mora na kol priti. Nekteri sod pikov pa so rekli, de ni nič enacega, kakor zvijača; kere'mar se je hvalil, de ga nihče ne more goljufati, bolj naj bi se bil varoval . Tisti pa, ki so na Pavliha piko imeli, s9,rekli de je tat in , ao nora viseti, zato so ga n obsodili. Ko tedaj ,dap pride , ko bi bil ime Pavliha h kolu peljan in obešen biti, je vse mesto na nogah bilo, nekteri peš nektori n a konjih ; tudi ga je ljudstvo razno pomilovalo , de zavoljo tako majhne stvarice šivljenje zgu bi, in nazadnje je bilo še gospodom zal, de so ga obsodili, in radi bi bili Paviih u v: . zlvljenje pustili, pa kar je bilo ~klenjeno, se ni dalo več prenarediti. Mnogi bi bili tedajradi vedgi , kako smert'bo storil, ker je bi l v življenji tako čuden človek. Nekteri so ' mislili, de je .copernik in so ,djali, ta jim bo osle kazal; večidel vsi so mu pa življenje privoščili. Ko so ga tedaj h kolu peljali, se je prav mirno zaderial, tako, de se• je vsa k nad njim čudil, in ljudje so mislili , de j e ob-upanje tega krivo. Ko, je pa pod kol prišel, reče vsem sodnikom k njemu priti, odi.= pre svoje usta in prosi ves ponižen, de b i -mu samo eno proš'njo e privoli, ker jih ne' bo ne za življenje ne za život, ne za blago ne za premozenje, ne za kako drugo veliko reč prosil, ampak samo majhno reč, ktera se da brez nevarnosti in ''kode lahko storiti .i ktere mu modri ,sdnild' gotovo ne bodo od rekli. Sodniki so vsi vkup stali in bi bdi radi vedili, česar bi prosil; zavoljo tega sto pijo malo na stran, se posvetujejo in skle nejo, njegovo poslednjo voljo spolniti in, ga uslišati, če le zoper njegovo govorjenje ni. Pavliha reče : „Kar s govoril pri tem os ta nem ; le nekaj malega je, česar prosim, akna mi hoe'ete to storiti, podajte mi roke": Obljubili so mu tedaj z ustm'i in z rokami. Potem stopi na gred in reče glasno : „Mogočni gos ~ podle ! Zanesem se v vašo obljubo in prosi m tedaj, de, kadar . me bate res iz tega sveta spravili, kerčmarju in beriču, ktera sta me na kol pripravila, zapoveste, de tri dni zaporedama prideta in me na tešče v herbet pihata! — „Fej te bodi!” so rek14 „to j e nespodobna prošnja, pa vender smo mu obljubili. Rajši ga sp,ustimo, tako se svoje obljube rešimo”. Tako se je Pavliha rešil in je šel vesel iz tistega mesta. 36. OVéSt. Kako se "diha pri nekem mlinarju odi nja hlapcem ayo na dvoje razke ? Na svojem popotovanji pride Pavliha mimo mlina, pri kterem je bila tudi iaga z a deske. Hlapci so ravno na nekem hlodu sedeli in malicah. Pavliha se učne z\ njim i pogovarjati in jim pripoveduje svoje peti. De se jim je debelo lagal, kar je mogel, se že tako vé. Med tem pride tudi mlinar in ga posluša. Njegovo vedénje je mlinarju dopadlo, in ko mu Pavliha pové, de je tesar in de je tudi e pri iagah delal, ga vpraša mlinar, ali bi ne hotel pri njeni ostati ; potre huje ravno tacega hlapca . Pavliha mu pokima in je začel,koj tudi malicati, kar mu je prav dobro dišalo, in delal je, kakor če bi bil ž e star znanec , med njimi. Po, jedi. so zaé'eli, zopet delati in Pavliha je mogel hrastove hlode na žago valiti pomagati, kar mu je pa _rnenj dišalo kakor pa malica . .mali se je tega dela naveličal in mislil je, kako bi jih zvil de bi od ondi prišel+ Ko tedaj hlapci veliko nago prinesejo, debi gerče odžagali, jirn reče : Kakošno je pa to delo z vašim sem te r tje vlečenjem, kakor de bi vsak hotel nago dobiti? Pri meni doma ima vsak svoje de() in vsak svojo r ago+ Vi se pa zastonj trudite, ker vsak žago k sebi vleče. Pokazati vam hočem, kako imate storiti ; jez ne no rem glédati, de bi se za eno žago dva prepirala". Ko to izreče, vzame sekiro in raz' bije žago +čez sredo na dvoje ter reče : „Tako, zdaj zná vsak svojo žago imeti, brez de bi se prepirala”. Hlapci pa, to vidi'ti„ tečejo k mlinarju mu povejo, kaj je Pavliha nare d;l. Mojster priteče, de bi mu Pavlih.a gago plačal, tode Pavliha ga ni čaka ampak senca ga je vzela. i~• Povést. &d je Pavliha z nekimi gospodi in z mla dim prešičkom podel. Pavliha pride v veliko mesto, 'v ktere m je kralj in ves njegov dvor prebival. Poseb nosti lepe hipe ogledavši si misli : poldan je, po kakem prebivaUcu, se je treba ozreti , in čas je, svoj dolgi ielodec -namazati ; zakaj danes nisem imel gri'ljeja v ustih. Gré tedaj naravnost y' eno narveeih gostivnic vpraš a hlapca, ali se kaj za jesti dobi. Ta ga prijazno sprejme in mu reče ; de veliko imenitnih gospodov sem jesti hodi in ali hoče on s tem i jesti. Pavlih, mu reče de, gré v Manico iji vsede k imeni,,tnim gospodom, ki so se vsi nad nepričakovanem gostom čudili. Z vseljen. so ga gledali, kako 'tilu je jéd dj,4rala, in so si smej* sklede ponujali, kterih noben e ni Pavliha mimo sebe spustil, brez de bi n e bil zajel iz nje. Ker je PavUha na koncu mize sedel, je prišla versta nazadnje do njega . Nazadnje pride tudi pečen prešieek na mizo . Ze od daljee je Pavliha ves zaljubljen va-njoči obračal. Čez dolgo mu pomoli. .sosed plokico s pečenim pre'iekotn, ki je kakor i'i v na nji stal in pornorančo v gobcu deri' al . Zdaj so .gospodje glave vkup pomolili In čakali , kaj ho s pre'iekom začel . obračal je plošico zdaj sem, zdaj tje, in ogleduje od vseh strani, pe'éenčka, ki ga je tako prijetno v nos zgaekal. Nazadnje se to drugim gostot predalgo zdi, . ker toliko časa ni hotel va-nj vgrizniti in je e čas bilo v pisarnico iti. Reče tedaj eden njih : ,,Ljubi gost, vam preiček zlo (Iopade, tudi š'e, vaši zobje niso trudni . mi ne bomo več jedli, počnite z njim, kar s e vam poljubi ; pa, dobro pazite, to nam morate povedati, kaj 'hote s preštekom počeli. Plavali _0 bomo za vas , ali ste' 'dovoljn Pavliha ni dolgo pomikljeval ter reče : „Za kaj pa ne? ie velja!” Oberne tedaj preieka tako, de mu ni v gobec ampak nekam drugam gledal, obriše -svoj perst ob pest, ga porine zadej v prešička in ga oblizne rekoč : ',To je mastno, to je sladko! To vidi'ti pr i dejo gospodje ob vse veselje, se s Pavlih= š e dalje norčevati ali pa mu -celo to storiti, ka r je on s prekiekom ravno kar storil . Eden za drugim so iskali klobuka in molčé jo i z gostivnice poberejo. Pavliha je vesel za nj i mi pogledoval, in ko vsi odidejo, zavije pr e šička v papir, plača svoj dolg in se v pest smej,, de je gospode tako splačal . 3 Povést. Kako Pavlika svinjo ub!je n' 'od govor dd ? Čez dva dni potem, ko je tudi ie svojega práieka pohrustal, pride Pavliha v neko vas, kjer je pri 'nekem kmetu veliki hlapec, postal. Teinu so Pavlihove muhe silno dopadle , in koralo mu je pri hiši vse veljal. Enega večera mu potoii kmet, de ima hudobneg a soseda, kteri mu Teli škodovati, kakor mu j e mogoče. Pavliha si je mislil : ,,Temu bom že jez- eno zagodel; to mojega gospodarja veseli ; naj izide ta reč, kakor ho-ée . Ko tedaj drugo jutro na dvor pride, je sosedova svinja gnojWe njegovega gospodarja raziti,. vala, zraven kterega je bila jama za gnojnico . Pavliha vzame desko in vdari svinjo tako čez rebro, de v gnojnico padla in se zadu šna. pa ga je skrivaj gledal, začne silno vpiti :m hoče imeti škodo plačano. Pav bitov gospodar Inu pa reče; „Kaj je to meni mar; to je moj hapec storil, njega 'toiite” . Sosed gré tedaj k iupanu in hlapca to i: Ta pusti Pavliha poklicati, de bi zaslišal, kako s e je to zgodilo. Pavliha je zgodej vstal, obsedla konjar mu da Treti in piti in gré k i'upanu. Ta je ravno kosil in je imel škedelo čeme kave pred sabo . Izpraševal ga je narpervo, kdo de je in zakaj in kako je svinjo ubil. Pavliha stopi pred 'upana in mu pripoveduje, kako je svinja njegovo dvoriše razrivala in kaj je on storil. Ker je pa Župan to' ree', 'bolj in bolj natanko zvediti hotel, -m reč e Pavliha : „Ne zarnerite, gospod i'upan! p o stavim, vi bi bili svinja- in vaša kava gnoj nica i'rt. jez bi vam dal eno tako za uho (tukaj mu zabii eno vročo zaušnieo), de bi tukaj le vvkavo padli; ravno tako sem tam na redil!” Zupan je vpil na pomoč in ga je hotel zgrabffi ; ali Pavliha jo pocedi skozi vrata v hlev, se verie na obsedlanega konja in jo pokadi po svetu, brez de bi bil od sv o jega gospodarja slavó vzel . 39. Povést. Kako se je Pavli/ta enkrat v zakonske r e ei mešat in prepiru kmalo konec storil ? V neki vasi so veliko veliko uganja i brinjevca zgab, in kino. tam ne pozná skoraj nobene druge pijače , kot,iganje, ali kako r ga prav po domače imenujejo 'nopec . Koliko nemirnosti, nepokoja, pretepa je zganje v nlarsikaki hiši„ napravilo, e vsak vé, kteri je e tudi kadaj v kozarček pregloboko pokukal., in je bil potem od svoje drage babe domá, ne preveč prijazno sprejet. Tudi je po žganji ie marsikdo dom in dvor zapravil. Enega večera gréPavliha iz nekega mesta nazaj v svoje domovanje, sliši v neki čevljarski hiši strašno razgrajanje. Vstavi se pred oknom in sliši , kako je baba čevljarja kozje molitvice brati učila, ker se je, v ker čmi vpijanil. ,Ti nesnaga!" mu reče, „ie spet prideš domú kakor presica, jez pa nevero, o d kod kruha za jutri”. — Mola pa je to peklo in on je hotel prav imeti, imenoval je svojo eno staro avs' o, opravljivko, kregamo. Ko je to četert ure tako terpelo, reče čevljar , mu. večerjo prinesti Zena pa mu je rekla : Zakaj te bilo domú o pravem času, zdajne kuham več ?" Čevljar zgrabi svojo drag o in vpije : „Ali mi 134 dala jest? Pee'enine hočem!” Ko mu pa na to lena reče : „Figo, če jo hočeš !” je strašno začel kleti ; svojo babo s pestmi nabijati in vpiti ; "De bi te hudič iivo vzel !" Pavliha si je mislim : Zdaj mi je pa dosti 'vzame velik kamen in gaza.: drevi v okno, de je vse razdrobil. Čevljar in čevljarica nista vedita, kaj je to ; mislila sta; de re*peklenski skoz okno pride, in de jo bo vzel. Ko bi bil trenil, je bil mir me d njima. Pavlika pa, je vzdignil peté, de b i mu ne bilo treba okna plačati. O. PovéSt. Kako Pavlika udu konja prodá in ga goljufa? .mali potem pride Pavliha' v meklen. bur' ko deželo, kjer konje slovečega plamen a redé in si kupi lepega konja . Ko na svojem konji mimo neke keréme jezdariti hoče, se m u konj vstavi, zakaj navado je imel, de je hote l pri vsaki kerčmi obstati. »No, si je mislil Pavliha, saj ga jez tudi lahko en poliček prekucnem; vroče jé . Stopi tedaj 's konja ga priveže k bangarju. V keremo gré, v kteri je več pivcev vkup sedelo. Pri mizi je se-. del tudi Jud, ki je s konji kupčeval ; ie od dalječ mu je konj dopadel. K Pavliku stopi in ga vpraša, ali konja prodá in koliko hoč e zanj imeti. Pavliha se je nosil, kakor 'de bi kak grof bil in reče : »Tega konja ne moreš kupiti. smuel, to je, prav Meklenéan in veljá 300 kron". ;,Nu, reče Jud, »kam pak mislite, milostljivi gospod". „Tacega konja vam jez za dvanajst kron pripravim, kolik o stavite " „Nesramni mavšelj!” ga zaherne „ali tacega konja brez madeia krotkega kot ovca!” „No”, reče Jud, „ali hočete 20 kro n za-nj?” Odgovori mu Pavliha : „Nekaj ti hočem povedati, Hebréje ; ali dedia, de te trikrat s svojim bičem pristrižem, in dam ti ga zastonj”. „0,vaj”, reče Jud, „mislim, de se norčujete z mano ; z eno besedo, kako dobim tega konja? „Slišal si že, kaj sem ti rekel”, odgovori Pavliha, „če deri"i'š , d e te trikrat pristrižem z bičem”. „Mož beseda”, reče Jud, „ti gospodje tukaj so priče” . „Dóbro”, pravi Pavliha, „kadaj ti hočem tri dati? Ali hočeš, de koj začnem?” 4", odgovori Hebrejec, „enkrat mi jih je deržati ; koj na mestu mi jih znate našteti.”. Potein ukaže Pavliha klop prinesti, pologi Juda čez nj o ter reče : „Tri tedaj hočeš- deržati, , in ko jih prejmeš, je moj lisec tvoj”. Zdaj pošverka s svojem bičem, ga vzdignje in vžge eno Jud u po koii, , de se je vil in skakal in vpil, de je bilo joj. „Kako se ti je prilegla, sin Abr a harnov?” ga vpraša Pavliha. „Ali hočeš une dve tudi koj imeti?” „0 vaj, o vaj!” je kričal Jud. "Bodite usmiljeni, gospod, le ne tako hudo". "Mezi se tedaj", mu reče Pavliha , in ga še v ?drugo vreže. Jud si je v bole čini skoraj jezik odgriznil in omedlel ; pa ven- 4er je še rekel : „Oh, dajte mi urno še tretj o in poslednjo, de sem odpravljen ; oh, kako me peče,!” Pavliha se je smejal ter rekel : ,Tretje znaš še dolgo čakati, in dokler té nimaš ostane lisec moj, tukaj so priče!" Désiravno Jud skorej stati ni mogel, vender ni nehal prositi, de bi mu še tretjo pritisni l Pa se ni dal pregovoriti. Polič vina je plačal ubozemu Judu konja zasede-lin zginil . 1 . POVéSt. Kako je Pavlika rekel, de je svojo mo š njo z denarji zguba, in kako o tej pri lo, nosti topli pedi pride ? Enega večera pozno, ko je že tamno bilo, pride Pavliha ves premočen in od mraza terd v neko vas, de bi tam pr'enoči1. Ko v ker:émo pride, je veliko kmetov okrog topl e peči sedelo, ki so se od vojske, od vremena, od strahov in copernic in od druzih reči pogovarjali. Pavliha pa ni imel več prostora pri topli peči, de bi se obsuši'l, ampak je moge l v kotu hiše ostati. Kerčmar mu prinese polič vina in ga vpraša od kod in- kam. Povedal mu je Pavliha, de je hotel v terg iti, de s e mu je pa velika nesreča , primerila, ker je zvu naj pred vasjo pri véliki lipi svojo mošnjo z denarji zgubil, ktero je sicer 4olgo iskal, p a je v taxni ni mogel najti. Kmetje se spogle&vajo , ko to slišijo in nehajo se pogovarjati . Kerčmar pa je rekel Pavlih, de je- ze prepozno ponoči, in de je preveč deievno, de bt se to noč kaj storiti moglo ; drugi dan o zori hoče pa on sam z njim na tisto mest o iti in iskati. Med tem pa so kmetje eden z a drugim svoje kučme pobrali ,. se skozi vrata 6 4 izplazili in tekli k omenjeni lipi, desiravno je kakor iz škafa dež lil, se mošnje polastit . Potem ko so bili že vsi odšli, se je začel Pavliha smejati in razodene kerčmarju, de ni ne besedice resnice, in de je samo k topli peč i hotel priti, ktero so poprej kmetje obsedli. Tisti čas, ko so kmetje zvunaj v tauioti tapali in po blatu berbali, se je Pavliha gre l in se je s pečenko mastil. Kerčmarju je si — cer gostove pregnal, pa kerčmar se je moge l sam nad tem smejati in rekel je drugi veče r kmetom : „To pot ste »a pravega naleteli, to je bil Pavliha!” 42. Povést. Kako Pavliku prav nevedama lonec denarjev dobi'? Drugi večer pride Pavliha zopet v neko vas, de bi tam prenočil . V vasi pa ni bilo nobene kerčme in kmetje so že vsi luči pogasnili. Dalje v pervo vas iti, ni hotel, zakaj talilno je bilo in slaba pot, iii vender ga n i nič druzega čakalo. Nevoljin gré skozi celo vas in je bil že skoraj na koncu, kar v po — slednji hiši še luč zagleda . Tiho gré k oknu, viditi, kaj ljudje v hiši * delajo, in ali bi morde ne dobil prenočišča. Ko je tako pod oknom stal, vidi, de je v hiši premožen kmet, ki j e ravno s semnja prišel, kjer je par pitanih volov prodal. Ko- je kmet s svojo ženo denarje še enkrat na mizi preštel, je hotel majhen otrok tudi en krajcar imeti ; kmet pa mu je reko l : ',Ne moreš ga potrebovati", in podrla svoje tolarje v lonec. Otrok pa ni nehal prositi, in se začne nazadnje jokati, de bi mu oče kra j car dali. 'Reče Jim. kmet : „Ako mi ne molči:4 bom denarje divjemu mo'u dal” . Odpre pa res okno, pomoli lonec s tolarji skob-oj in reče : „Na, divji moz Pavliha- mu vzame lonec Iz rok in je stekel z njim, kakor če bi ga bil vihar odnesel. Kmet je naredil hrup po vasi, pa kmete je bilo .komaj mogoče iz per vega spanja 1)uditi. Ko so si oči mleli in slišali, kaj se je zgodilo, so rekli : ,„Voherniku to nič ne dé ; prav se mu je zgodilo” . Ulegli so se zopet nazaj in so pustili Pavliha Pavliha biti. 3. 2ovés . Kako bi bil imel Pavliha obešeh biti p a namest tega petnajst goldinarjev_ dobi ? Drugi dan so t„gtd povsod preiskali, i n klali so prišli beriči tudi v vas, kamor je Pav liha o polnoči prišel, in -kjer je č ez noč ostal. Ker je tako pozno prišel in zavoljo njegove posebne obleke, so koj njega natolcevali in peljejo ga pred gosposko. Tajiti ni mogel, ker so denarje pri njem dobili ; peljali so ga tedaj k mestnemu sodniku. Ko ga je ta ojstro na govoril in, po imenu, stanu in od kod de je, vprašal, odgovori Pavbha: ,,Qjstri gospod s~.dnik! domá sew ,v pomorski deželi, ki ob orji le , moj , ~če so bili mornar blizu 3O b Pavlika, let, in so imeli nesrečo v vihúji poginili ; mati so mi tudi e pred tridesetirni leti umeril . nikjer nisem domá na svetu in., popotjein kakor pošten kertačar po svetu , de b dela dobil . Vselej sem se varoval koga goljufati ali okrast i pa kar mi kdo dá ali ponudi, hvalei'no vz a meni ; kmet mi je svoje denarje v roko dal in vzel sem jih, kakor so me rajnca mati učili + Ako sem krivično delal, se podver'i'em postavi ; pa ne sodite človeka, ki ni ničesar kriv". Sodnika in priseine može je to govorjenje ganilo ; ker se pa z ni'kakoršnim -pismom skazat i ni mogel, in ker se jim je prederzen vlaeugar zdel, so mu pravdo -naredili, in sodnik ga j e zavoljo storjene tatvine na kol obsodil . Mestni gospodje so bili pa zoper to obsojeuje in s o rekli: „To se ne more in ne sme zgoditi,; zakaj naš mestni kol je za nas in za naše otroke”. Zavoljo tega so obsodbo prenaredili in sklenili mu kol v herbet vžgati in petnajst goldinarje v za pot dati, s pristavkom., de naj se pusti, kjer koli hoče, s tein; denárji obesiti, kjer ni nikjer domá. Pavliha se je zahvalil modrim gospodom za tako milostljivo kazen in je šel svojo pot . 44, Povés . Kako Pavlika konja kupi in nekega kup ca goufa ? mesto Vismar je prišel večkrat kupBavec s konji, kteri je konje, ki so na semnji bili, za repe vlekel ; zakaj mislil je, de 6 7 konji e iivé dolgo, če jim Dimna iz repa gré. e je tedaj i'inia kakemu, konju se 'rada i z repa izderla, ga ni kupil ako je bila pa terdn a je imel dobro upanje do njega, de bo dolgo živel in de je dobre nature, in kupil ga je. Drugi kupci so si to tudi dobro v glavo vtisnili in so se po njem ravnali. Ko Pavliha to zvé, si misli, temu moraš eno narediti, de ta prazna vera izmed ljudstva pride . Preskerbel si je tedaj konja, kteremu je naredil rep iz kervi, i~i smole, de je bil kakor pravi rep. V semenj ga pelje in drago dosti ceni, de ga nihče ni kupil, dokler kupec pr'iš'el, ki j e konje za repe vlekel . Temu ga je po ceni po nudil, in kupec, ktereuiu se je lep in vrede n zdel, stopi bliže in ga je hotel za rep vleči . Pavliha pa je tako naredil, . de 'nuje rep mogel v roki ostati, če je za-nj potegnil. Komajzačne tedaj kupec vleči, mu rep v roki ostane. Silno se je vstrašil. Pavlika pa je ljudi vkup poklical ter rekel : -,,Glejte ga hudobneža, kako mi je konja nared'il‘‘ . Ljudje pritečejo, de bi bili mir naredili in so pogovorili kupca, de je Pavlihu deset goldinarje v za rep "dal .. Pavliha je bil zadovoljen s tem . POVéS . Kako ,Pavliha élovekit , ki ga je nalaga eno zat:qrd ? V nekem mestu je sedel Pavliha v družb i pri vinu v kerčiui . Eden-gostov ga povabi v 6 8 norčii na kosilu in mu reče : „Pridi jutri k meni na kosilo, če moreš ". Pavliha mu ob ljubi in je mislil, de je res . Ko pa drugi dan pride h kosilu, je bilo vse, vrata in okna, za pesto. Dolgo je letal okrog hiše, in v ze lodcu mu je začelo slabo prihajati ; pa vrata so zmil.= zaperte ostale, desiravno je bil čas kosila davno minil. Pavlihw je vidi], de je goljufan. Molč'é jo je spet potegnil in si mislil: „Ti mi ne odide,' i; ta te bo drago stala, bratec!” Drugi dan. gré Pavliha od. doma in najde ravno tistega človeka na tergu in ga prijazno ogovori : 9,'Vi ste pač gostoljuben človek ; goste povabiti in .greste sami od doma in vrata zaprete spred In zad”. Ta, 'mu pa odgovori: „Ali te risin s pogodbo povabil, rekoč : Pridi jutri opoldan in jej z menoj, če moreš. Ker si vrata za perte našel , se vé, de nisi mogel pri men kositl' ? „Zato ti bodi zlod hvaleien”, mu odgovori Pavliha. „Vsaki dan se moram kaj novega učiti ! „Clovek se 'mu je sladko smoja l ter rekel : „Ne bom ti nagajal ; pojdi zdaj v mojo hišo, odperta je in kuhanega in, peče nega najdeš dovelj. Kmali bom prišel, ta čas znaš pa sam biti. 11' azun tebe nimam nobenega druzega gosta”. — Pavliha gré in dobi ravno jegovo eno pri ogniše'u, ktera je pečenko pekla. Pavliha ji prinese pozdravlienje od njenega mola 1'n ji reče, de mu, je ,ua tergu nekdo silno veliko ribo - dal . .ur naj gré z deklo na terg ; de mu poma gate ribo domú nesti on bo pa ta čas raienjvera zena pokliče deklo in obe hitete n a terg. Spotania pa srečate mola, ki jo pra kam tako urno greste? Pové mu zdaj lena, de je Pavliha domú prišel in jima ukazal na terg iti, kjer je njemu, njenemu molu , nekdo veliko ribo daroval, de mu je pomagat e dom .i nesti. Moi. se je za .tt''esmi praskal ; ter rekel „j, ako bi bila Je ena doma ostala ; meni nekaj po glavi šumi!” Ta čas je Pa v Iih~ hišo zgorej in spodej zaklenil, in k o nno'i' s svojo leno pred hišo pride, najdeta zaklenjene vrata. Reče zdaj moi: "Mislil sem „si jo tako! Zdaj pa vidiš, po kakokn o ribo si šla. Terkaja sta na vrata in rekla , de naj ju v hišo spusti. Pavliha priteče zdajci k oknu ter reče : „Nikar ne terkajte, nobenemu ne odprem ; hišni gospodar mi-je ob ljubil, de bom sam tukaj, ker nobenega dru . zega gosta nee'e. Zato pojdita le in pridita po kosilu”. Moz je rekel: „Res je, de sem tako rekel, pa mislil nisem tako . Pustiva ga le, naj jé ; le poterpiva, mu jo bom ie ve r nil . Gré tedaj z i'eno in z deklo v sose dovo hišo počakat, de bi se Pavliha nasitil. Ta je tačas popolnaina vse skuhal, jed napravil , na mizo znosil in se dobro mastil . Potem ko se je nasitil, postavi ostanke zo-, pet k ognju in odklene vrata. Ko gospodar z leno deklo pride, reče Pavlihu : „Tako pravi gostje ne delajo, kakor si t: storil”. Pavliha mu pa odgovori: ».Ali bi bil imel drugače storiti; to bi bilo neumno. Sicer pa nisem vsega pojedel in sem kosti k ognju postavil. Dobro naj vam teknejol'"o izgovori'4i, je el iz h'iké. Hiš ni gospodar je kisl o gledal za njun ter rekel : ,,Te bom ie splačal , ti prebrisana buča! Pavliha pa mu je od daljee rekel : ,,Kdor narbolj zlu% je mojster' 46. Povést. Kako Pavliha v nekem mestu od' kmetzk mleka nakupir in ga vsega vkup v eno kad zlije ? Enkrat pride Pavliha v neko mesto. Na tergu vidi, de so kmetice veliko mleka na prodaj prinesle. Zdajci je mislil, kako bi babam štreno zmešal in jih prav razdražil. Najel si je tedaj veliko kad, jo postavi na terg in kupi vse mleko, kar ga je na terg prišlo . Vsako rensko, ki je z mlekom mimo prišla, jo je kli cal glasno, kolikor je mogel, rekoč ; "T ú sém, kdor mleko prodaja ! in vsem ,babam je ukazal mleko v kad zlivati . Rekel je tudi mlekarcam , toliko časa čakati, de vse mleko vkup pokupi , potem hoče vsem plačati, kakor je prav . Ena je imela toliko mleka, druga menj, tretja več. Dolgo so mogle čakati, dokler nobena več mleka prinesla in dokler'ni bila polna kad. Vse áo okrog kadi zdihaje sedele. Ko so se nave li+,ale čakati in so hode svoje denarje imet i jim pokaje Pavliha svojo hudobijo rekoč: ,,Danes nimam nič denarjev ; ktera tedaj ne more 14 dni za-nje čakati, ko spet pridem , naj vzame svoje mleko nazaj iz kadi. Tukaj še stoji. Po teh besedah je pa Pavliha zginil . Zakaj babam ni nič upal . Te so pa začele strašno kričati in prepirati se, ker je hotla vsaka nar več mleka iz kadi imeti ; ruvale in praskale so se, si. puter'áe, steklenke (tlaš ) in vedra v glavo metale, se s pestmi bile, ena drugi mleko v' oči brizgale, obleko z upu po hvale, ga na tla izlivale, de je bilo tako po tleh, kakor če bi bilo mleko deževalo . Me stnjani so se pa tej komedii smejali in so Pav— liha hvalili, de je tako kmeticam naredil . Ko pa doumi pridejo, so vidili, de so sami goljfani , ker so mogli tisti dan kavo brez mleka piti . 47. PoVéSt. kako Pavliha 12 slepim beradem reee „ de jim je 12 yoldt'nárjev dal, in vsakter misli „ de jih je drug prejel , ko jih ven der nihče ne' prejel ? inkrat jezdari Pavliha f iz nekega mesta i n sreča pred mestnimi vratini 12 slepih heračev . Ko k njim pride, jim reče : „Od kod pridete slepci? Ti so obstali in so pač slišali ? de je na konji. Mislili so si tedaj, de je imeniten gospod, zato so se odkrili ter rekli : „Milostlj i vi, ubočki smo bili v mestu, kjer je bogat mol umeri, po kterem so bile danes bilje, in milih darov smo dobili. Pa srno mraz je in zebe nas”. Potem reče Pavliha slepcem : ,,silno 'gaz je, bojim se, de hote zmerznili ; vzemite tedaj teh 12 goldinarjev , pojdite v mesto h keremarju J# in zajejte jih. Tačas bo pa mraz odjenjal in mogoče vam bo potem dalje iti" . Slepci se mu priklonejo, lepo zahvalijo, ker je vsak mislil, ta je denarje prejel, in drug i je mislil tretji jih je dobil Potem grej(' v kerčmo, v ktero jim je Pavliha nasvetoval in tam rečejo, de so dobrotnika našli, kteri jim je 12 gold. daroval ; te naj zdaj zajejo d o bolj toplega vremena. Kerčmar je bil denarjev ieljen moz, pozabil je pa praati, kteri nji h ima denarje, in jim reee : „Ljubi pri'jatli, to me veseli, in dobre dni hote pri meni imeli' Koj je rekel vola pohiti, ga raztnesari, sku- ha vsacemu slepcu velik kos in pustil jih j e jesti, dokler je mislil , de so 12 goldinarje v zajedli. Potem jim pa reče : „Ljubi pr~jatfi , zdaj bomo pa enkrat .rajtengo naredili; jez mislim, (Je bo 12 gold. skorej zajedenih”. To je bilo slepcem prav in vedno so eden druzega prašali, kdo de je 12 goldinarjev prejel , de bodo kerémarju plačali. Pervi, drugi in tretji do poslOnjega, noben ni hotel nič od denarjev vediti. Ostermeli so naenkrat in so se za u,''esmi praskali ; zakaj goljufani so bil i in tudi, kerčmar. Ta si je pa mislil: Ako jih spusti, ne dobi' plačila ; ako jih obderz iti e več pojejo in še vee'i kodo boš imel . Ker si tedaj ni vedil drugače po'magati, jih zapré v svinski hlev, jizn da kruha, sena in slame. Pavlih je mislil, de je ie čas priel, de so denarje zajedli. Zavoljo tega se Tre- obleče in jezdi v mesto k imenovanemu ker — n črvarju. Ko na dvorišče prijezdi, je hotel konja v hlevu privezati, in vidi 'pri tej priloi'nosti, de so slepci v svinjaku letali. hišo gré in reče : „Keremar, zakaj pustite uboge, slepe ljudi v svinjaku. Iei'ati ; saj so mende tudi ljudje?” Kerčmar mu. odgovori : „hotel bi, de bi bili, kjer se vse vode stekajo ali kjer poper raste, de bi mi le plačali l” Povedal je potem Pavlihu vse, kar se je zgodilo. Pavlika ga vpraša: „Ali ne morete nobenega poroka dobiti? Kerčmar mu odgovori : „če bi kakega poroka mogel dobit i bi bil zadovljin in bi slepce izpustil” . Pav liha mu reče : „Dobro, po celem mestu se hočem ozreti, de vam poroka dobim” . Potem gré Pavliha k nekemu dohtarju in mu reee : ,Ljubi gospod dohtar, prosim vas, nekemu bolniku pomagati. Moj kerčmar je vročinsko bolezen dobil, in posebno po noči &a ima tako hudo, kakor če bi bil obseden ., Prosi vas, mu pomagati”. Dohtar mu reče: „Bom poskusil, pa par dni morate poterpeti, zakajv tej bolezni se ne dá nič prehiteti, posebn o ko pravite, de se vede kakor obsedenec” . Pav liha reče : "Bom šel sam njegovi leni povedat, de pridete in ji sami to poveste" . Dohtar je re „Dobro, recite ji le sem priti!” Gre tedaj Pavliha k svojemu keremarju in mu reče : ',Dobil sem vam poroka, in to je dohtar J . ta bo za slepce dober stal, zato naj gré vaša '-ena z mano k njemu, de ji to ove s . To je keré'marja veselilo in poslal je svojo ''eno k dohtarju s Pavlihom. Ta je rekel : „Gospod dohtar, tú je lena, povejte ji zdaj sami, kar ji imate povedati”. Zena je bila s temi besedami potolaiena, gré zopet s Pavlihom domú pove to svojemu moiu. Ker čmar si je mislil. „Dober dovolj je ta!” izpusti slepce in jim reče iti, kamor se jim poljubi. Pavliha jo je tudi kmali potem potegnil ker vremenu ni upal. Tretji dan ko e °le dohtarja ni bilo, gre lena n~ njegov dom in ga terja za dvanajst gohL, ki so jih slepci zajedli. Dohtar- ji reče: „Ljuba iena! ne ujem, kaj govorite ; ali vas je mož s temi besedami k meni poslal?” Odgovori mu lena, de. Dohtar ji reče na to jo je v svoji vročinski bolezni govoril, ali je pa res obseden , kakor mi je ,bilo od vašega prijatla rečeno" . Reče mu zena : „Gospod dohtar, moti nima ne vročinske bolezni in tudi obseden ni! ampak samo plačilo hoče imeti”. Reče ji potem dohtar : „Saj mi je bilo rečen», de' je v vročinski bolezni in de se posebno ponoči vede kakor če bi bil obseden . Obljubil sem, d e kom prišel mu pomagat. Recite mu k meni” . eno pa jeza vname in reče dohtarju :-„Tako znajo vsi goljufi, kadar imajo kaj plačati. Vse narobe obernejo in umejo takrat”. Tekla je zdaj domú po mola. Kerčmar pride ves divji v dohtarjevo hišo, z oroijem. To viditi se začne dohtar bati in pokliče svoje sosede v pomoč zoper mo'a, ki je od hudiča obseden. Kerčmar je vpil : „Goljuf plačaj !” ga je hotel vdariti. Med tem pridejo sosedje, se vtaknejo v prepir in spravijo ju komaj narazen . Vidna sta, de sta oba goljufana. Pogovorila sta se, de hočeta vsak pol škode terpeti. S. Povést. Kako je Pavliha nekega kerémarja z merlvim volkom strah?? Bil je neki kerémar, ošaben in zabav- Ijiv. K temu pride Pavlika v zimskem času, ko je debel sneg leial. Ko je bila tanina noč , pridejo tudi trije kupci v to keiemo . Kerčmar jih je prijazno sprejel, jim je podal roke, je bil zgovoren in jih je tako le nagovoril : „Od-kod tako pozno ponoči? zakaj va s ttko dolgo ni bilo ? Kupci so mu rekih „ospod kerčmar, zato nas ni bilo, ker nas je spotama volk srečal, ki nas je prijel, tako, d e smo se mogli z njim bojevati” . To slišati , reče kere'mar zabavljivo : „o bi vam bila sramota, če ste se pustili od volka prijeti, ki ste bili vender trije ; če bi jez sam bil in če bi ni v gojzdu dva volka nasproti prišla, bi ju hotel odpoditi”. S tacim govorjenjem j e svoje- goste tako dolgo nadlegoval, _de so šli spat. Pavliha je sedel pri njih, brez de,bi bil kaj govoril, in je kerčmarja poslu~al. Spat so šli vsi v eno spavnico. Tu so se kupci menili, kaj bi napravili, de bi kerčmarja za njegovo zabavljanje splačali. Reče jim Pavliha : ,,Prijatli, vidil sem koj, de je naš ker čuvar bahač; poslušajte me la jez ga bom splač de vam ne bo nikoli več od volka govorile. To je bilo kupcem prav in obljubili so m u dobro plačilo. Rekel jel. uej le grej() po svoj i kupni ta čas in ko nazaj. pridejo, naj zopet tukaj ostanejo. On bo takrat tudi prišel in keremarja bodo na boso, posa,dili. Kupci se napTavijo, plačajo za se in za' Pavlika, kar s o bili dolini in jezdijo dalje. Kerčmar pa jeie za njimi zabavljivo vpil : „Gospodje pazite , de vas kak volk ne sreča”. Rečejo mu : » ahvalimo, de nas posvarite ako nas volkovi vjejo, nas ne bo več". Potem je d. Pavli h na sled, vjame volka, ga umori, in ga je ha mraz postavil, de je terdo zmerznil. Ko so kupci zopet v tisto mesto nazaj prišli , dene Pavliha zmerznjenega volka v širok iakelj in pride kakor so se pogovorili, v tisto kerčmo . Zvečer pri večerji je kerčmar še vedno kupc e z volkom dražil in je rekel, de bi dva volk a v drobne kosce razsekal, in to je terpelo cel i večer, dokler niso šspat. Pavliha je molčal in h kupcem gré v spavnico in jim reče : »ospodje in ljubi prijatli, prosim vas, ne zas,pati in pustite luč goreti". Ko je šel kerčmar s svojo družino spat, grePavliha tiho z spav nice , prinese mertvega volka , ki je bil od mraza terd ko rog, ga postavi v kuhinjo pred ognjišče in ga podpré s palicami, de je pokonci stal. Pote :mu razkrene gobec, mu dene dv a otročja čeveljčka va-nj in gré v spavnico ter keremarja pokliče Ta ga kuialo slini in vprakal kaj de hokeja imeti? Rekli so Din : »Prinesite nam pijače ; žeja nam ne posti spati'. Ker(vinarja je to jezilo in rekel je : jo je i.e vaša navada , de noč in dan pijete!" Pokliče pa deklo, in ji ukaže, jil~l pijače prinesti . Dekla vstane, gré v kuhinjo in Hoče lllč pri žgati. Ko pa volka z odpertirn gobcem za gleda, se ga tako vstraši, de ji luč z roke pade, na dvorišče Gl)ell in nič druzega ne misli , kakor de je volk otroke snedel . Pavlih in kupci pa niso nehali, pijače prositi . Kerčmar je IlllSltl ; dekla je zaspala. Zato pokliče hlapca. Ko ta vstane in ltlč prižgati hoče, zagleda volka s čevljem v gobcu in zle misli ni č druzega , kakor de je deklo požer•l, in zbeži v hram . Pavlilla reče kupc•eill : „I,e poterpite, ta bo lepa. Se tretje pokliče ker•čirlar ja i n ga vpraša, kje de sta dekla in hlapec, de zl e prineseta pijače. Sam naj pride in luč prinese, ker orli ne morejo iz spavnice . Kerčmar ni druzega mislil, kakor de je hlapec tudi zaspal . Ves nevoljirl je tedaj rekel : „Ti rlepokojrleži lili preveč nepokoja prizadenejo s svojo pijačo! ” Vstane tedaj, naredi luč in zagleda volka pred egnjiščeill, kterernu so čevlje se iz žrela molili. To viditi steče h kupcem v spavrlico in lačn e na vso moč vpiti : Pojdite mi render potna ljubi pr•ijatli ; strašna zverina je v aloji kuhinji ; požer•la uri je otroke, deklo in hlapca!" Gospodje gréjo njim. Hlapec pride iz hrama, dekla iz hleva, žezla prinese otroke iz spavllice, in vsi so živeli . Pavlina pa stopi k volku, ki se ni ganil, ga prekucne z nogo te r reče : »To je le mertev volk, in tako vpijete ; ?8 kako ste boječ nlož ! Undan ste hotli z dvem a volkoma se skusiti, tak jezik ste imeli, zdaj pa se vidi vaša serčnust" . Kupci so se m u jako smejali, mu plačajo zjutraj svoj dolg in jezdijo s Pavlihonn od njega . 49. Povést. Kako Pavliha jagnje ukrade in tistega, či gar je bilo, k jedi povabi, kteri mora tudi vino plačati ? V nekem mestu so ravno bukvoveza pokopali, ko Pavlilia'tje pride. Mislil si je : Kako bi bilo, če bi k vdovi šel delat ; morde bi z njo dobro oral? del je tedaj k nji, reče, dE je bukvovez in praša po delil . Vdova nlL reče, de je njeni nož še le umeri, in če sE na delo razume, hoče njega ohderžati in dobr o plačati. Pavlihu je bilo to všeč in brez odloga se loti dela. Vzel je veliko bukev, ki s o imele vezane biti, in tolkel jih je celega po ! dné, de so bile tanke, kakor beliiici . Pa kmal. i se mu je delo vperlo ; Zatorej vzame povod si poveže palec desne roke in teče k vdu'r ' „Kaj pa je?” ga vpraša Lena. Odgovori ji Pavliha : „S kladvom sem si noht s palca odbil . in to me strašno boli” . Ženi se je zto smilil de se mu je to prigodilo, in rekla Inu je, de naj se vanje in par dni počiva, dokler se perst zaceli. Rekla je tudi še, de je pač slišala, kako priden de je bil. Ker se mu je pri vdovi tožilo, je šel na sprehod ali je p a soseda obiskal, ki je bil bogat pa skop mož . 'emu so reči, ktere je Pavlika pripovedoval , lo dopadle, in kmalo je bil njegov prijatel . Ko Diega dne hogatinca domá ni bilo, se ukrad e .)avliha v njegov hlev ion vzame mlado jagnjiče . ?rinese ga doinú, ter reče gospodinji : „Ker ;e jutri moj god, se hočem malo potraktirati ; apetite mi to jagnje za-me in za mojega go stav. Zena je storila, kokor ji je Pavliha ukazal. Ta obiše drugi dan svojega soseda in ga povabi h kosilu. „Ljubi sosed, mu reče, ker je danes moj god, vas povabim z mano do bro pečenko jesti ; le nekaj vam moram skrivaj povedati, ker ste moj priserčen prijatel : jagnje sem ukradel, zato se vam ne bo gnju silo, ako hočete k meni priti, me bo veselilo . Dobre valje se boina imelav. Sosed mu obljubi priti in pride tudi ob uri. Gospodinja prinese pečenko, ktera Le zdelječ prijetno v no s •,oga . Pavliha reče : „Ljubi mojster, kar sen a 'kiivaj povedal, ohranite za se in nikakor n e ,•azodenite, dc je jagnje ukradeno. Saj tega ;libče ne vohav. „ Ej, ej ! mu reče sosed , eSi_se,. de bom molčal; -. iiá, moja rokav . 'e ia sta tedaj jagnje in tudi gospodinja jim a je mogla pomagati--luera--. -nad tem čist o p~r•',~,,, . . ,” ~a. ,,Vse bi bilo zdaj prav, r~ ~avliha , če bi le tolika suša ne bila ; pečenka je pa tudi še silno osoljena in h veselju gré tudi kupica vinav. Sosed je pas dobro urnel, kaj je Pavlika na jeziku imel, p a storil se je, kakor -de bi ne umel in nov ko s pečenke si vzame na plošček. Pavliha pa če : „Ali veste, kaj, sosed, bokal starega hočemo serkniti, iz(lajavec ga plača" . . Sosed si zdaj ni mogel pUlllagatl ; 'LE' za Lasti :yo, l.l() je ,llogel dovoliti in reee, de le. Pavlina ic'aute tedaj denar v roko, .)() dene čez drugo rok o ter reče : ali je v zgornji ali v spodnji 'z Sose d odgovori : Spodnji", in urno spusti Pav- liha denar v spodnjo roko . Sosed jf, mogel tedaj bokal vina prinesti ukazati, kar mu je p a vse veselje do jedi vzelo. Pavlih natoči., terčue s sosedom in pije na njegovo zdrav j ` Ko so pa vino popili, reče Pavliki : „1_,ju» i sosed , ker ste za vino dali , valil e nekaj povem. V začetku sem vam rekel, de je jagnj e ukradeno, in roku ste uti dali, de tega Illkoirm . ne hote povedali ; kadar na svoj dahi prid e tejte svoje jagnjeta, ali vam-nobenega ne m m ka. Vohernik se je razserdil, de ga je Pav l tako prekanil in ob denarje in ob jagnje p pravil. Pavlina pa se mu je smejal in je ' tisto uro mesto zapustil . Sklep. 'licih in eli~.eih muli je Pavliha silno velik . svojem IiVIjerlji vganjal. V-a á..-0r :je lwcl, Ln :'' tudi um, . - --red svojo smertjo ,je svgjor,la l in svoje dobrotnike g.otfut•a1, kFr je p olno .1~ril kanin, ja in čepin zapustil, v kreni'šb-?i*: in si upali najti. Kakor je bilo vse-njegovo ivli'h narobe, tako je Slo tildi po njegovi suiCrti vse nar ~ be z njim. Nazadnje ko so ga imeli v grob djati, sE vtergajo vrvi pod njegovo tajgo in pokonci se postavi v jamo. Pustili so ga tudi tako in so ga zakopali. Natisnil J. Rud. Milin v )4jubljani.