207. številka.
Trst, v p<»tok, 21. oktobra 189$.
Tečaj XXIII.
„EdiBOSt" izhaja drakrat ni dan. ra/.un nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer nli T. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob 9. uri zjutraj.
Naročnina znu$a :
Obe izrfanji na leto . . . gld. 21'— Za »amo vedemo izdanje . „ 12*— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-roČbe brez priloiene naročnine ne uprava ne ozira.	_
Na drobno *e prodajajo v Trstu zjtitranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske »jutranje Številke "po S nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
EDINOST
(Zjutr&nje izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST ZA PRIMORSKO.
Telefon Stv. S70.
3 nvč.
V edinosti je moč!
OfflMl
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Po* lan a, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poSiljajo iiredništ vil. | Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. ; Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema iiprimilfftvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
1'rednlStvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. UpravniStvo, od-pravnistvo in sprejemanje Inseratov
v ulici Molili piccolo Stv. 3, It. nadstr.
~ir
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
M. %v
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Dunaj 20. (Nngodheni odsek,) V nadaljevanju generalne razprave je govoril poslanec Heeger (nemška ljudska stranka.) Govornik je priporočal, naj se Avstrija popolnoma loči od Ogerske, se je izrekel za popolnitev konzulatov v varstvo razpe-čavanja blaga v Oricntu; za olajšave z obrti in /.nižanje davkov, ter je konečno predlagal, naj so nagodbi ne pritrdi, a vlada naj ukrene, kar je potreba za gospodarsko in politično samostojnost Avstrije.
Dlllia,| 20. (Zbornica poslancev.) Poslanec Schonorer je predlagal nujno, naj se razveljavi § 14 za dobo sedanjega ministerstva ali tudi posamičnih njemu pripadajočih ministrov. Ko so se rešili še nekateri predlogi, tičoči se bede ljudstva, se je pretrgala seja, ki se hode nadaljevala v torek,
Dlliit^) 20. »Politisehe Correspondenz« javlja, da se ruski minister za v nanje stvari, grof Mura-vijev, pripelje jutri na Dunaj.
Dunaj 20. Na železniški progi Št. Peter-Roka zopet vozijo osebni vlaki. Pred udrtim predorom morajo potniki prestopiti na drugi vlak.
Budimpešta 20. (Zbornica poslancev.) Razprava o dnevnem redu se je nadaljevala, ne da bi se bilo knj sklenilo. Več govornikov je govorilo proti, med temi tudi poslanec Horanszkv, ki je izjavil v imenu narodne stranke, da ne more glasovati zu idemniteto vlade, dokler ista popolnoma ne pojasni vseh nagodbenih in kvotnih vprašanj.
Jutri ne bode seje, ker bode pogreb ostankov kralja Bele in njegove soproge.
Prihodnja seja v soboto.
Praga 20. »Prager Abendblatt« piše, da sedanje zasedanje parlamenta nima doslej še nikakega
PODLISTEK.	*
VAŠKA SLIKA.
J. KOMAR.
III.
Na vzhodu je zardela zorna zarja,
Mesto je oživelo.
Kakor če si vrgel v mirno jezero drobnega peska in se začenjajo vzbujati in širiti valovi, najprej majhni, ozki kolobarji, nato veči in širji, vedno širji in širji, dokler ne priplavajo s svojimi obširnimi krogi na tiho, mirno obrežje, kjer se poraz-gubljajo in razpršavajo... tako se je jelo gibati tudi mestno življenje. Najprvo na jednem kraju, potem širje in širje, vedno dalje in dalje, dokler ni vzhajajoče solnee dobilo že vsega po koncu...
Ona je gledala in gledala to živo življenje, zrla in čudoma strmela nad njegovo pestrostjo.
Bila je prvič v mestu...
Hodila je po ulicah brez namena, brez prave zavesti, brez... vsega.
In te izložbe! Moj Bog, koliko bogastva, koliko krasote! — —
Vsa okna, polna najdražjih rečij, polna zlatih pozlačenih verižic, uhanov, prstanov, igel in iglic, polna dragih kamenov, polna biserov, ki so se lesketali v jutranjem solncu tako jasno, tako bleščeče,
pozitivnega vppehn, kar je dokaz, da parlamenta-rično delovanje noče napredovati, dasiravno se je nehala obstrnkeija. To da se v interesu ljudstva ne more nadaljevati. Ako hoče levica, da se ji bode verjelo, da je res volje delati, mora nadaljevati v drugačnem tempo nego, jo delala dosodaj.
Petrograd »N ovoje Vremju« oporekajo vesti, da se nadeja Nemčija pridobiti dežela od Turčije, ker bi odstop tudi najmanjega kosa zemlje takoj provzročil delitev in s tem tudi propad Turške države. List je popolnoma prepričan, da je razmerje med Nemčijo in Rusijo izvrstno; istotako tudi med Rusijo in Turčijo ter da ostane tako tudi v bodoče.
»Novosti« so meuetija, da se je potovanje nemške cesarske dvojice pričelo sijajno in da utegne koristiti Nemčiji. Bodočnost pokaže, kako bode učinkoval ta dogodek na evropsko ravnotežje.
Pariz 20. Kakor naznanja »Figaro«, se bodo razprave o tem, ali se nuj dopusti revizija proeesa Dreyfus ali ne, vršile dne 27. t. iti. in ne bodo trajale več nego en dan.
Pariz 20. Bančni izkaz. Razmerje 83 02. Doneski 649.000.
Pariz 20. PVancozka banka je zvišala diskontne obresti od 2 na 3°/».
LoilS (na Franoozkom) 20. Šest sto rudarjev je stopilo v štrajk.
London 20. Bančni izkaz: 20636000, 27312000.31144000,27773000,34724000,7206000, 18354000.
Carigrad 20, Poslaniki štirih vlastij pričakujejo za jutri odgovora od turške vlade na poslednjo noto. Kakor se poroča s Krete je angležko vojno sodišče v Kandiji razven dovršenih sedem smrtnih ob-sodeb obsodilo še nadaljnih 23 osob na smrt. An-gležku straža je prijela prod zidovi mesta Kantlije
Ustavljala seje tu pa tam pred oknom in strmela v to bogastvo.
Ljudje so hodili mimo in jo gledali, ker je tako strmela v izložbe...
Mislili so pač, da želi istih, da hrepeni tudi ona po teh blestečili, mamečih stvareh. —
Gori konecm ulice je imel jeden zlatarjev svojo bogastvo, nakopičeno v izložnih oknih. Ulica je bila očevidno bolj osamljena, zapuščena od drugih. A ona ni opazila vsega toga. Šla je dalje počasi, zložno po gladkem, opolzlem tlaku in prišla je do zlatarjovega okna...
Ko jc gledala vse te bisere in demanto, vse te uhane in prstane, pozabila jc za hip na svojo nesrečo, na svojo bol, pozabila na svojo varano ljubezen. —
In zlatar jo je zagledal skozi okno, jo videl, kako je strmela v zlate dragocenosti, in mencal si jc zadovoljno roke...
»He, ti lepo dekle! Kako ti ugajajo ti-le uhani ? Lepi kaj ? — — Aj beži, beži, ti jih pa nič nimaš! Škoda, koliko lepša bi še bila ! Ti ne veš, koliko bolj ugajajo mlada dekleta ljubčekom, če imajo tako-le kaj zlatnine, recimo lepe, blesteče ulnine, svetal prstan itd. Saj ti imaš gotovo tudi svojega ljubčeka, lepega, mladega kakor si ti... Aha, nič ne zurdevuj, nič ne bledi... vidim te, — vidiš, in koliko rajši te bo imel, koliko bolj te bo ljubil...
Zavpila je bolestno, ko ji jc spomnil teh re-
osem kristijanov, ki so ropali na posestvu nekega mohamedana.
Pošteno lekcijo
je dobila »Grazer Tagespost« radi njenih toliko perfidnih kolikor bedastih dopisov iz Trsta. Lekcija velja tem več, ker je prišla od nemške strani. Tudi mi smo hoteli zopet kreniti po prstih grdega in poleg tega tudi fenomenalno — nevednega pisunu, ker je te dni zopet ponovil nesramno laž, da so naši duhovniki in prvaki hujskuli ljudstvo na izgrede in je tudi pogrel tisti konkretni slučaj, na katerega so bili oprli laški poslanci svojo neresnično interpelacijo o izgredih v Nabrežini in Devinu. Povedati smo mu hoteli, da jc dokazano sodnijski, da oni konkretni slučaj se ni dogodil, da o družili konkretnih slučajih ali dokazih uiti v takih stvareh nenavadno iznajdljivi Italijani ne morejo govoriti; a povedati smo mu hoteli tudi, kako navadno pravijo ljudem, ki na podlagi izmišljenih stvari kradejo čast in dobro ime celim vsega spoštovanja vrednim stanovom.
Vse to in še marsikaj druzega smo hoteli povedati arogantnemu bebcu, ki v graškem listu razpečava svojo lastno — neumnost. Ker pa je prišla dobra lekcija od druge strani, smo opustili to nakano in hočemo tu, kolikor nam le dopušča prostor, posneti izboren članek v graškem »Grazer Extrahlatt« o tržaških razmerah, napisan v odgovor na infamije in bedastoče v »Grazer Tagespost«.
»Grazer Extrahlatt« piše uvodoma:
Nemško-libcralna stranka je v svoji eentrn-listiški radovelikosti — prav tako kakor sedaj radikalci, — vsikdar pomežikovala z zagreženimi Lahoni, dednimi sovražniki naše monarhije, in rnde-čica srama mora siliti v obraz vsakemu resničnemu,
čij; nehotč jc položila roko na burno, strastno se dvigajoča prsa in nasloniti se jo morala ob steno, da ni padla.
V glavi seji jc zopet stemnelo; vrvelo in šumelo ji je zopet po ušesih in v srci jo je bodlo liki z drobno, ostro iglico. Ah... !
Zlatar ni vedel, kaj in kako, in čudil se je nad njeno hipno izpremembo. Molčal pa je le...
lu kakor nora je poletela preko dolgih samotnih ulic, po mestu, povsod... brodila je povsod, ne meneča se za ljudi, za hiše, za vse mesto kakor brez zavesti. Eno le ji je šumelo po glavi, ono le ji je sililo vedno v spomin... »Koliko raje te bo potem imel, koliko bolj te bo ljubil...!«
On njo še kdaj ljubil ? !
In hitela je dalje po ulicah, po ozkih in širokih, po samotnih in obljudenih, in slednjič jc prišla zopet nehotč pred okno onega zlatarja. —
Vstopila je...
Zlatar se je posmejal zadovoljno in si pogla-dil polna, podolgovata lica, si obrisal široko judovsko ukrivljeni nos in zamrmral v polno, sivkasto brado: »Aha«! — — —
In zbirala je in zbirala, vse pretaknila, vse pregledala in slednjič zbrala par velikih uhanov in lep prstan, z blesteČim, vdelanim kamnom. Za ceno se ni pričkala, plačala je, kar je zahteval in naglo odšla iz prodajalne...
In sedaj?	(Pride še.)
avstrijski čutečemu patrijotu, ko vidi, kako ne neki grafiki nemški lint, tla : nemški liat, največi list v Gradcu, obklada z sramoto s tem, »1 a nastopa /.a i r r e ti e ti t o, to ničvredno stranko izdajalskega odpadniAtva do cesarja in države.
Nemškonacijonalni pisec onega članka v Tage*post« zasmehuje na zloben način dejstvo, povdarjano od slovenskih listov: dejstvo, da Trst stoji u a slovanskih tleh! Vsakdo pa, kdor ljubi Avstrijo, bi moral, kadar misli na Trst, vsklikati sleherni (lan: Hvala Bogu, daje tako!
Domišljavemu pisen onega članka hi svetovali, naj hi se zapisal v kakov kur/, o avstrijski zgodovini, in Če hi se kedaj drznil do povsem nepoznanega mu predmeta o narodnostih, naj hi malee pogledal v Czornigovo knjigo »Die Etlmo-graphie tler ogterreichisehen Monarehie«. Czornig je bil člen frankobrodakega parlamenta. Temu možu bode menda vendar verjel nemško-lnhonski dečak! Ali nc ? Tudi mogoče. »Ljudska« »besne-lost ne pripoznava resnice nikoli.
Potem dokazuje Slankar z izgledi, da tržaška tla še niso laška radi tega, ker se tu mnogo občuje italijanski. V Alzaeiji govore skoro izključno francozki, vendar trde Nemci, da so to nemška tla. Ali sega nemška pravičnost le tako daleč, dokler to ugaja temu ali onemu?
V Dalmaciji, v Istri, v grofiji Goriški so se ljudje priučili italijanščini od Benečanov, ki so iz gole požrešnosti tod i ustanovljali svoje kolonije. Radi tega pa te pokrajine niso italijanske, niso in niso. Mogoče je sicer, tla mala ali drzna stranka irredentovska, združena z socijalni mi uporniki in anarhistiško kainoro v italijanskem parlamentu, potem, ko z as p i t r oz ve za, zopet nah ujaka mlatio kraljestvo do kake velike narodne akcije proti Avstriji, saj ima to pomirjenje, da Italija ne treba druzega, nego da je tepena na kopnem in na morju, pa je dobila zopet kako provincijo!
Zadnji dnevi niso dokazali nikakor, tla bi bil Trst se vedno la fedelissima. Le niže ljudstvo je rešilo patrijotiško avstrijsko čast s tem, daje pokazalo pesti izdajalskim društvom signorov, Infamna lažje torej trditev, tla Trst se ima zahvaliti le Slovencem, da je bilo na trgih batalijonov z uahasanimi puškami.
To je tisto navadno zavijanje resnice, ka-koršno je v navado liberalnim listom. Stvari v dnevih žalosti so bile jasne tako, da jih le tepec ne more poznati in le malopridnež zavijati.
Olankar opisuje na drobno ves postanek izgredov ter dokazuje, da je le nesramno vedenje irredentovoev izzvalo grozno ogorčenje ljudstva.
Marsikako laž sem že videl — pravi člankar — od strani zakotnih žurnalistov, ali tako nerodnega in neumnega zavijanja pa še, ne kakoršno je bilo ono v »Tagesposti«.
Le smejati se mora človek paraleli, ki jo je napravil dopisnik »Tagesposte« med aspiracijami Slo vene« v in tržaško irredento. Kakov nesrečni nezraisel! Narodič Slovencev in Petrograd! To je pač le plod splošno-nemške norosti, ki si domišlja, da l>i morala vsa nemška plemena od severnega j tre d gorja pa do sette comuni onkraj alp, gravitirati v Berolin.
Smešna je opazka, da namestnik obiskuje slovenske veselice in plese o pustu. Namestnik in oblasti bi jednostavno ne umeli svoje službe, ako ne bi sledili povabilom tudi tega narodnega dela prebivalstva.
Na očitanje, da »Triester Zeitung« prijazno poroča o slovenskih koncertih, odgovarja »Grazer Extrablatt« in zaključuje s tem svoj članek nastopno :
Mi pa bi že našli vzrok za moralično umovanje »Triester Zeitunge« o slovenskih kulturnih s t r e m 1 j e n j i h. Spominjamo se predobro, kako je uboga nemška kri glavnega urednika tega lista, dra. Aleksandra Doma, tekla ]) o tržaškem ti a k u, ko je na čelu velikega števila avstrijskih patrijotov — in med temi t u d i Slovencev — korakal na neki pojav udanosti. Te krvi gospoda Dorna in njegovih sotrpinov so pa pozabili irredentovski metalci bomb, ki so se bili zvezali z italijanskimi z a v r a t n o -morilskimi anarhisti, da bi spravili v nevarnost posvečeno, vsem Avstrijcem sveto glavo našega dobrega, ljubljenega cesarju. Oberdank in njegovi aolopovi so bili napoj eni iz iste morališke mlakuže, kakor pro-
kleti morilci Carnota, Canovas del Časti Ha, in naše jedine ceaarice Elizabete.
Političke in — da ostanemo moderni — narodno radikalne stranke, ki se vežejo takim ostudnim izvržkom človeštva, so caaaille in treba postopati žnjimi en canaille.
To naj si zapiše za uho gobec v redakciji »Tagespoite«.
Kes, poštena lekcija je bila to!
Iz zlate Prage.
(Izv. dopis.)
17. oktobra 1898.
JI. Nagodba, nagodba — kadar si izrekel to besedo v navzočnosti kakega češkega poslanca, izpreleta ga mraz in groza. Ni čuda ! Kajti, ali je tako dolgo že od tega, kar so se sklepale v starodavnem Nvmburku znane n y m b u r š k e res o-1 ueije, katere so pozneje postale podlaga obnovljenemu mladočeškemu programu in katere so razglašale neizprosno sovražtvo, britek boj zoper centralistični Dunaj ? Ali je mari to že tako dolg. >, kar so »Narodni Listv« v imenu naroda češkega in njegovih poslancev obetali najstrožjo, najogorčenejšo opozicijo dunajski vladi, ako v kratkem ne ustreže i>2 zahtevam, kakor so jih formulovali češki poslanci in jih oddali Badeniju, bivšemu ministerskemu predsedniku, ki se je izrazil, da - - že prouči češko vprašanje ?! Oh, ne, to je bilo še le lani! . . . . A odkod taka izpre-memba, da bi z ozirom na dejstvo, da so Mlado-čehi dandanes faktično identični z Staro-čelii (primerjaj izvolitev Staročeha mlad o češkim poslancem in razne dopise ml ado čeških poslancev v staročeške liste!) skoraj lahko navajali besede Hamleta, katere govori svojemu očimu, kralju: »Oče in mati sta mož in žena; mož in žena sta jedno meso; torej moja mati.« — Z isto pravico, kakor Hamlet kliče oČma za mater, ker sta j e d n o, smemo danes že opustiti razločevanje Starih in Mladih in pisati samo o Čehih,
A začel sem o nagodbi!
Ce9to so češki volilci in uevolilci pozivali svoje poslance, naj se izrazijo, kakšnih mislij so o nagodbi. In zastopniki narodove volje so izjavljali često, da je take, kakor je bila doslej, ne vzprejmo za nobeno ceno, da rajo odstopijo in prepuste prostor drugim, nego da bi tako zanemarjali koristi svojih. Ko pa je sel dr. Kaizl na ministerski sedež, Čulo se je vedno manje takih izjav; pač pa se je na razne pozive odlašalo in se še odlaša od časa do časa, češ, tedaj in tedaj razložimo in objasnimo svoje stališče. Danes smo že menda zel<5 pri koncu z odlašanjem; odločilni trenotek se bliža — in — dr. Kaizl se je baje izjavil, da nagodbe dosti izpremeniti ne bo možno. Zakaj pa se odlaša? Morda zato, da bi se ljudje polagoma navadili sedanje politike čeških poslancev, da hi se potem ne zavzemali preveč, Če bi se vsprejela nagodba, ki hi niti od daleč ne ustrezala zahtevam Cislajtanije, posebej pa še bogate Češke, Moravske in Slezke.
Sedaj še zaslišimo včasih kak samostojen glas o tem. Zadnjič je izpregovorilo »stlruženf č e-h k ^ c h z e m e d e 1 c ft «. To je zahtevalo, naj se doseže pred nagodbo z Ogersko poštena sprava na Češkem med obema narodoma; naj se uvede kilo-metrova tarifa v vsej državi j kvota naj se /.viša Ogerski; predlogi nagodbe naj se oddelč od predlog, tičočih se povikšanja užitnibskih davkov, za katere češki poljedelci ne morejo biti in češki poslanci ne glasovati zanje; mlinarski red z Ogersko naj se odpravi.
No, morda je bil to poslednji opominjajoči glas v zadnjem času in še ta — bo kmalu pozabljen. Torej — odložimo!
Ako bodo pa češki poslanci v resnici glasovali za ne dosti izpremenjeno nagodbo, potrde le še bolj že zgorej omenjeni izrek, da sta Staročeh in Mladočeh istovetna pojma. A še več : potrde s tem tudi, tla je bil razvitek ali bolje propad obeh strank čisto jednak, izvirajoč iz nedoslednosti v postopanju.
Dr. Pr. L. Rieger je govoril 25. oktobra 18G7. v zboru kraljestva češkega: »Gospoda, mi stojimo pred velevažnim obratom stvarij v našem narodnem in državnem življenji. Doslej je bilo Češko samostojen člen avstrijske države. V tej državi, pravim, je bilo češko kraljestvo samostojna
osebnost, s posebnim svojim državnim pravom. Sedaj pa se naj ta stvar temeljito izpremeni: avstrijsko cesarstvo se naj razdeli na dve drŽavi in v jedni izined teh naj se utelesi kraljestvo češko in izgubi tako svojo samostojno pravno osobnost; v avstrijskem cesarstvu naj nastane nova država, o kateri še ne ve nihče, kako naj se imenuje. V tako državo vstopiti, pomenja odreči se vsemu, kar smo podedovali po naših očetih, na kar smo ponosni . . Takrat so Staročehi glasovali zoper nagodbo, deset let potem tudi in leta 1H87. so bili zanjo. Ali niso delali MladoČehi do pičice tako — seveda s tem razločkom, da niso še toliko časa na krmilu ? Usojenih imajo še malo let, pa se poreče: »Fuimus Troes, Fuit Ilion . . . Ta doba se jim je nekoliko podaljšala s tem, da so se ostanki staročeške armade spojili z njihovo. Toda Staročehi so danes že tako stari, da padajo v zaton, njih število postaja redkeje... In kaj potem? Aura popularis je tako nezanesljiva stvar, da jedva, jedva vzdržuje več let koga na površju. Vidimo to na Češkem, Sloveuskem — povsod . . ,
Politični pregled.
V TRHTU. dne 21. oktobra 1898.
Še o italijanskih podanikih. V uvodnem članku zadnjega izdanja smo načrtali v glavnih potezah vse lepe čednosti onih Italijanov, ki se vsako pomtnd kakor kobilice usuvajo iz lačnega »raja Evrope« v te naše kraje, ki sicer niso raj, vendar pa tako vabljivi, tla ne moremo odvračati od njih in ne moremo tistih — sitnih in nadležnih kobilic. Dokazali smo po načinu življenja teh italijanskih priseljencev, po njili splošnih narodnih svojstvih, po njih nehvaležnosti do dežele, ki jim skazuje dobrote, da so to gostje, ki nam ne morejo biti dobrodošli. Dokazali smo, da to niso gostjo, ki bi se zadovoljili s tem, da žive poleg nas, ampak ki hočejo, da bi mi n e ž i v e 1 i poleg n j i h . Kdo se ne spominja basni o ježu in lisici ? Tudi ti ljubi gostje imajo svoje bodice, katerimi nas zbadajo in zbadajo, dokler nas no iztisnejo — iz naie dupline.
Vse to smo povdarjali že v našem članku, da hi dokazali vladi, kako je vse lepo, ako se govori o dolžnem varstvu tujim podanikom, o dolžnem spoštovanju do tujcev, o dolžni satisfakciji, o človekoljubju in kar je več takih lepih stvarij, da [»a imajo te stvari vse drugačno lice na trdih tleh resničnega življenja in faktičnih odnošajev, ter da je to, kar tako grozno lepo zveni v ministerskih govorih, često v nemilem nasprotju s potrebami onih, ki se v potu svojega obraza pehajo za vsakdanji kruh. Ne zahtevamo sicer, tla bi gospod ministerski predseduj k kar odstopil — no, kako bi rekli hitro ?! — od -- — — svojega idejalnega naziranja o načinu, kako urediti razmero v naših pokrajinah med domačini in italijanskimi tujci. Mi vemo, da ga vežejo obziri na — pogodbe in dogovore; in zdi se nam celo, tla ga vežejo poleg teh ozirov tudi dogovori, katerih sicer ne poznamo — ali marsikaj, kar nas boli v kosteh, nas vedno sili misliti, da je vendar le nekaj, kar se skrbno odteza javnemu znanju!!
Vse to smo povdarjali že, ali nečesa še nismo omenjali, kar je v dragocen prispevek za označenje onih tujih življev, ki so od nesrečne smrti nepozabne cesarice sem predmetom našim tožbam in rekriminaoijam, a tudi obrambenim govorom gospodov ministrov.
Značilna črtica za italijanske podanike, in prispevek k dokazu, da so ti ljudje na gospodarsko škodo domačega ljudstva in državne uprave — tla so torej živelj še bolj poojstrujoči gospodarske in socijalne ostrosti — je poleg tega, da ti ljudje služijo med nami mnogo denarja, da ne puščajo ničesar tu in pošiljajo vse domov v Italijo, da so torej pravi kanal za odvajanje denarja iz dežele, kar vse je gotovo velika neugodnost se stališča racijonelne naeijonalne ekonomije — povrhu vsega še ta, tla ti neljubi gostje tirajo svojo nesramnost še tako daleč, da se slednjič, vračajoči se domov, kaj radi poslužujejo lepe in koristne ustali ovc za odpravljanje n e v š e č n i h gostov, da se dajejo izgnati — per šub —, da se dajejo torej na stroške te države odpravljati do meje.
Tudi na to lepo čednost italijanskih podanikov smo hoteli opozoriti gospoda grofa Thuna. Po
tem diznem izrabljanju rečene žalostne ali potrebne naprave, lahko sodijo merodajni krogi, da ni bila baš srečna ona ura, ko so sklenili z Italijo dogovor o medsebojnem podpiranju bolnikov. V prvo kriči že dejstvo, da iz Avstrije v Italijo odhajajo skoro samo imoviti ljudje, iz Italijo v Avstrijo pa skoro sami siromaki, da hode torej Italija le red-kokeduj prihajala do tega, da bi morala oskrbovati kakega Avstrijca, Po gornjem izgledu pa lahko sodimo, kako se bode godilo Avstriji z laškimi »bolniki«. Kar trumoma bodo hiteli na naša tla, v trdni nadi, da se že najde tu kaka »bolezen« in potem — avstrijska država, redi ga!! Kako drago je vendar za nas to nesrečno italijansko pri-jateljlstvo; njemu se žrtvujeta mir in zadovoljno«t najlojalnejega življa v deželi, njemu na uslugo morata trpeti materijalno škodo prebivalstvo in država, njemu na ljubo se vzdržuje tu že leta uporen komunalen zistem, kakoršnega ne bi trpela nobena druga država ni mesec duij !
K položaju. V »Politiki« čitamo, da so razpravo med vlado in večino stopile v odločilni stadij. Akcija Cehov da se vrši paralelno z akcijo Jugoslovanov, tako, da je odvisno od posrečcnja ali ponesrečenja pogajanj z Jugoslovani, da-li se sklene dogovor med vlado in Čehi. Bog dal, da bi bilo res tako. To bi bil pravi pojav vzajemnosti.
Ne da bi hotela podcenjevati važnost posamičnih postulatov, vendar meni pražita »Politik« — in temu menenju pritrjujemo tudi mi —, da bi bilo za nas veliko nttjneje, da dobimo parlamentarno ministerstvo, ker bi potem lahko odločilno vplivali na razmere v Avstriji.
Temu menenju ni možno oporekati. To nam ne more dati nikake garancije, ako nam to ali ono ministerstvo, ki ni nnše, dovoli kaj, prisiljeno v to od razmer, ako pa ostane stari zistem, ki more na drugi strani stokrat parulizovati, kar je dala vlada v trenotku stiske? !
Le potem, ako dobimo vlado, ki bo meso od našega mesa, moremo se obdati garancijami za bodočnost. Zato smo tudi mi tega menenja: parlamentarno ministerstvo naj nam dajo, ki bo brezpogojno stalo na programu desnice, in v tem ministarstvu naj bodo primerno zastopani tudi Jugoslovani! Če bode ministerstvo res zavzeto za jeduakopravnost, ako bode vlada sama od sebe jela dovajati to točko do uresničenja — ne da bi jo morali pehati — potem se nam ne bode bati, da bi se ne uresničili vsi naši postulati, zlasti za nas Slovence, ko se veliki del naših zahtev da izvesti administrativnim potom.
Iz brzojavk v ljubljanskih listih posnemamo, da je grof Thun ozlovoljen na »nekatere« liste. Za danes se vzdržujemo vsake opazke, z čemer pa ni rečeno, da ne spregovorimo, kakor nam je navada govoriti — brez vsacega ozira — ako nam poreče razsodnost naša, da s tem koristimo stvari. Ako ne, pa ne!
Ker postaje jasneje in jasneje, da obstrukcija ni odnehala, ampak da je le zamenjala prejšnjo brutalno obliko z salonsko, to je, da so namesto pesti stopili neskončni govori, širiti so se začele govorice, da bode državni zbor skoraj odložen ter da se nagodba završi na podlagi 4? 14.
Pob. B i a n k i n i (Dalmatinec) je izstopil iz »Slovanske krščansko-na rod ne zveze«.
In tako z gracijo dalje. I/ brzojavke v »Slov. Narodu« posnemamo, da se je včeraj na višem sodišču v Gradcu vršila razprava, na kateri je navstala prava rabuka v navzočnosti višega državnega pravdnika. Ljubljanski odvetnik dr. S tor je zahteval slovensko| razpravo. Senat je odklonil to zahtevo, dr. S tor pa je vzlic večkratnim opominom predsednika Ledeniga le slovenski govoril. L eden i g mu je rekel : Prosim, poslužujte su nemškega jezika, d a b o m vsaj vedel, kaj moram proto kol i rut i. Stranki gg. Luka Tavčar in Ivan Tavčar sta zahtevali, naj se zaslišita v slovenskem jeziku. To se je zgodilo in so njiju izpovedi tudi slovenski protokolirali, dasi, kakor je rekel predsednik Ledenig, še ni ukaza od zgoraj.
In tako z gracijo dalje. Pravosodni minister na Dunaju zatrja slovenskim deputacijmn, daje stališče slovenskih odvetnikov nasproti višemu deželnemu sodišču v Gradcu povsem pravilno; mini-sterski predsednik grof Thun zatrja na Dunaju, da obsoja postopanje višega dešeluega sodišča v
Gradcu z slovenskim jezikom — v Gradcu pa ostajajo lepo z gracijo dalje na tistem stališču, ki je dijamentralno nasprotno pravilnemu slovenskemu stališču, ter nadaljujejo z gracijo prav tisto postopanje, katero je na I) 11 n a j u obsojal grof Thun, ter se še ponašajo, da z Dunaja ni došel nikakov ukaz.
Potem pa naj bi človek ne pisal »deplaci-ranih« člankov !
Dopolnilna volitev. Na ožji volitvi za kmečke občine Pisek na Oeškem je bil izvoljen kandidat stranke agraroev Ratay proti češkemu radikalen Klečandi. Prvi je dobil 224, drugi 175 glasov. To skupino je zastopal popred pokojni V a š a t y.
Ta izvolitev je simptomatična, ker priča, da češki kmečki volilci niso baš prijazni pogodbi z 1 Ogersko.
Domače vesti.
Odbor pol. drnStra »Edinost« lm imel svojo sejo jutri zvečer ob 7. uri v prostorih »Dol. pod. društva«.
Maša zadušnica. Jutri, v soboto dne 22. t. m. ob 9. uri predpoludne služila se bode v Bar-kovljanski župni oerkvi sv. maša za pokoj duše gospe Regine udove grofice N u gen t. Po sveti maši razdeli tamošnji g, župnik Ivan Oerne 100 gld. med ubogo Barkovljanskc župnije, podeljene mu v ta namen po sinu pokojne grofico, Lavatu grofu Nugent-u.
Nora Župnija se je ustanovila v Žabnici pri ftkofjiloki, ki bode obsezala vasi Spodnje Bitnje, ftntna, Formahe in Dorfarje.
Kdo 80 tujci v tej deželi ? To je že stereotipna fraza po italijanskih listih in v govorih laških poslancev, kadar se bavijo z našimi narodnimi stremljenji: »vsega so krivi »tujci«, došli z gorA sem doli, »oni jedini sejejo narodni nemir«.
Italijanski srditeži so si priredili prav jedno-staven diktum : kar ne pripada progressovi stranki, to je tujec, a kar pripada k njim — in bodisi da je došlo iz devete dežele — to je častivreden »cit-tadino«.
Resnica pa je vendar le ta, da poleg nemških radikaleov Schoncrerjeve barve in onih, ki slede temu možu tudi proti lastni volji, je stranka naših Italijanov jedina v Avstriji, v kateri imajo prvo besedo resnični tujci in ki se oslanja najbolj na tuji, tej državi sovražni živelj.
Ako bi bilo res, da slovensko stranko na Primorskem vodijo le »tujci«, italijansko pa le domačini, potem pa ne umemo, kako je to, da smo mi ostali tako hladni in brezbrižni, ko je nedavno izšla vladna naredba proti tujim agitatojem na shodih in v društvih! Po zdravem razumu vsaj bi morali soditi, da jo ta naredba zadela do živega one, ki se oslanjajo na tuje agitatorje. A mi smo ostali mirni in nismo kazali ni znamenja kacega vznemirjenja, kako to ? I kako? Tako, ker mi nimamo tujih agitatorjev, ker nas vodijo pošteni, avstrijski domačini.
Vspenjali pa so se od jezo in protestov nekje drugje! In čudno: radi naredbe proti tujcem so ropotali najbolj oni, ki navadno kriče proti »fo-reštom« v deželi! Italijani in N e m o i s o n aj-g n u s n e j e kričali proti rečeni naredbi. Pes pa cvili — kolikor vemo — tedaj, kadar si njemu stopil na rep, ne pa tedaj, ko si stopil komu drugemu !
Kdo so torej tujci v deželi ?!
Stara pesem! Pišejo nam: Leto je miuolo, kar ste se oglasili proti lahonskemu »Iiulipenden-te-ju« oziroma proti onim, ki zlorabljajo uradne tajnosti ter jih pred dovoljenim čas o m obešajo na veliki zvon »Indipendentovih« neodrešeueev.
Koliko je pomagalo to protestovanje, je razvidno iz tega, da isti »Indipendente« zopet prinaša sodne stvari, katerih bi ne smel nihče vedeti do dneva, določenega v to.
To dni sem čital, kako omenjeni list vse ve o preiskavi g. Plesa! On vam našteva vse podrobnosti, o katerih si je tožko misliti (njim ni težka nobena stvar. Op. stavčeva!) da bi bile — izmišljene. Vsakako pa si ohranim to »Indipendentovo« sodno preiskavo ter jo porabim na dan razprave, ker edino tako lehko izvem, v koliko je ista resnična.	Zakon.
Prijatelj Slovenccin! Pišejo nam: Te dni je šla neka slovenska gospa svojim služabnikom
kupovat kuhinjskih potrebščin in sicer v delavni oo-pr odaja ln io> kleparja v ulici Caserma, v bližini kavarne »Tedeseo«. Gospa je govorila s kleparjem nemško, svojim služabnikom pa slovensko. Ko je kle >ar čul slovensko govorico, je rekvl, obrnen proti slngi: »Kaj govorite ta grdi, gnusni jezik.«
Gospa si je bila že odbrala potrebno, toda, ko je slišala, kaj je rekel drzni klepar, se je obrnila lepo ter odšla, pustivša Lahona z dolgim nosom !
Ko je videl poslednji, kaj da je skupil za svoje drzne besede, je kar prebledel in zijal za odhajajočo gospo!
To sem napisal zato, da omenjenega pokažem v njega pravi podobi našemu narodnemu občinstvu. Oni naši soboriteljici pa kličem: Živela! Le tako naprej!	Brejski.
Umrl je danes v tukajšnji bolnici deželni poslanec istrski, Nikolaj Venier. Bilo mu je T>7 let.
Veliki koncert pevskega društva »Kolo« bode dne 18. decembra t. 1. Na tem koncertu nastopi prvikrat veliki tamburaški zbor »Kola«, ki šteje 58 tamburaiic in tamburašev, ter se bode pel mej drugim že prijavljeni krasni mešani zbor »Ljubici«. — Toliko na znanje bratskim društvom kakor tudi slavnemu občinstvu.	Odbor.
Nova listano vijena gospodinjska šola kmetijske družbe kranjske se je otvorila v Ljubljani s primerno slavnostjo. Prostori so lepi in jako primerni. Človek se mora kar čuditi, kako mnogostranski deluje kmetijska družba kranjska za javni blagor in napredek. Kdo bi se mogel vzdržati malicijoznega nasmeha, ako misli n. pr. na delovanje naše — »agraria« ? !
Dyignenje ostankov »Danac«. Po dveur-nem delu s pontoni na par so dvignili včeraj ostanke potopljene francozkc ladijc »Danac« ter postavili na kopno na pomolu Sta. Tercsa. Les, kolikor ga je še, se jc ohranil dobro, da-si je 8(> let ležal v morju. Vrednostnih stvari se ni našlo nikakih na dnu ladije.
Iz bolnišnice jc zbežal neki Maksimiljan Grimani. Siromak je bolan na umu. Oblekel se je v obleko postrežnikov. Grimaniju — ki je bil nevaren blaznenec — so ujeli orožniki v Materiji, a dva močna mladeniča sta ga privela zopet v tržaško bolnico. Grimani jc že v Aleksandriji, od koder so ga poslali, smrtno ranil nekega človeka, tako, da je sledila smrt. Tudi v tržaški bolnici je je že napal zdravnika dra. Jcseruna.
Nesreča v S kočijami. Pišejo nam od tam: Dne 19. t. m. narasla je tukajšnja reka tako na visoko, tla je pokrila mline. — Pred uhodom pod Skooijan bilo je pravo jezero, — V veliki in mali dolini penili so se valovi, da bi človek mislil, zdaj pa zdaj morajo se zrušiti vsi otoki.
Anton Ambrožič, ki ima v zakupu mlin v »Oknah«, se je nahajal ravno v gostilni v Skoci-janu, ko jc začela Reka rasti. — Bil je vinjen. — Obveščen, da voda raste, hitel je po krajši, strmi stezi proti mlinu, da reši pred deročo vodo, karje bilo v mlinu. Steza vodi nad globoko strmino, Ker pa se mu je spodrsnilo zletcl je kacih 10 m. v glo-bočino, Razbil si jo vso glavo, tako, da so sledovi možganov ostali po skalovju. Zapustil je udovo in šest nepreskrbljenih otročičev v največi revščini. — Bog se usmili!
Iz-pred dež. sodišča. Včeraj so bili obsojeni : 33-letni težak V. C. iz Trsta radi javnega nasilstva na 18 mesecev ječe. 18-letni mehanik V. P. iz Grafenberga radi tatvine na 4 mesece; 17-letni natakar L. B. iz Hartbcrga radi tatvine na (i mesecev; lG-lotni najenee na parniku, R. M., in 19-letni I. B. oba vajenca na parniku ter 2l»-l. pomorščak B. S. so dobili vsaki po dva moseoa radi tatvine; radi istega zločina sta bila obsojena 47-letni I. P. iz Dekani in t>8-letni I. K. iz Trsta, prvi na U, drugi na dva meseca ječe.
Mož, ki deli zlat a ni ne. To dni je krožil po mestu, na železniških vozeh, po javnih lokalih, neki nepoznanec, ki je povsodi ponujal in razsipal zlatanino: prstane, iglo itd. Kmalo jc doznala policija, da je nesrečnež zblaznil in ta se zove Julij Facchini Grilli. Isti je v 31» letu in trgovec iz Ravenne Italiji. V hotelu »Nazionale«, kjer je bival, so našli kave in smotk, katere stvari jc bil nakupil blaznenec. Agent policije Cumin je zbral vse one stvari, katere je nesrečnež delil. Tako j« neki lrgovec vrnil bankovec za 100 goldinarjev.
100.000 kroa as.000 kroa in 10.000 kron
»o glavni dobitki velike jubilejtke razstavne loterije. Opozarjamo naše čitatelje, da *e ti dobitki izplavajo tudi v gotovini i. nanio 20* „ odbitkom.
Koledar.
l)«nes v petek 21. oktobra: Uršula, ti. muČ,; Hilarijon opat. Jutri v »o bo to 22. oktobra: Kordula, d, m.; šaloma.
Solnčni:	Lunin:
Izhod ob K. uri 38 min.	Izhod ob 1, uri 22 min.
Zahod „ -4. „51. „	Zahod „ , 30 „
Ta je 43. teden. Dane* je 25)3. dan tega leta, imamo torej Se 72 dni.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dunaj 21. Danes se je dogodil drugi slučaj smrti v sle d kuge. Umrla je namreč strežnica, ki je bila o postelji na isti grozni bolezni umrlega sluge Bariša. Tudi zdravnik dr. Muller, ki je zdravil rečenega, je obolel nevarno.
Dlllinj 21. Nj. Velič. se je povrnilo danes zjutraj iz Budimpešte.
Dunaj 21. Z ozirom na prihod ruskega ministra za vnanje stvari, grofa Muravijeva, se je povrnil na Dunaj iz Galicije tudi grof Goluchov-ski. Poslednjega je vsprejel cesar danes dopoludne.
Dunaj 2!. Vseh 10 italijanskih poslancev je obljubilo, da bodo glasovali za nagodbo. V poplačilo jim je vlada zagotovila poleg drugih koncesij, drugo železniško zvezo s Trstom.
Dunaj 21. Ruski minister za vnanje stvari pride na Dunaj radi konference za ruzoroženje, da izve tu, da-li se Nj. Veličanstvo pridruži ideji razoroženja.
Praga 21. »Politik« javlja, da se potrja vest o umirovljenju namestnika štajerskega ter da pride v Gradec za namestnika deželni predsednik Kranjske, baron Hein. Kandidati za predsednika v Ljubljani da so : Grof Pace predsednik najvišega računišča, Truxa, vitez Pavič (sedaj podpredsednik namestništva v Zadru) in svčtnik na na-mestništvu v Trstu, baron C o 11 r a d.
Pariz 21. Kakor javlja »Echo do Pariš« iz Bresta, se nadaljujejo odredbo za utrdbo obrežij. Armada na kopnem odda 400 dobrovoljce za mornariško pehoto in artilerijo.
London 21. »Times« javljajo iz Kancje, da se po odhodu turškega vojaštva odstavijo vsi turški uradniki. Ce bi pa ne hoteli zapustiti svojih mest, spravijo jih jjukupno ž njih svojci na parnik ter jih odvedejo v drugi kraj.
Carigrad 21. Vojnemu ministru in ministru mornarice je podeljen veliki križ franeozkega reda častne legije.
Najnoveja trgovinska vest.
\ew-York 20. oktobra (Izv. brzojav.) Pšenica za oktober 76 7», Koruza za oktober 38'/«, Mast 545.
ZALOGA POHIŠTVA
tvrdke
Alessandro Levi Minzi v Trstu.
Via Klborgo 21 in Pinzza ltosarlo 2
(Šolsko poslopje). Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na
zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
"Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohištvu za Jedilnice, spalnice In sprejemate*, Žiumic in peresni?, ogledal I11 železnih blagajn, po cenah, tla se ni bati konkurence.
r „SLOVENKA"^
Glasilo
slovenskega ženstva.
Izhaja v Trstu kakor priloga „Edinosti" vsako drugo soboto.
Naročnina znala: Za nenaročnike „Edinosti" za v«e leto 3 gld., za naročnike „Edinosti" pa 2 gld. — Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu „Slovenke", naročnina pa upravništvu „Edinosti", ulica Molin piceolo.
Dolžnost in ponos vsake rodoljubne Slovenke hodi, da je naročena na ta edini leposlovni list našega ženstva ter da gii priporoča o vsaki priliki svojim prijateljicam in znankam. — Slovenke! Delajte na to, da se ta vaS list vspue do zaželjene viSine, da se razširi tako, da nijedna hiša ne hode pogrešala tega lista. Vsak vspeh „Slovenke" bode jasen dokaz zavednosti in napredovanja slovenskega ženstva*
__\A

Špiritu« linapii oompotnili
ALGOFON.
Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni
PRAXMARER (Ai dne Mori) Piazza grade TRST
Paziti na ponarejanja.
Cvet proti trpanju.
(Liniment caspici).
Preiskovano mazilo — odpravlja bolečine pri kostibolu, ■ ganju in rev mati« mu. — Ena steklenica z navodilom 50 nv Razpošilja z obratno pošto najmanje dve stek, niči
..Deželna lekarna pri Mariji Pomaffaj" Ph. Mr. M. Lensteka v IJubljanl.
MleRarna SI. Peter
proda se prostovoljno fOT z vso pripravo in firmo.
Pogoje poizve se pri
Franu Geržina
v St. Petru na Krasu.
TEODOR SLAB AN J A
srebrar
Milen Korelli ta
ulloa Morelll 13 V GORICI
priporoča prečastiti duhovščini in eerkvenim predstojnikom Hvojo delavni««) na izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrehri v ognju po najnižji oeni. Da ni pa zamorejo tudi bolj revne eerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati hlago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke ni pa p reč. p. n. gospod naročevaleo sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
aaaIA

♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ H
t* +	A.*. A A*.-i. A. A A A. A J LA
Carl Greinitz Neffen,
podružnica Trst.
Pla/za dolla Lcgna 2.
Na Corsn štev. 38. "
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortiran«) zalogo
predmetov za stavbarstvo,
traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnidne predmete, popolne naprave kopeli in stranišč,
peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in bišno opravo, železne metle In pred oanjein vame llapjne,
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
fT- V T ▼ T^^TT » V T ~WW
„EDINOST"
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Izhaja v Trstu dvakrat na dan ra/.un nedelj ia praznikov.
r
I	Zjutranje izdanje izhnja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob
H	7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo
■ izdanje ob !). uri popoludne. — Naročnina znaša: Obe izdan j i gld. 21*—; samo večerno izdanje gld. 12*—, W (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne Steviike stanejo: Zjutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr.
V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-lo ulicah in trgih:
Piazza Caserma St. 2. — Via Molin piceolo št. 8. — Via 8. Michele St. 7. — Ponte della Fabra. — Via Rivo St. 30. — Campo Marzio. — Via delte Poste nuove St. 1. — Via Caserma St. 13. — Via Belvedere St. 21. — Via Ghega St. 2. — Volti di Chiozza St. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto št. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja:
Na Greti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp, Antonu Sancin (DrejaČ) in pri Sv. Ivanu priy gosp. Ani ▼dovi GaSperSič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakami g. Josipa 8chwarz v Šolski ulici.
Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite mod rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrbti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in bramba nam po zakonu zajamčenih pravie.
Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinost! je liioč !44
P
>
i
[je mm
jutri
1.	glavni dobitek |Q0.0Q0 kron vreden
2.	glavni dobitek 25.000 -
3.	glavni dobitek |Q.000
v gotovini z odbitkom 2O70
DllfiaklCP ^rprkfi nn fin nr priporočajo: Uiuscppe llolariio, Alessantlro Levi, Mantil A: UUIIdpKG MUbKti |JU OU IIU.	Comp., „Mercnrlo Trlertlno«, Ig. ke«m«nn,
Uiuse ppe Zoldan in Enrieo SeliilTiiianii.